–

za Lufthansa Technik AERO Alzey GmbH F. Heemann, Rechtsanwalt, in A. Juškys, advokatas,

–

za Arik Air Limited L. Augytė‑Kamarauskienė, advokatė,

–

za Asset Management Corporation of Nigerijaia (AMCON) A. Banys, A. Ivanauskaitė in K. Švirinas, advokatai,

–

za litovsko vlado K. Dieninis, V. Kazlauskaitė‑Švenčionienė in E. Kurelaitytė, agenti,

–

za Evropsko komisijo S. L. Kalėda in S. Noë, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 23 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 38) ter člena 36(1) in člena 44(2) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med letalsko družbo Arik Air Limited in družbo Lufthansa Technik AERO Alzey GmbH (v nadaljevanju: Lufthansa) v zvezi z zahtevo za prekinitev postopka izvršbe, ki je bil začet proti družbi Arik Air na podlagi evropskega naloga za izvršbo, ki ga je izdalo nemško sodišče v korist družbe Lufthansa.

3

V uvodnih izjavah 8, 18 in 20 Uredbe št. 805/2004 je navedeno:

[…]

4

Člen 1 te uredbe, naslovljen „Vsebina“, določa:

„Namen te uredbe je uvedba evropskega naloga za izvršbo za nesporne zahtevke, da bi z določitvijo minimalnih standardov omogočili prost pretok sodb, sodnih poravnav in javnih listin po vseh državah članicah brez vsakršnih vmesnih postopkov, ki bi jih bilo treba opraviti v državi članici izvršbe pred priznanjem in izvršitvijo.“

5

Člen 5 navedene uredbe, naslovljen „Odprava exequatur“, določa:

„Sodba, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo v državi članici izvora, se prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njenemu priznanju.“

6

Člen 6 te uredbe, naslovljen „Pogoji za potrditev kot evropskega naloga za izvršbo“, v odstavku 1(a) in odstavku 2 določa:

„1.   Sodba o nespornem zahtevku, izdana v državi članici, se kadar koli na zahtevo[, vloženo pri] sodišču izvora[,] potrdi kot evropski nalog za izvršbo, če:

[…]

2.   Ko sodba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, ni več izvršljiva ali je njena izvršljivost začasno odložena ali omejena, se kadar koli na zahtevo[, vloženo pri] sodišču izvora[,] izda potrdilo o neizvršljivosti ali omejitvi izvršljivosti ob uporabi standardnega obrazca iz Priloge IV.“

7

Člen 10 Uredbe št. 805/2004, naslovljen „Popravek ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo“, v odstavkih 1 in 2 določa:

„1.   Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo se na zahtevo[, vloženo pri] sodišču izvora:

2.   Za popravke ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo se uporablja zakonodaja države članice izvora.“

8

Člen 11 te uredbe, naslovljen „Veljavnost potrdila o evropskem nalogu za izvršbo“, določa:

„Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo velja samo v okviru meja izvršljivosti sodbe.“

9

Člen 18 navedene uredbe, naslovljen „Popravek neskladnosti z minimalnimi standardi“, določa:

„1.   Če postopki v državi članici izvora niso bili v skladu s postopkovnimi pravili, kot so določena v členih 13 do 17, se taka neskladnost popravi in se sodba lahko potrdi kot evropski nalog za izvršbo, če:

2.   Če postopki v državi članici porekla [izvora] niso bili v skladu s postopkovnimi pravili, kot so določena v členu 13 ali členu 14, se taka neskladnost popravi, če ravnanje dolžnika v sodnem postopku dokazuje, da je osebno pravočasno prejel listino, ki jo je bilo treba vročiti, da je lahko pripravil svojo obrambo.“

10

Člen 20 te uredbe, naslovljen „Postopek izvršbe“, v odstavku 1 določa:

„Brez poseganja v določbe tega poglavja ureja postopke izvršbe zakonodaja države članice izvršbe.

Sodba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, se izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe.“

11

Člen 21 Uredbe št. 805/2004, naslovljen „Zavrnitev izvršbe“, določa:

„1.   Pristojno sodišče v državi članici izvršbe na zahtevo dolžnika zavrne izvršbo, če je sodba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, nezdružljiva s prejšnjo sodbo, izdano v kateri koli državi članici ali tretji državi, če:

2.   Pod nobenim pogojem pa se sodba ali njena potrditev kot evropski nalog za izvršbo v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede vsebine.“

12

Člen 23 te uredbe, naslovljen „Prekinitev ali omejitev izvršbe“, določa:

„Kadar je dolžnik

lahko pristojno sodišče ali organ v državi članici izvršbe na zahtevo dolžnika:

13

Člen 36(1) Uredbe št. 1215/2012 določa:

„Sodna odločba, izdana v državi članici, se v drugih državah članicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakršen koli poseben postopek.“

14

Člen 44 te uredbe določa:

„1.   V primeru zahteve za zavrnitev izvršitve sodne odločbe v skladu s pododdelkom 2 oddelka 3, lahko sodišče v zaprošeni državi članici na zahtevo osebe, zoper katero se zahteva izvršitev:

2.   Pristojni organ v zaprošeni državi članici na zahtevo osebe, zoper katero se zahteva izvršitev, začasno prekine postopke izvršitve, če se izvršljivost sodne odločbe začasno prekine v državi članici izvora.“

15

Amtsgericht Hünfeld (okrajno sodišče v Hünfeldu, Nemčija) je 14. junija 2019 zoper družbo Arik Air izdalo plačilni nalog za izterjavo terjatve v znesku 2.292.993,32 EUR v korist družbe Lufthansa. Na podlagi tega plačilnega naloga je navedeno sodišče 24. oktobra 2019 izdalo evropski nalog za izvršbo in 2. decembra 2019 potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo.

16

Družba Lufthansa je pri sodnem izvršitelju, ki opravlja dejavnost v Litvi (v nadaljevanju: sodni izvršitelj), vložila zahtevo za izvršitev tega izvršilnega naslova v skladu s tem potrdilom.

17

Družba Arik Air je pri Landgericht Frankfurt am Main (deželno sodišče v Frankfurtu na Majni, Nemčija) na podlagi člena 10 Uredbe št. 805/2004 vložila zahtevo za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo in ustavitev izvršbe terjatve, pri čemer je kot razlog navedla, da ji Amtsgericht Hünfeld (okrajno sodišče v Hünfeldu) ni ustrezno vročilo procesnih aktov, zaradi česar je zamudila rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog, ki ga je izdalo navedeno sodišče.

18

Družba Arik Air je prav tako v Litvi pri sodnem izvršitelju vložila zahtevo za prekinitev postopka izvršbe, dokler nemško sodišče, ki mu je sicer predložena zadeva v zvezi s tem, pravnomočno odloči o zahtevi za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo in o ustavitvi izvršbe. Navedeni sodni izvršitelj je to zahtevo za prekinitev zavrnil, in sicer je menil, da upoštevna nacionalna ureditev ne določa možnosti, da se zahteva prekinitev na podlagi, kot v obravnavani zadevi, dejstva, da je bilo pri sodišču države članice izvora vloženo pravno sredstvo zoper sodno odločbo, ki jo je treba izvršiti.

19

Landgericht Frankfurt am Main (deželno sodišče v Frankfurtu na Majni) je s sklepom z dne 9. aprila 2020 prekinitev izvršitve evropskega naloga za izvršbo z dne 24. oktobra 2019 pogojilo s tem, da družba Arik Air plača varščino v znesku 2.000.000 EUR. Zadevno sodišče je navedlo, da brez plačila te varščine zahtevi za prekinitev izvršitve tega naloga ne bo mogoče ugoditi, ker družba Arik Air ni dokazala, da je bil naveden nalog izdan nezakonito, niti da so bili roki za vložitev ugovora prekoračeni brez njene krivde.

20

Družba Arik Air je pri Kauno apylinkės teismas (okrajno sodišče v Kaunasu, Litva) vložila tožbo zoper odločitev sodnega izvršitelja o zavrnitvi prekinitve tega postopka izvršbe. Navedeno sodišče je s sklepom z dne 11. junija 2020 tožbo zavrnilo.

21

Kauno apygardos teismas (regionalno sodišče v Kaunasu, Litva), ki je odločalo o pritožbi družbe Arik Air, je s sklepom z dne 25. septembra 2020 razveljavilo sklep Kauno apylinkės teismas (okrajno sodišče v Kaunasu) z dne 11. junija 2020 in odločilo, da se zadevni postopek izvršbe prekine do izdaje pravnomočne odločbe nemškega sodišča o zahtevkih družbe Arik Air. Kauno apygardos teismas (regionalno sodišče v Kaunasu) je štelo, da je ob upoštevanju tveganja za nastanek nesorazmerne škode kot posledice postopka izvršbe, uvedenega proti družbi Arik Air, vložitev pravnega sredstva zoper potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo pri sodišču države članice izvora zadostna podlaga za prekinitev tega postopka. Drugače kot Kauno apylinkės teismas (okrajno sodišče v Kaunasu) je prav tako ugotovilo, da ob neobstoju informacij, ki bi potrjevale, da je bila varščina, ki jo je določilo nemško sodišče, v tej fazi postopka plačana, ni nobenega razloga za sklepanje, da mora zadnjenavedeno sodišče odločiti o utemeljenosti zahteve za prekinitev izvršilnih dejanj.

22

Družba Lufthansa je pri Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče Litve), ki je predložitveno sodišče, vložila kasacijsko pritožbo zoper sklep Kauno apygardos teismas (regionalno sodišče v Kaunasu) z dne 25. septembra 2020.

23

Navedeno sodišče se najprej sprašuje o področju in pogojih uporabe ter obsegu nadzora, ki ga opravijo pristojna sodišča ali organi države članice izvršbe na podlagi člena 23(c) Uredbe št. 805/2004.

24

V zvezi s tem navedeno sodišče meni, da je iz samega besedila tega člena razvidno, da ima pristojno sodišče ali organ države članice izvršbe polje proste presoje glede možnosti odreditve prekinitve postopka izvršbe, in se sprašuje, kolikšen je obseg tega polja. Ugotavlja, prvič, da se z izrazoma „vložil pravno sredstvo“ in „vključno s“ iz navedenega člena domneva, da gre za vsa pravna sredstva v državi članici izvora, kar je pogoj, ki se zdi v obravnavani zadevi izpolnjen, in drugič, da bi bilo treba obseg pojma „izjemni pogoji [izjemne okoliščine]“ v državah članicah razlagati enotno.

25

Predložitveno sodišče pojasnjuje, da čeprav v obravnavani zadevi potekajo sodni postopki pred sodišči države članice izvora, se stranki v postopku v glavni stvari ne strinjata glede pomena, obsega in možnosti uspeha teh postopkov. Medtem ko družba Arik Air trdi, da izvršuje pravico do pravnega sredstva, družba Lufthansa ugovarja temu, da ima ta stranka takšno pravico, in trdi, da želi le zavlačevati postopek izvršbe. Zato se navedeno sodišče sprašuje o obsegu nadzora nad postopkom, ki poteka v državi članici izvora, ki ga mora eventualno opraviti.

26

Dalje, navedeno sodišče se glede na uporabo veznika „ali“ med različnimi ukrepi iz člena 23 Uredbe št. 805/2004, ki jih pristojno sodišče ali organ v državi članici izvršbe lahko sprejme z namenom prekinitve ali omejitve izvršbe, sprašuje, ali je mogoče hkrati uporabiti več teh ukrepov.

27

Nazadnje, predložitveno sodišče ugotavlja, da bi morala v skladu z Uredbo št. 1215/2012 odločba o začasni prekinitvi izvršljivosti, ki je bila sprejeta v državi članici izvora, učinkovati v državi članici izvršbe v skladu s splošno obveznostjo priznavanja sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, opredeljeno v členu 36(1) te uredbe. Vendar naj bi bila v členu 44(2) navedene uredbe prav tako navedena ločena obveznost prekinitve postopka izvršbe. Nasprotno naj v Uredbi št. 805/2004 ne bi bilo podrobno določeno, ali bi morala začasna prekinitev izvršljivosti sodne odločbe v državi članici izvora privesti do samodejne prekinitve izvršitve te odločbe v drugi državi članici ali pa je za to potrebna odločba pristojnih organov države članice izvršbe. Zato naj bi se bilo treba vprašati, ali bi bilo treba v okviru Uredbe št. 805/2004 uporabiti ureditev, ki je podobna tisti, ki jo določa Uredba št. 1215/2012.

28

V teh okoliščinah je Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (vrhovno sodišče Litve) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

29

Predložitveno sodišče s prvim, drugim in tretjim vprašanjem, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu Sodišče prosi, naj razloži pojem „izjemni pogoji [izjemne okoliščine]“ v smislu člena 23(c) Uredbe št. 805/2004, zlasti to, ali in v kolikšni meri so okoliščine, povezane s sodnim postopkom, ki v državi članici izvora poteka zoper odločbo, ki je potrjena kot evropski nalog za izvršbo, ali potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo, upoštevne za opredelitev obsega tega pojma.

30

Člen 23(c) Uredbe št. 805/2004 določa, da kadar je dolžnik vložil pravno sredstvo zoper sodbo, potrjeno kot evropski nalog za izvršbo, vključno s pravnim sredstvom v smislu člena 19 te uredbe, ali je zahteval popravek ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo v skladu s členom 10 navedene uredbe, lahko pristojno sodišče ali organ v državi članici izvršbe na zahtevo dolžnika v izjemnih okoliščinah prekine postopek izvršbe.

31

Ugotoviti je treba, da ta določba ne vsebuje nobene napotitve na pravo držav članic glede pomena in obsega, ki ju je treba pripisati pojmu „izjemni pogoji [izjemne okoliščine]“, tako da je treba glede na zahteve po enotni uporabi prava Unije in zahteve načela enakosti ta pojem šteti za avtonomen pojem prava Unije ter ga je treba v vsej Uniji razlagati enotno (glej v tem smislu sodbo z dne 27. januarja 2022, Zinātnes parks, C‑347/20, EU:C:2022:59, točka 42 in navedena sodna praksa).

32

Dejstvo, da člen 20(1) Uredbe št. 805/2004 glede postopkov izvršbe napotuje na pravo države članice izvršbe, ne more omajati te ugotovitve. Kot namreč navaja tudi generalni pravobranilec v točki 15 sklepnih predlogov, ta napotitev ne posega v določbe poglavja IV te uredbe, zlasti njenega člena 23, ki določa pogoje za omejitev ali prekinitev postopka izvršbe, kadar dolžnik v državi članici izvora vloži pravno sredstvo ali zahtevo.

33

Zato, kot je razvidno iz sodne prakse Sodišča, je treba za razlago pojma „izjemni pogoji [izjemne okoliščine]“ v smislu člena 23(c) Uredbe št. 805/2004 upoštevati ne le besedilo te določbe, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki se uresničujejo z aktom, katerega del je (glej v tem smislu sodbo z dne 9, oktobra 2019, BGL BNP Paribas, C‑548/18, EU:C:2019:848, točka 25 in navedena sodna praksa).

34

Prvič, v zvezi z besedilom člena 23(c) Uredbe št. 805/2004 je iz samega besedila te določbe, zlasti iz uporabe glagola „moči“ in pridevnika „izjemne“, razvidno, da je zakonodajalec Unije, čeprav je sodiščem ali organom države članice izvršbe pustil polje proste presoje pri oceni, ali je treba prekiniti izvršitev sodne odločbe, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo, želel to možnost omejiti z ugotovitvijo obstoja okoliščin, ki jih je opredelil kot „izjemne“, tako da je treba to določbo razlagati ozko (glej po analogiji sodbo z dne 22. oktobra 2015, Thomas Cook Belgium, C‑245/14, EU:C:2015:715, točka 31 in navedena sodna praksa).

35

Kljub temu pa je treba iz tega, da je zakonodajalec Unije uporabil pojem „izjemni pogoji [izjemne okoliščine]“, sklepati, da obseg člena 23(c) Uredbe št. 805/2004 ni nameraval omejiti zgolj na primere višje sile, ki na splošno izhajajo iz nepredvidljivih in neizogibnih dogodkov, za katere dolžnik ni odgovoren.

36

Ob upoštevanju teh jezikovnih elementov je treba ugotoviti, da mora biti možnost prekinitve postopka izvršitve sodne odločbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo, omejena na primere, v katerih bi bil dolžnik zaradi nadaljevanja izvršbe izpostavljen dejanskemu tveganju posebej resne škode, ki bi jo bilo v primeru ugoditve pravnemu sredstvu ali zahtevi, ki ju je vložil v državi članici izvora, nemogoče ali zelo težko povrniti.

37

Poleg tega je iz besedila člena 23(c) Uredbe št. 805/2004 razvidno, da je obstoj sodnega postopka, ki ga začne dolžnik v državi članici izvora bodisi za izpodbijanje sodne odločbe, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo, bodisi za zahtevanje popravka ali umika potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, predpogoj za to, da pristojno sodišče ali organ države članice izvršbe preuči obstoj izjemnih okoliščin, da bi eventualno prekinilo izvršitev tega naloga.

38

Drugič, v zvezi s kontekstom, v katerega je umeščen člen 23(c) Uredbe št. 805/2004, je treba ugotoviti, da v sistematiki te uredbe odprava eksekvature, določena v njenem členu 5, temelji na jasni delitvi pristojnosti med sodišči in organi države članice izvora ter sodišči in organi države članice izvršbe, ki so ji dodane zahteve, ki jih je treba spoštovati tako v okviru postopka, ki pripelje do sprejetja sodne odločbe o nespornem zahtevku, kot tudi ob izvršitvi te sodne odločbe. Ta delitev pristojnosti izhaja iz dejstva, da sta zahtevek in evropski nalog za izvršbo, s katerim je ta zahtevek ugotovljen, določena na podlagi prava države članice izvora, medtem ko postopek izvršbe v skladu s členom 20 navedene uredbe ureja pravo države članice izvršbe.

39

Tako je v državi članici izvora potrditev sodne odločbe o nespornem zahtevku kot evropskega naloga za izvršbo pogojena s spoštovanjem minimalnih standardov iz poglavja III Uredbe št. 805/2004. V zvezi s tem se lahko na podlagi člena 18 te uredbe nespoštovanje teh standardov popravi le pred sodišči ali organi te države.

40

Pristojna sodišča ali organi države članice izvršbe v okviru pristojnosti, ki jim je podeljena s členom 20 Uredbe št. 805/2004, lahko preučijo, ali obstajajo elementi, ki utemeljujejo zavrnitev izvršbe na podlagi člena 21(1) te uredbe oziroma omejitev ali prekinitev izvršbe v skladu s členom 23 navedene uredbe.

41

Ta sodišča in ti organi pa ne morejo presojati o nobenem izpodbijanju sodne odločbe, izdane v državi članici izvora, ali njene potrditve kot evropskega naloga za izvršbo. Kot je namreč razvidno iz člena 21(2) Uredbe št. 805/2004 v povezavi z njeno uvodno izjavo 18, mora medsebojno zaupanje med državami članicami pri izvajanju sodne oblasti v vsaki od njih pripeljati do tega, da lahko vsako sodišče države članice šteje, da so izpolnjeni vsi pogoji za potrditev kot evropski nalog za izvršbo, tako da sodna odločba o nespornem zahtevku ali njena potrditev nikakor ne more biti predmet vsebinskega preizkusa v državi članici izvršbe.

42

Iz sistematike Uredbe št. 805/2004 tako izhaja, da sodišča ali pristojni organi države članice izvršbe niso pristojni, da bodisi neposredno bodisi posredno v okviru zahteve za prekinitev postopka izvršbe preučijo takšno sodno odločbo, ki je bila izdana v državi članici izvora, ali njeno potrditev kot evropski nalog za izvršbo.

43

Glede na to delitev pristojnosti med sodišči in organi države članice izvora ter sodišči in organi države članice izvršbe, ki je določena v Uredbi št. 805/2004, imajo sodišča ali organi države članice izvršbe omejeno polje proste presoje v zvezi s presojo okoliščin, na podlagi katerih je mogoče ugoditi zahtevi za prekinitev izvršbe. Tako se morajo ta sodišča ali organi pri preučitvi take zahteve in za ugotovitev izjemne narave okoliščin, na katere se v utemeljitev zahteve sklicuje dolžnik, po tem, ko so ugotovila obstoj pravnega sredstva ali zahteve v državi članici izvora v smislu člena 23 Uredbe št. 805/2004, omejiti na tehtanje obstoječih interesov, in sicer interesa upnika, da se sodna odločba o njegovem zahtevku takoj izvrši, in interesa dolžnika, da se prepreči posebej resna ter nepopravljiva ali težko popravljiva škoda, s ciljem najti pravično ravnovesje, ki se želi doseči s tem členom. Pri tej preučitvi je izključeno, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 30 sklepnih predlogov, da navedena sodišča ali organi opravijo kakršno koli, tudi prima facie presojo utemeljenosti pravnega sredstva ali zahteve, ki ju je dolžnik vložil v državi članici izvora.

44

Tretjič, nujnost ozke razlage pojma „izjemni pogoji [izjemne okoliščine]“ je podprta s teleološko razlago člena 23(c) Uredbe št. 805/2004.

45

Kot namreč izhaja iz člena 1 te uredbe v povezavi z njeno uvodno izjavo 8, je namen navedene uredbe zagotoviti prosti pretok zlasti sodnih odločb o nespornih zahtevkih ter pospešiti in poenostaviti njihovo izvršbo v drugi državi članici od tiste, v kateri je bila sodna odločba izdana. Glede na ta cilj je prav tako potrebna ozka razlaga pogojev, ki pomenijo oviro za takojšnjo izvršitev teh odločb in ki so določeni v členih 21 in 23 navedene uredbe.

46

Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo, drugo in tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 23(c) Uredbe št. 805/2004 razlagati tako, da se pojem „izjemni pogoji [izjemne okoliščine]“, ki ga ta člen vsebuje, nanaša na položaj, v katerem bi nadaljevanje postopka izvršitve sodne odločbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo, kadar je dolžnik v državi članici izvora vložil pravno sredstvo zoper to sodno odločbo ali zahtevo za popravek ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, tega dolžnika izpostavilo dejanskemu tveganju za nastanek posebej resne škode, ki bi jo bilo v primeru razglasitve ničnosti navedene sodne odločbe oziroma v primeru popravka ali umika potrdila o evropskem nalogu za izvršbo nemogoče ali zelo težko povrniti. Ta pojem ne napotuje na okoliščine, povezane s sodnim postopkom, ki je bil v državi članici izvora začet zoper sodno odločbo, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo, ali potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo.

47

Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 23 Uredbe št. 805/2004 razlagati tako, da dovoljuje hkratno uporabo ukrepov omejitve izvršbe, predložitve varščine ali prekinitve izvršbe, ki so določeni v točkah (a), (b) in (c) tega člena.

48

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da člen 23 Uredbe št. 805/2004 pod naslovom „Prekinitev ali omejitev izvršbe“ našteva ukrepe, ki jih lahko odredi pristojno sodišče ali organ države članice izvršbe na zahtevo dolžnika, in sicer omejitev postopka izvršbe na zaščitne ukrepe, pogojevanje izvršbe s predložitvijo varščine ali prekinitev izvršbe v izjemnih okoliščinah.

49

Iz besedila tega člena je razvidno, da so ukrepi, ki jih določa, povezani z veznikom „ali“, ki ima lahko v nekaterih jezikovnih različicah bodisi alternativni bodisi kumulativni pomen (glej v tem smislu sodbo z dne 30. januarja 2020, Autoservizi Giordano, C‑513/18, EU:C:2020:59, točka 24 in navedena sodna praksa). Iz uporabe tega veznika torej ni razviden namen zakonodajalca Unije glede možnosti hkratne uporabe ukrepov iz člena 23 Uredbe št. 805/2004.

50

Vendar je mogoče na podlagi sistematike tega člena in obsega ukrepov, ki jih določa, ugotoviti, da hkratna uporaba ukrepa prekinitve postopka izvršbe, ki je določen v členu 23(c) Uredbe št. 805/2004, na eni strani ter ukrepa omejitve tega postopka, ki je določen v tem členu 23(a), ali ukrepa, določenega v navedenem členu 23(b), ki vključuje obveznost upnika, da predloži varščino, na drugi strani ni mogoča.

51

Prekinitev postopka izvršbe, odrejena na zahtevo dolžnika v skladu s členom 23(c) Uredbe št. 805/2004, namreč glede na svoje neposredne učinke na nadaljevanje tega postopka preprečuje možnost, da bi se ta postopek omejil na zaščitne ukrepe v smislu člena 23(a) te uredbe. Obveznost upnika, da v skladu s členom 23(b) navedene uredbe predloži varščino, pa je določena zato, da se lahko zadevni zahtevek takoj izvrši, kar logično izključuje hkratno uporabo ukrepa prekinitve izvršbe.

52

Vendar, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 52 sklepnih predlogov, ni izključeno, da lahko pristojno sodišče ali organ države članice izvršbe upniku naloži predložitev varščine kot pogoj za izvedbo ukrepov za izvršbo izključno zaščitne narave.

53

Glede na zgornje preudarke je treba na četrto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 23 Uredbe št. 805/2004 razlagati tako, da dovoljuje hkratno uporabo ukrepov omejitve izvršbe in predložitve varščine, določenih v točkah (a) in (b) tega člena, ne pa hkratne uporabe enega od teh dveh ukrepov in ukrepa prekinitve postopka izvršbe iz njegove točke (c).

54

Peto vprašanje v zvezi z razlago člena 36(1) in člena 44(2) Uredbe št. 1215/2012 se nanaša na učinke sodne odločbe, ki je izdana v državi članici izvora in s katero je odrejena začasna prekinitev izvršljivosti sodne odločbe v zvezi z nespornim zahtevkom, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo, na postopek izvršitve zadnjenavedene odločbe, ki je bil začet v državi članici izvršbe.

55

V uvodu je treba navesti, da čeprav iz predloga za sprejetje predhodne odločbe ni razvidno, da je na dan, ko je bila zadeva predložena Sodišču, pristojno nemško sodišče pravnomočno odločilo o prekinitvi izvršitve evropskega naloga za izvršbo z dne 24. oktobra 2019, je na ta dan pred navedenim sodiščem potekal postopek v zvezi s tem, tako da ni mogoče izključiti, da bo izdana odločba o začasni prekinitvi izvršitve tega naloga. Zato ni očitno, da odgovor na peto vprašanje predložitvenemu sodišču ne bi koristil pri odločanju o sporu, ki mu je predložen. Iz tega izhaja, da je to vprašanje dopustno.

56

Navesti je treba tudi, da čeprav predložitveno sodišče formalno prosi za razlago člena 36(1) in člena 44(2) Uredbe št. 1215/2012, Uredba št. 805/2004, na podlagi katere je bil začet postopek izvršbe v zadevi v glavni stvari, v členu 6(2) sama ureja primer prekinitve izvršljivosti sodne odločbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo.

57

Sodišče je pristojno, da iz vseh elementov, ki jih je navedlo predložitveno sodišče, in zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe razbere elemente prava Unije, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta spora (glej v tem smislu sodbo z dne 22. aprila 2021, Profi Credit Slovakia, C‑485/19, EU:C:2021:313, točka 50 in navedena sodna praksa), zato je treba peto vprašanje razumeti tako, da se nanaša na razlago člena 6(2) Uredbe št. 805/2004.

58

Predložitveno sodišče zato s petim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 6(2) Uredbe št. 805/2004 razlagati tako, da kadar je bila izvršljivost sodne odločbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo, v državi članici izvora prekinjena, mora sodišče države članice izvršbe na podlagi te odločitve prekiniti postopek izvršbe, ki je bil začet v zadnjenavedeni državi.

59

V zvezi s tem je treba navesti, da iz člena 6(1) Uredbe št. 805/2004 izhaja, da mora biti za potrditev sodne odločbe o nespornem zahtevku kot evropskega naloga za izvršbo izpolnjenih več pogojev, med katerimi je pogoj iz člena 6(1)(a) te uredbe, ki se nanaša na izvršljivost te sodbe v državi članici izvora.

60

V skladu s členom 11 te uredbe potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo velja samo v okviru meja izvršljivosti navedene sodne odločbe.

61

Iz teh določb izhaja, da evropski nalog za izvršbo ne more imeti pravnih učinkov, če je bila izvršljivost tako potrjene sodne odločbe v državi članici izvora začasno prekinjena.

62

V tem okviru člen 6(2) Uredbe št. 805/2004 določa, da kadar sodna odločba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, ni več izvršljiva ali je njena izvršljivost začasno odložena ali omejena, se kadar koli na zahtevo, vloženo pri sodišču izvora, izda potrdilo o neizvršljivosti ali omejitvi izvršljivosti ob uporabi standardnega obrazca iz Priloge IV k tej uredbi.

63

Zato mora pristojno sodišče ali organ države članice izvršbe, kadar je bila izvršljivost sodne odločbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo, v državi članici izvora začasno prekinjena, postopek izvršbe, ki je bil začet v tej državi članici izvršbe, prekiniti, če se predloži potrdilo iz člena 6(2) Uredbe št. 805/2004.

64

Glede na zgornje preudarke je treba na peto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 6(2) Uredbe št. 805/2004 v povezavi s členom 11 te uredbe razlagati tako, da kadar je bila izvršljivost sodne odločbe, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo, v državi članici izvora začasno prekinjena in je bilo sodišču države članice izvršbe predloženo potrdilo iz tega člena 6(2), mora to sodišče na podlagi te odločitve prekiniti postopek izvršbe, ki je bil začet v zadnjenavedeni državi.

65

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški navedenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo: