–

za Norra Stockholm Bygg AB H. Täng Nilsson in E. Wassén, advokater,

–

za Per Nycander AB P. Degerfeldt in V. Hermansson, advokater,

–

za švedsko vlado C. Meyer-Seitz, H. Shev in O. Simonsson, agenti,

–

za češko vlado O. Serdula, M. Smolek in J. Vláčil, agenti,

–

za poljsko vlado B. Majczyna in J. Sawicka, agenta,

–

za Evropsko komisijo A. Bouchagiar, M. Gustafsson in H. Kranenborg, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 6(3) in (4) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1, v nadaljevanju: SUVP).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Norra Stockholm Bygg AB (v nadaljevanju: Fastec) in družbo Per Nycander AB (v nadaljevanju: Nycander) glede zahteve za predložitev elektronske evidence zaposlenih družbe Fastec, ki so opravili dela za družbo Nycander, da bi se določil znesek za dela, ki ga mora plačati zadnjenavedena družba.

3

V uvodnih izjavah 1, 2, 4, 20, 26, 45 in 50 SUVP je navedeno:

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

4

Člen 2 te uredbe, naslovljen „Področje uporabe“, določa:

„1.   Ta uredba se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.

2.   Ta uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov:

3.   Za obdelavo osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 26, str. 102)]. Uredba [št. 45/2001] in drugi pravni akti Unije, ki se uporabljajo za tako obdelavo osebnih podatkov, se prilagodijo načelom in pravilom iz te uredbe v skladu s členom 98.“

5

Člen 4 navedene uredbe določa:

„V tej uredbi:

[…]

[…]

[…]“

6

Člen 5 iste uredbe, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, v odstavku 1 določa:

„Osebni podatki so:

[…]“

7

Člen 6 SUVP, naslovljen „Zakonitost obdelave“, določa:

„1.   Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

[…]

[…]

[…]

3.   Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:

Namen obdelave se določi v navedeni pravni podlagi ali pa je ta v primeru obdelave iz točke (e) odstavka 1 potrebna za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. […] Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.

4.   Kadar obdelava podatkov za drug namen kot za tistega, za katerega so bili osebni podatki zbrani, ne temelji na privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na pravu Unije ali pravu države članice, kar predstavlja potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za uresničevanje ciljev iz člena 23(1), upravljavec, da bi ocenil, ali je obdelava za drug namen združljiva z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani, med drugim upošteva:

[…]“

8

Člen 23 te uredbe, naslovljen „Omejitve“, določa:

„1.   Pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za upravljavca ali obdelovalca podatkov, lahko z zakonodajnim ukrepom omeji obseg obveznosti in pravic iz členov 12 do 22 in člena 34, pa tudi člena 5, kolikor njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 12 do 22, če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje:

[…]

[…]

[…]“

9

Dokazovanje z listinskimi dokazi je urejeno z določbami poglavja 38 rättegångsbalken (zakonik o sodnem postopku, v nadaljevanju: RB).

10

V prvem odstavku člena 2 poglavja 38 RB je določeno, da mora vsakdo, ki razpolaga z listino, za katero je mogoče šteti, da ima dokazno moč, to listino predložiti.

11

Izjeme od te obveznosti predložitve so med drugim določene v drugem odstavku tega člena. Izvajanje nekaterih funkcij povzroči izvzetje iz navedene obveznosti, če je mogoče domnevati, da imetnik teh listin ne bi mogel biti zaslišan kot priča v zvezi z njihovo vsebino. Ta izjema se nanaša na odvetnike, zdravnike, psihologe, duhovnike in druge osebe, ki so jim bile informacije sporočene kot zaupne pri opravljanju njihovega poklica ali v enakovrednih okoliščinah. Obseg navedene obveznosti tako ustreza obveznosti pričanja v sodnem postopku.

12

Če mora oseba listino predložiti kot dokaz, lahko sodišče zadevni osebi na podlagi člena 4 poglavja 38 RB odredi, naj to predložitev izvede.

13

Na podlagi členov od 11a do 11c poglavja 39 skatteförfarandelagen (2011:1244) (zakon (2011:1244) o davčnih postopkih) morajo vsi, ki opravljajo dejavnost gradnje, v nekaterih primerih voditi elektronsko evidenco zaposlenih. V navedeni evidenci morajo biti dokumentirane potrebne identifikacijske informacije o osebah, ki sodelujejo pri tej gospodarski dejavnosti. Za to obveznost je odgovoren nosilec projekta, ta pa jo lahko zaupa neodvisnemu izvajalcu. V skladu s členom 12 poglavja 39 tega zakona mora biti evidenca zaposlenih na voljo švedski davčni upravi.

14

Podatki, ki morajo biti navedeni v evidenci zaposlenih, so natančneje določeni v členu 5 poglavja 9 skatteförfarandeförordningen (2011:1261) (uredba (2011:1261) o davčnih postopkih). Med drugim gre za identiteto in nacionalno identifikacijsko številko vsake osebe, ki sodeluje pri izvajanju gospodarske dejavnosti, ter urnike z začetkom in koncem delovnega časa.

15

Družba Fastec je za družbo Nycander zgradila poslovno stavbo. Osebe, ki so delale na zadevnem gradbišču, so svojo prisotnost evidentirale v elektronski evidenci zaposlenih. To evidenco zaposlenih je zagotavljala družba Entral AB, ki je delovala za račun družbe Fastec.

16

Družba Fastec je pri tingsrätt (sodišče prve stopnje, Švedska) vložila tožbo za plačilo opravljenih del. V okviru te tožbe je družba Fastec od družbe Nycander zahtevala plačilo zneska, ki po mnenju družbe Fastec ustreza preostalemu znesku, ki ga družba Nycander še dolguje. Zadnjenavedena družba je zahtevek družbe Fastec prerekala in med drugim trdila, da je število ur, ki so jih opravili zaposleni družbe Fastec, manjše od števila ur, navedenega v tem zahtevku.

17

Družba Nycander je pred tem sodiščem predlagala, naj se družbi Entral odredi, da predloži evidenco zaposlenih za obdobje od 1. avgusta 2016 do 30. novembra 2017, in sicer primarno celotno evidenco, podredno pa s prikritjem nacionalnih identifikacijskih številk posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Družba Nycander je v utemeljitev tega predloga trdila, da ima družba Entral to evidenco zaposlenih in da bi lahko bila navedena evidenca pomemben dokaz za odločitev o tožbi družbe Fastec, ker naj bi podatki, vpisani v navedeno evidenco zaposlenih, omogočali dokazati število ur, ki so jih opravili zaposleni družbe Fastec.

18

Družba Fastec je temu predlogu nasprotovala in primarno trdila, da je v nasprotju s členom 5(1)(b) SUVP. Evidenca zaposlenih družbe Fastec naj bi vsebovala osebne podatke, zbrane zaradi nadzora švedske davčne uprave nad dejavnostjo te družbe, in razkritje teh podatkov pred sodiščem naj ne bi bilo v skladu s tem ciljem.

19

Tingsrätt (sodišče prve stopnje) je družbi Entral odredilo, naj predloži celotno evidenco zaposlenih družbe Fastec v zvezi z osebami, povezanimi z gradbiščem iz postopka v glavni stvari v zadevnem obdobju. Svea hovrätt (višje sodišče v Stockholmu, Švedska) je odločbo tingsrätt (sodišče prve stopnje) potrdilo.

20

Družba Fastec je zoper odločbo Svea hovrätt (višje sodišče v Stockholmu) vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču, Högsta domstolen (vrhovno sodišče, Švedska), in predlagala zavrnitev predloga družbe Nycander, navedenega v točki 17 te sodbe.

21

Predložitveno sodišče se sprašuje, ali je treba v okviru postopka v glavni stvari uporabiti določbe SUVP, in če je tako, kako je treba to storiti.

22

To sodišče v zvezi z obveznostjo predložitve dokumentov opozarja, da iz njegove sodne prakse, ki se nanaša na razlago upoštevnih določb RB, izhaja, da je treba pretehtati upoštevnost zadevnih dokazov in interes nasprotne stranke, da teh elementov ne razkrije. Pojasnjuje, da se pri tem tehtanju načeloma ne upoštevata zasebna narava informacij, vsebovanih v zadevnem dokumentu, ali interes drugih oseb za dostop do vsebine tega dokumenta, če nista zajeta s tem, kar bi lahko izhajalo iz izjem, posebej določenih z zakonom.

23

Navedeno sodišče pojasnjuje, da je namen obveznosti predložitve dokumenta iz RB zlasti to, da se vsakomur, ki dokument potrebuje kot dokaz, omogoči dostop do tega dokumenta. Navsezadnje naj bi šlo za to, da se zagotovi, da lahko posameznik uveljavlja svoje pravice, kadar obstaja „upravičen interes za dokazovanje“.

24

V teh okoliščinah je Högsta domstolen (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

25

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 6(3) in (4) SUVP razlagati tako, da se ta določba v okviru civilnega sodnega postopka uporablja za to, da se kot dokaz predloži evidenca zaposlenih, ki vsebuje osebne podatke tretjih oseb, zbrane predvsem za davčni nadzor.

26

Za odgovor na to vprašanje je treba navesti, na prvem mestu, da člen 2(1) SUVP določa, da se ta uredba uporablja za vsako „obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke“, brez razlikovanja glede na identiteto avtorja zadevne obdelave. Iz tega sledi, da se SUVP, razen v primerih, navedenih v njenem členu 2(2) in (3), uporablja za dejanja obdelave, ki jih izvajajo tako zasebnopravni subjekti kot tudi javni organi, vključno – kot je navedeno v njeni uvodni izjavi 20 – z dejavnostmi pravosodnih organov, kot so sodišča (sodba z dne 24. marca 2022, Autoriteit Persoonsgegevens, C‑245/20, EU:C:2022:216, točka 25).

27

Na drugem mestu, v skladu s členom 4(2) te uredbe pojem „obdelava“ osebnih podatkov med drugim zajema vsako dejanje, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa.

28

Iz tega izhaja, da pomenijo obdelavo osebnih podatkov, ki spada na stvarno področje uporabe SUVP, ne le vzpostavitev in vodenje elektronske evidence zaposlenih (glej po analogiji sodbo z dne 30. maja 2013, Worten, C‑342/12, EU:C:2013:355, točka 19), temveč tudi predložitev elektronskega ali fizičnega dokumenta, ki vsebuje osebne podatke, kot dokaza, ki jo odredi sodišče v okviru sodnega postopka (glej v tem smislu sodbo z dne 8. decembra 2022, Inspektor v Inspektorata kam Visshia sadeben savet (Nameni obdelave osebnih podatkov – Kazenska preiskava), C‑180/21, EU:C:2022:967, točka 72).

29

Na tretjem mestu, poudariti je treba, da mora vsaka obdelava osebnih podatkov, vključno z obdelavo, ki jo izvajajo javni organi, kot so sodišča, izpolnjevati pogoje zakonitosti, določene v členu 6 SUVP.

30

V zvezi s tem je treba navesti, prvič, da je v skladu s členom 6(1)(e) SUVP obdelava osebnih podatkov zakonita, če je potrebna za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

31

V skladu s členom 6(3) SUVP v povezavi z uvodno izjavo 45 te uredbe je podlaga za obdelavo iz člena 6(1)(e) te uredbe določena s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca podatkov. Poleg tega mora pravo Unije ali pravo države članice izpolnjevati cilj javnega interesa in biti sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.

32

S povezanimi določbami člena 6(1)(e) SUVP in člena 6(3) te uredbe se torej zahteva obstoj – med drugim nacionalne – pravne podlage kot podlage za obdelavo osebnih podatkov s strani upravljavcev navedene obdelave, ki delujejo v okviru izvajanja naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, kot so naloge, ki jih izvajajo sodišča v okviru delovanja kot sodni organi.

33

Drugič, kadar se obdelava osebnih podatkov izvaja za drug namen od tistega, za katerega so bili ti podatki zbrani, iz člena 6(4) SUVP v povezavi z uvodno izjavo 50 te uredbe izhaja, da je taka obdelava dovoljena, če med drugim temelji na pravu države članice ter če pomeni potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za uresničevanje ciljev iz člena 23(1) SUVP. Kot je navedeno v tej uvodni izjavi, je upravljavcu, kadar gre za varstvo teh pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu, dovoljeno, da nadalje obdeluje osebne podatke, ne glede na združljivost te obdelave s cilji, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani.

34

V obravnavanem primeru so upoštevne določbe poglavja 38 RB, iz katerih izhajata obveznost predložitve dokumenta kot dokaza in možnost nacionalnih sodišč, da odredijo predložitev tega dokumenta, pravna podlaga, ki pomeni podlago za obdelavo osebnih podatkov. Čeprav te določbe načeloma pomenijo zadostno pravno podlago za dovolitev take obdelave, je iz predložitvene odločbe razvidno, da se ta pravna podlaga razlikuje od pravne podlage, ki jo pomeni zakon o davčnih postopkih in na podlagi katere je bil za davčni nadzor sestavljen register zaposlenih iz postopka v glavni stvari. Poleg tega je po presoji predložitvenega sodišča namen obveznosti predložitve iz teh določb RB to, da se vsakomur, ki dokument potrebuje kot dokaz, omogoči dostop do tega dokumenta. Glede na njegovo presojo gre za to, da se zagotovi, da lahko posameznik uveljavlja svoje pravice, kadar obstaja „upravičen interes za dokazovanje“.

35

Glede na presojo predložitvenega sodišča je iz pripravljalnega gradiva, na podlagi katerega je bil sprejet zakon o davčnih postopkih, razvidno, da je namen osebnih podatkov, vpisanih v evidenci zaposlenih, uslužbencem pristojne švedske davčne uprave omogočiti primerjanje med nadzori na kraju samem. Glavni cilj je zmanjšati pojav prikritega dela in izboljšati pogoje za konkurenco. Obdelava osebnih podatkov je utemeljena s potrebo po izpolnjevanju zakonske obveznosti upravljavca, pri kateri gre za vodenje evidence zaposlenih.

36

Zato je treba ugotoviti, da obdelava teh podatkov v okviru sodnega postopka, kot je ta v postopku v glavni stvari, pomeni obdelavo, ki se izvede za drug namen od tistega, za katerega so bili podatki zbrani, to je za namene davčnega nadzora, in ki ne temelji na privolitvi posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v smislu člena 6(1)(a) SUVP.

37

V teh okoliščinah mora obdelava osebnih podatkov za drug namen od tistega, za katerega so bili ti podatki zbrani, ne le temeljiti na nacionalnem pravu, kot so določbe poglavja 38 RB, ampak mora tudi pomeniti potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi v smislu člena 6(4) SUVP ter uresničevati enega od ciljev iz člena 23(1) SUVP.

38

Med temi cilji je v skladu s točko (f) odstavka 1 člena 23 te uredbe „varstvo neodvisnosti sodstva in sodnega postopka“, pri čemer je treba ta cilj, kot je Evropska komisija navedla v pisnem stališču, razumeti tako, da se nanaša na varstvo izvajanja sodne oblasti pred notranjimi ali zunanjimi posegi, poleg tega pa tudi na učinkovito izvajanje sodne oblasti. Prav tako je v skladu s točko (j) odstavka 1 tega člena tudi uveljavljanje civilnopravnih zahtevkov cilj, s katerim je mogoče utemeljiti obdelavo osebnih podatkov za drug namen od tistega, za katerega so bili ti podatki zbrani. Torej ni izključeno, da lahko obdelava osebnih podatkov tretjih oseb v okviru civilnega sodnega postopka temelji na takih ciljih.

39

Vendar mora predložitveno sodišče preveriti, ali upoštevne določbe poglavja 38 RB na eni strani ustrezajo enemu in/ali drugemu od teh ciljev ter so na drugi strani potrebne in sorazmerne z navedenima ciljema, tako da so lahko zajete s primeri obdelave osebnih podatkov, ki se štejejo za zakonite na podlagi določb člena 6(3) in (4) SUVP v povezavi s členom 23(1)(f) in (j) te uredbe.

40

V zvezi s tem ni pomembno, ali obdelava osebnih podatkov temelji na določbi nacionalnega materialnega ali procesnega prava, saj se z določbami člena 6(3)(b) in (4) te uredbe med tema vrstama določb ne razlikuje.

41

Glede na vse zgoraj navedene preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 6(3) in (4) SUVP razlagati tako, da se ta določba v okviru civilnega sodnega postopka uporablja za to, da se kot dokaz predloži evidenca zaposlenih, ki vsebuje osebne podatke tretjih oseb, zbrane predvsem za davčni nadzor.

42

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člena 5 in 6 SUVP razlagati tako, da mora nacionalno sodišče pri presoji, ali je treba v okviru civilnega sodnega postopka odrediti predložitev dokumenta, ki vsebuje osebne podatke, upoštevati interese posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Če je odgovor pritrdilen, to sodišče poleg tega sprašuje, ali pravo Unije, zlasti SUVP, določa posebne zahteve glede podrobnih pravil te presoje.

43

Najprej je treba poudariti, da je treba pri vsaki obdelavi osebnih podatkov – s pridržkom odstopanj, dovoljenih v členu 23SUVP – spoštovati načela, ki urejajo obdelave osebnih podatkov, in pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, navedene v poglavjih II oziroma III te uredbe. Natančneje, vsaka obdelava osebnih podatkov mora na eni strani biti v skladu z načeli iz člena 5 navedene uredbe in na drugi strani ustrezati pogojem za zakonitost, navedenim v členu 6 iste uredbe (Glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2020, La Quadrature du Net in drugi, C‑511/18, C‑512/18 in C‑520/18, EU:C:2020:791, točka 208 in navedena sodna praksa).

44

V obravnavanem primeru predložitveno sodišče navaja, da se z upoštevnimi določbami poglavja 38 RB ne zahteva izrecno, da bi se pri presoji, ali je treba odrediti predložitev dokumenta, ki vsebuje osebne podatke, upoštevali interesi oseb, za katerih osebne podatke gre. V skladu z nacionalno sodno prakso naj bi se s temi določbami zahtevalo le tehtanje upoštevnosti dokaza in interesa nasprotne stranke, da se ti elementi ne razkrijejo.

45

Kot je bilo ugotovljeno v točki 39 te sodbe, so lahko te določbe nacionalnega prava, ker se nanašajo na predložitev dokumenta kot dokaza, zajete s primeri obdelave osebnih podatkov, ki se štejejo za zakonite na podlagi določb člena 6(3) in (4) SUVP v povezavi s členom 23(1)(f) in (j) te uredbe. To je tako, če je na eni strani cilj navedenih določb, da se zagotovi pravilen potek sodnega postopka s tem, da se zagotovi, da lahko pravni subjekt uveljavlja svoje pravice, kadar obstaja „upravičen interes za dokazovanje“, ter če so te določbe na drugi strani potrebne in sorazmerne glede na ta cilj.

46

Iz člena 6(4) SUVP namreč izhaja, da so take obdelave osebnih podatkov zakonite, če predstavljajo potrebne in sorazmerne ukrepe v demokratični družbi za uresničevanje ciljev iz člena 23 SUVP, ki se z njimi dosegajo. Iz tega sledi, da mora nacionalno sodišče, da bi preverilo te zahteve, pri presoji, ali je primerno odrediti predložitev dokumenta, ki vsebuje osebne podatke tretjih oseb, upoštevati zadevne nasprotne interese.

47

V zvezi s tem je treba poudariti, da se lahko rezultat tehtanja, ki ga mora opraviti nacionalno sodišče, razlikuje tako glede na okoliščine posameznega primera kot tudi glede na vrsto zadevnega postopka.

48

V zvezi z zadevnimi interesi v okviru civilnega sodnega postopka mora nacionalno sodišče, kot je razvidno zlasti iz uvodnih izjav 1 in 2 SUVP, zagotoviti varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki je temeljna pravica iz člena 8(1) Listine in člena 16 PDEU. To sodišče mora zagotoviti tudi pravico do spoštovanja zasebnega življenja, določeno v členu 7 Listine, ki je tesno povezana s pravico do varstva osebnih podatkov.

49

Vendar pravica do varstva osebnih podatkov, kot je navedeno v uvodni izjavi 4 SUVP, ni absolutna pravica, ampak jo je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi, in jo v skladu z načelom sorazmernosti uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami, kot je pravica do učinkovitega sodnega varstva, zagotovljena v členu 47 Listine.

50

Predložitev dokumenta, ki vsebuje osebne podatke tretjih oseb, v okviru civilnega sodnega postopka pa prispeva, kot je generalna pravobranilka v bistvu navedla v točki 61 sklepnih predlogov, k spoštovanju te pravice do učinkovitega sodnega varstva.

51

V zvezi s tem sta vsebina in obseg člena 47, drugi odstavek, Listine, ker ta člen ustreza členu 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950, na podlagi člena 52(3) Listine enaka kot vsebina in obseg, ki ju določa navedena konvencija za ta člen 6(1).

52

V skladu z ustaljeno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice je glede na pomembno mesto, ki ga ima pravica do poštenega sojenja v demokratični družbi, bistveno, da ima pravni subjekt možnost učinkovito braniti svoje prizadevanje pred sodiščem in da je upravičen do enakosti orožij v primerjavi z nasprotno stranko (glej v tem smislu ESČP, 24. junij 2022, Zayidov proti Azerbajdžanu (št. 2), CE:ECHR:2022:0324JUD000538610, točka 87 in navedena sodna praksa). Iz tega zlasti izhaja, da mora imeti pravni subjekt na voljo kontradiktorni postopek in možnost, da na različnih stopnjah tega postopka predloži trditve, za katere meni, da so upoštevne za obrambo njegovega prizadevanja (ESČP, 21. januar 1999, García Ruiz proti Španiji, CE:ECHR:1999:0121JUD003054496, točka 29).

53

Zato je treba za zagotovitev, da lahko pravni subjekti koristijo pravico do učinkovitega sodnega varstva in zlasti pravico do poštenega sojenja v smislu člena 47, drugi odstavek, Listine, šteti, da morajo imeti stranke v civilnem postopku možnost dostopa do dokazov, potrebnih za zadosten prikaz utemeljenosti njihovih očitkov, ki morebiti vključuje osebne podatke strank ali tretjih oseb.

54

Kot je bilo navedeno v točki 46 te sodbe, pa upoštevanje zadevnih interesov spada v okvir presoje potrebnosti in sorazmernosti ukrepa, ki sta določeni v členu 6(3) in (4) SUVP in s katerima je pogojena zakonitost obdelave osebnih podatkov. V zvezi s tem je treba torej upoštevati tudi člen 5(1) te uredbe, zlasti načelo „najmanjšega obsega podatkov“ iz točke (c) te določbe, ki je odraz načela sorazmernosti. V skladu s tem načelom najmanjšega obsega podatkov morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (glej v tem smislu sodbo z dne 22. junija 2021, Latvijas Republikas Saeima (Kazenske točke), C‑439/19, EU:C:2021:504, točka 98 in navedena sodna praksa).

55

Nacionalno sodišče mora zato ugotoviti, ali je razkritje osebnih podatkov ustrezno in upoštevno za uresničevanje cilja, ki se dosega z veljavnimi določbami nacionalnega prava, in ali tega cilja ni mogoče doseči z uporabo dokaznih sredstev, ki so z vidika varstva osebnih podatkov velikega števila tretjih oseb manj posegajoči, kot je na primer zaslišanje izbranih prič.

56

Če se izkaže, da je predložitev dokumenta, ki vsebuje osebne podatke, upravičena, iz navedenega načela poleg tega izhaja, da mora nacionalno sodišče, kadar je za dokazovanje očitno potreben le del teh podatkov, presoditi o sprejetju dodatnih ukrepov s področja varstva podatkov, kot je psevdonimizacija – opredeljena v členu 4(5) SUVP – imen zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali kateri koli drug ukrep, namenjen minimizaciji posega v pravico do varstva osebnih podatkov, ki jo pomeni predložitev takega dokumenta. Taki ukrepi lahko med drugim vključujejo omejitev dostopa javnosti do spisa ali nalog strankam, ki so jim bili posredovani dokumenti, ki vsebujejo osebne podatke, da teh podatkov ne smejo uporabiti za kateri koli namen, ki ni namen izvajanja dokazov v zadevnem sodnem postopku.

57

V zvezi s tem je treba pojasniti, da iz člena 4(5) SUVP v povezavi z uvodno izjavo 26 te uredbe izhaja, da je treba osebne podatke, ki so bili psevdonimizirani in ki jih je mogoče z uporabo dodatnih informacij pripisati posamezniku, obravnavati kot informacije o določljivem posamezniku, za katere se uporabljajo načela varstva podatkov. Iz te uvodne izjave pa je razvidno, da se ta načela ne uporabljajo „za anonimizirane informacije, in sicer informacije, ki niso povezane z določenim ali določljivim posameznikom, ali osebne podatke, ki so bili anonimizirani na tak način, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni ali ni več določljiv“.

58

Iz tega sledi, da lahko nacionalno sodišče presodi, da mu je treba posredovati osebne podatke strank ali tretjih oseb, da bi lahko ob popolnem poznavanju dejstev in ob spoštovanju načela sorazmernosti pretehtalo zadevne interese. Na podlagi te presoje lahko, odvisno od primera, dovoli, da se nasprotni stranki v celoti ali delno razkrijejo osebni podatki, ki so ji bili tako posredovani, če ugotovi, da tako razkritje ne presega tega, kar je nujno za zagotovitev dejanskega koriščenja pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi člena 47 Listine.

59

Glede na vse zgoraj navedene preudarke je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člena 5 in 6 SUVP razlagati tako, da mora nacionalno sodišče pri presoji, ali je treba odrediti predložitev dokumenta, ki vsebuje osebne podatke, upoštevati interese posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter jih pretehtati glede na okoliščine posameznega primera, glede na vrsto zadevnega postopka in ob ustreznem upoštevanju zahtev, ki izhajajo iz načela sorazmernosti, in zlasti zahtev, ki izhajajo iz načela najmanjšega obsega podatkov iz člena 5(1)(c) te uredbe.

60

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: