1

Družba bonnanwalt Vermögens- und Beteiligungsgesellschaft mbH s pritožbo predlaga razveljavitev sklepa Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. junija 2022, bonnanwalt/EUIPO – Bayerischer Rundfunk in drugi (tagesschau) (T‑83/20, neobjavljen, EU:T:2022:369; v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je to zavrglo njeno tožbo za razveljavitev odločbe drugega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 12. decembra 2019 (zadeva R 1487/2019‑2) v zvezi s postopkom za razveljavitev znamke Evropske unije med družbo bonnanwalt Vermögens- und Beteiligungsgesellschaft in intervenientkami na prvi stopnji.

2

Na podlagi člena 58a, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije je za obravnavo pritožb, vloženih zoper odločitve Splošnega sodišča, ki se nanašajo na odločbo neodvisnega odbora za pritožbe pri EUIPO, potrebna predhodna dopustitev Sodišča.

3

V skladu s členom 58a, tretji odstavek, tega statuta se pritožba v celoti ali delno dopusti v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v Poslovniku Sodišča, kadar odpira vprašanje, ki je pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije.

4

V skladu s členom 170a(1) tega poslovnika pritožnik v primerih iz člena 58a, prvi odstavek, navedenega statuta pritožbi priloži predlog za dopustitev pritožbe, v katerem navede pomembno vprašanje, ki ga pritožba odpira za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije, in ki vsebuje vse potrebne elemente, ki Sodišču omogočajo, da o tem predlogu odloči.

5

V skladu s členom 170b(1) in (3) navedenega poslovnika Sodišče o navedenem predlogu odloči čim prej in z obrazloženim sklepom.

6

Pritožnica v podporo svojemu predlogu za dopustitev pritožbe trdi, da njena pritožba odpira vprašanja, ki so pomembna za enotnost, doslednost in razvoj prava Unije.

7

To naj bi veljalo za prvi del prvega pritožbenega razloga, s katerim pritožnica, primarno, Splošnemu sodišču očita, da je v točki 33 in naslednjih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da se sodna praksa Sodišča v zvezi z neodvisnostjo odvetnika v razmerju do svoje stranke, ki izhaja zlasti iz sodbe z dne 24. marca 2022, PJ in PC/EUIPO (C‑529/18 P in C‑531/18 P, EU:C:2022:218), uporablja tudi, kadar je stranka pravna oseba.

8

Podredno, pritožnica z drugim delom tega prvega pritožbenega razloga trdi, da bi moralo Splošno sodišče vsaj upoštevati dejstvo, da postopek za razveljavitev iz člena 63(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1) služi splošnemu interesu in da ta interes sovpada z interesom vsakega potencialnega zastopnika, tako da odvetnik, ki zastopa vložnika zahteve za razveljavitev, deluje tudi v lastnem interesu.

9

Drugi pritožbeni razlog naj bi odpiral pomembno vprašanje, ali mora Splošno sodišče, preden tožbo ali pritožbo zavrže kot nedopustno, na podlagi člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) na to opozoriti zadevno stranko, da bi ji omogočilo, da si zagotovi ustrezno zastopanje, če tega še nima.

10

Uvodoma je treba poudariti, da mora pritožnik dokazati, da so vprašanja, ki jih odpira njegova pritožba, pomembna za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije (sklep z dne 10. decembra 2021, EUIPO/The KaiKai Company Jaeger Wichmann, C‑382/21 P, EU:C:2021:1050, točka 20 in navedena sodna praksa).

11

Poleg tega mora predlog za dopustitev pritožbe, kot izhaja iz člena 58a, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije v povezavi s členom 170a(1) in členom 170b(4), drugi stavek, Poslovnika Sodišča, vsebovati vse potrebne elemente, ki Sodišču omogočajo, da odloči o tem predlogu in da v primeru delne dopustitve pritožbe ugotovi pritožbene razloge ali dele pritožbe, na katere se mora nanašati odgovor na pritožbo. Glede na to, da je namen mehanizma predhodne dopustitve pritožb iz člena 58a tega statuta namreč omejiti nadzor Sodišča na vprašanja, ki so pomembna za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije, mora Sodišče v okviru pritožbe preučiti samo razloge, ki odpirajo taka vprašanja, kar pa mora dokazati pritožnik (sklepa z dne 10. decembra 2021, EUIPO/The KaiKai Company Jaeger Wichmann, C‑382/21 P, EU:C:2021:1050, točka 21, in z dne 16. novembra 2022, EUIPO/Nowhere, C‑337/22 P, EU:C:2022:908, točka 24).

12

Tako je treba v predlogu za dopustitev pritožbe vsekakor jasno in natančno navesti razloge, na katerih temelji pritožba, z enako natančnostjo in jasnostjo opredeliti pravno vprašanje, ki se postavlja v vsakem pritožbenem razlogu, pojasniti, ali je to vprašanje pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije, ter konkretno predstaviti razloge, iz katerih je navedeno vprašanje pomembno glede na navedeno merilo. Zlasti v zvezi s pritožbenimi razlogi je treba v predlogu za dopustitev pritožbe navesti določbo prava Unije ali sodno prakso, ki naj bi bila kršena s sodbo ali sklepom, ki se izpodbija s pritožbo, na kratko opisati, kako je Splošno sodišče domnevno napačno uporabilo pravo, in navesti, v kakšnem obsegu je ta napačna uporaba prava vplivala na izid sodbe ali sklepa, ki se izpodbija s pritožbo. Če navedena napačna uporaba prava izhaja iz neupoštevanja sodne prakse, je treba v predlogu za dopustitev pritožbe na kratko, a jasno in natančno navesti, prvič, v čem je navedeno protislovje, tako da se opredelijo tako točke sodbe ali sklepa, zoper katerega je vložena pritožba, ki jih pritožnik izpodbija, kot tudi točke odločitve Sodišča ali Splošnega sodišča, ki naj ne bi bile upoštevane, in drugič, konkretne razloge, iz katerih tako protislovje odpira vprašanje, ki je pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije (sklep z dne 10. decembra 2021, EUIPO/The KaiKai Company Jaeger Wichmann, C‑382/21 P, EU:C:2021:1050, točka 22 in navedena sodna praksa).

13

V obravnavani zadevi je treba na prvem mestu ugotoviti, da sta v predlogu za dopustitev pritožbe natančno in jasno navedena njena razloga, ki se nanašata, prvič, na napačno uporabo sodne prakse Sodišča v zvezi z uporabo člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in, drugič, na kršitev člena 47 Listine.

14

Na drugem mestu, glede prvega pritožbenega razloga je treba ugotoviti, da je v predlogu za dopustitev pritožbe pravno zadostno navedeno, kako je bilo pravo domnevno napačno uporabljeno zaradi neupoštevanja sodne prakse, v kolikšnem obsegu je ta domnevna napačna uporaba vplivala na izid izpodbijanega sklepa in kateri so konkretni razlogi, zaradi katerih taka napačna uporaba, če je ugotovljena, odpira vprašanje, ki je pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije. Iz tega predloga namreč izhaja, da je domnevna napačna uporaba prava v tem, da je bila sodna praksa, ki izhaja iz točke 81 sodbe z dne 24. marca 2022, PJ in PC/EUIPO (C‑529/18 P in C‑531/18 P, EU:C:2022:218), v skladu s katero je treba v primeru, v katerem je stranka, ki je fizična oseba, sama partner v odvetniški pisarni in njen ustanovni član ter lahko zato izvaja učinkovit nadzor nad sodelavcem, šteti, da so povezave med odvetnikom, ki je sodelavec, in stranko, ki je partner, takšne, da očitno vplivajo na neodvisnost odvetnika, v točki 33 in naslednjih izpodbijanega sklepa uporabljena za pritožnico, ki je pravna oseba. Če bi bila takšna napačna uporaba prava ugotovljena, bi bila glede na navedeni predlog tožba pri Splošnem sodišču dopustna.

15

Pritožnik mora v skladu z dokaznim bremenom, ki ga nosi vložnik predloga za dopustitev pritožbe, dokazati, da ne glede na pravna vprašanja, ki jih navaja v pritožbi, ta odpira eno ali več vprašanj, ki so pomembna za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije, pri čemer obseg tega merila presega okvir sodbe, ki je predmet pritožbe, in nazadnje okvir njegove pritožbe (sklep z dne 16. novembra 2022, EUIPO/Nowhere, C‑337/22 P, EU:C:2022:908, točka 32 in navedena sodna praksa).

16

Za to dokazovanje samo po sebi se zahteva, da se obstoj in pomembnost takih vprašanj dokažeta s konkretnimi elementi, ki so specifični za obravnavano zadevo, in ne le s splošnimi trditvami (sklep z dne 16. novembra 2022, EUIPO/Nowhere, C‑337/22 P, EU:C:2022:908, točka 33 in navedena sodna praksa).

17

V obravnavani zadevi se pritožnica, po eni strani, sklicuje na vprašanje, ki ga odpira njen prvi pritožbeni razlog in s katerim naj bi se v bistvu pojasnilo, ali sodna praksa, ki izhaja iz točke 81 sodbe z dne 24. marca 2022, PJ in PC/EUIPO (C‑529/18 P in C‑531/18 P, EU:C:2022:218), ki se nanaša na uporabo člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, pomeni, da je neodvisnost odvetnika očitno ogrožena tudi, kadar je stranka pravna oseba, katere poslovodja je lastnik odvetniške pisarne, v kateri je zaposlen odvetnik, ki zastopa to stranko.

18

Po drugi strani pritožnica poudarja, da pravno vprašanje, ki ga odpira njen prvi pritožbeni razlog, presega njegov okvir, saj bo odgovor na to vprašanje zagotovil smernice glede zastopanja stranke in s tem glede dopustnosti tožb, ki daleč presegajo področje prava znamk. S tem pritožnica navaja konkretne razloge, zaradi katerih je tako vprašanje pomembno za enotnost, doslednost in razvoj prava Unije.

19

Na tretjem mestu, v zvezi z vprašanjem, ki ga odpira drugi pritožbeni razlog, je treba ugotoviti, da je v predlogu za dopustitev pritožbe pravno zadostno navedeno, kako je bilo pravo domnevno napačno uporabljeno zaradi neupoštevanja sodne prakse, v kolikšnem obsegu je ta domnevna napačna uporaba vplivala na izid izpodbijanega sklepa in kateri so konkretni razlogi, zaradi katerih taka napačna uporaba, če je ugotovljena, odpira vprašanje, ki je pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije.

20

Iz tega predloga namreč izhaja, da se domnevna napačna uporaba prava v bistvu nanaša na to, da je Splošno sodišče ni opozorilo, da ni bila ustrezno zastopana po odvetniku v smislu člena 51(1) Poslovnika Splošnega sodišča ter člena 19, tretji in četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, niti ji ni omogočilo, da bi si zagotovila ustrezno zastopanje. Poleg tega je pritožnica pravno zadostno pojasnila, da je dejstvo, da ji Splošno sodišče ni omogočilo, da bi pravočasno zamenjala svojega zastopnika, preden je njeno tožbo razglasilo za nedopustno, vplivalo na izid izpodbijanega sklepa. V nasprotnem primeru bi namreč pritožnica imela možnost preprečiti, da bi bila njena tožba razglašena za nedopustno.

21

Nazadnje, pritožnica se po eni strani sklicuje na vprašanje, ki ga odpira njen drugi pritožbeni razlog in s katerim naj bi se v bistvu pojasnilo, ali v primeru, v katerem stranka po mnenju Splošnega sodišča ni ustrezno zastopana po odvetniku v smislu določb člena 51(1) Poslovnika Splošnega sodišča v povezavi s členom 19, tretji in četrti odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, člen 47 Listine pomeni, da mora Splošno sodišče pred sprejetjem odločbe o zavrženju tožbe na to opozoriti stranko in ji omogočiti, da si zagotovi ustrezno zastopanje. Po drugi strani iz predloga za dopustitev pritožbe izhaja, da pomen morebitne obveznosti Splošnega sodišča, da pritožniku omogoči zamenjavo zastopnika, preden njegovo tožbo razglasi za nedopustno, presega okvir samega izpodbijanega sklepa. V zvezi s tem je treba poudariti, da tako vprašanje ni povezano s posebnim področjem prava Unije, temveč zadeva vse vrste sporov pred Splošnim sodiščem, za katere je potrebno zastopanje po odvetniku v smislu člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije v povezavi s členom 53, prvi odstavek, tega statuta.

22

Glede na dokaze, ki jih je predložila pritožnica, ta predlog za dopustitev pritožbe pravno zadostno dokazuje, da se s pritožbo odpirajo pomembna vprašanja za enotnost, doslednost in razvoj prava Unije.

23

Glede na zgornje preudarke je treba pritožbo v celoti dopustiti.

24

Člen 170b(4) Poslovnika Sodišča določa, da če se pritožba glede na merila iz člena 58a, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije v celoti ali deloma dopusti, se postopek nadaljuje v skladu s členi od 171 do 190a tega poslovnika.

25

V skladu s členom 137 navedenega poslovnika, ki se na podlagi člena 184(1) tega poslovnika uporablja za pritožbeni postopek, končna sodba ali končni sklep vsebuje odločbo o stroških.

26

Ker je bilo predlogu za dopustitev pritožbe ugodeno, je treba odločitev o stroških pridržati.

Iz teh razlogov je Sodišče (senat za dopustitev pritožb) sklenilo: