–

za DELID EOOD T. Zlateva, advokat,

–

za Izpalnitelen direktor na Darzhaven fond „Zemedelie“ G. Sabev, advokat,

–

za bolgarsko vlado M. Georgieva in L. Zaharieva, agentki,

–

za Evropsko komisijo G. Koleva in A. Sauka, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 17 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL 2013, L 347, str. 487, in popravek v UL 2016, L 130, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 (UL 2017, L 350, str. 15) (v nadaljevanju: Uredba št. 1305/2013).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med DELID EOOD, enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo bolgarskega prava (v nadaljevanju: Delid), in Izpalnitelen direktor na Darzhaven fond „Zemedelie“ (izvršni direktor nacionalnega kmetijskega sklada, Bolgarija) (v nadaljevanju: izvršni direktor NKS), ker ta tej družbi ni odobril financiranja naložbe za nakup opreme za perutninsko farmo.

3

Člen 65 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL 2013, L 347, str. 320), naslovljen „Upravičenost“, v odstavku 1 določa:

„Upravičenost izdatkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen če so določena posebna pravila v tej uredbi ali na podlagi te uredbe ali pravil za posamezne sklade.“

4

Člen 5 Uredbe št. 1305/2013, naslovljen „Prednostne naloge Unije za razvoj podeželja“, določa:

„Cilji razvoja podeželja, ki prispevajo k uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, se zasleduje prek naslednjih šestih prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, ki ponazarjajo ustrezne tematske cilje [skupnega strateškega okvira]:

[…]

Vse navedene prednostne naloge prispevajo k doseganju horizontalnih ciljev, povezanih z inovacijami, okoljem ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. V programe ni treba vključiti vseh šestih prednostnih nalog, če je to utemeljeno na podlagi analize stanja, kar zadeva prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti in nevarnosti (analiza SWOT), in predhodnega vrednotenja. V posameznem programu so vključene vsaj štiri prednostne naloge. Kadar država članica predloži nacionalni program in več regionalnih programov, so lahko v nacionalnem programu vključene manj kot štiri prednostne naloge.

[…]“

5

Člen 17 te uredbe, naslovljen „Naložbe v osnovna sredstva“, določa:

„1.   Podpora v okviru tega ukrepa zajema naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki:

2.   Podpora iz točke (a) odstavka 1 se odobri kmetom ali skupinam kmetov.

V primeru naložb za podporo prestrukturiranja kmetij države članice podporo ciljno usmerjajo v kmetije v skladu z analizo SWOT, izvedeno v povezavi s prednostno nalogo Unije za razvoj podeželja ,krepitev sposobnosti preživetja kmetij in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva v vseh regijah ter spodbujanje inovativnih kmetijskih tehnologij in trajnostnega upravljanja gozdov‘.

3.   Podpora iz točk (a) in (b) odstavka 1 ne presega najvišjih stopenj podpore iz Priloge II. Podpora iz točk (a) in (b) odstavka 1 ne presega najvišjih stopenj podpore iz Priloge I. Navedene najvišje stopnje podpore se lahko v skladu s stopnjami podpore iz Priloge I zvišajo za mlade kmete, za kolektivne naložbe, vključno s tistimi, ki so povezane z združevanjem organizacij proizvajalcev, in za integrirane projekte, ki vključujejo podporo v okviru več kot enega ukrepa, za naložbe na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami iz člena 32, za naložbe, povezane z operacijami iz členov 28 in 29, ter za operacije, ki prejemajo podporo v okviru [evropskega partnerstva za inovacije (EIP)] na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti v skladu s stopnjami podpore iz Priloge II. Vendar najvišja stopnja skupne podpore ne sme presegati 90 %.

4.   Za podporo iz točk (c) in (d) odstavka 1 veljajo stopnje podpore iz Priloge II.

5.   Podpora se lahko odobri mladim kmetom, ki prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo kot nosilci gospodarstva, za naložbe za izpolnjevanje standardov Unije, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, tudi glede varstva pri delu. Takšna podpora se lahko zagotavlja največ 24 mesecev od datuma vzpostavitve, kot je določen v programu razvoja podeželja, ali do izvedbe dejanj, opredeljenih v poslovnem načrtu iz člena 19(4).

6.   Kadar pravo Unije kmetom nalaga nove zahteve, se lahko podpora odobri za naložbe za zagotovitev skladnosti s temi zahtevami, in sicer za največ 12 mesecev od datuma, ko postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo.“

6

Člen 19 navedene uredbe, naslovljen „Razvoj kmetij in podjetij“, določa:

„[…]

2.   Podpora iz točke (a)(i) odstavka 1 se odobri mladim kmetom.

Podpora iz točke (a)(ii) odstavka 1 se odobri kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, mikro- in malim podjetjem ter fizičnim osebam na podeželskih območjih.

Podpora iz točke (a)(iii) odstavka 1 se odobri majhnim kmetijam, kot jih opredelijo države članice.

Podpora iz točke (b) odstavka 1 se odobri mikro- in malim podjetjem ter fizičnim osebam na podeželskih območjih in kmetom ali članom kmetijskega gospodinjstva.

Podpora iz točke (c) odstavka 1 se odobri kmetom, ki so upravičeni do sodelovanja v shemi za male kmete in ki so v času predložitve svoje vloge za podporo upravičeni že najmanj eno leto in se zavežejo, da bodo svoje celotno kmetijsko gospodarstvo in ustrezne plačilne pravice trajno prenesli na drugega kmeta. Podpora se izplačuje od dne prenosa do 31. decembra 2020 ali izračuna glede na to obdobje in izplača kot enkratno plačilo.

[…]

6.   Najvišji znesek podpore iz točke (a) odstavka 1 je določen v Prilogi I [Prilogi II]. Države članice določijo znesek podpore iz točk (a)(i) in (a)(ii) odstavka 1, pri čemer upoštevajo tudi družbeno-gospodarske razmere na območju, zajetem v programu.

[…]“

7

Člen 4 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL 2013, L 347, str. 608), naslovljen „Opredelitev pojmov in z njimi povezane določbe“, v odstavku 1 določa:

„V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

[…]“

8

Člen 48 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL 2014, L 227, str. 69), naslovljen „Upravni pregledi“, v odstavkih 1 in 2 določa:

„1.   Opravijo se upravni pregledi vseh vlog za podporo, zahtevkov za plačilo ali drugih prijav, ki jih mora predložiti upravičenec ali tretja oseba, pri čemer se pregledajo vsi elementi, ki jih je mogoče in primerno preveriti z upravnimi pregledi. Postopki zahtevajo evidentiranje opravljenega kontrolnega dela, rezultatov preverjanja in ukrepov, sprejetih v primeru neskladnosti.

2.   Upravni pregledi vlog za podporo zagotavljajo skladnost operacije z veljavnimi obveznostmi, določenimi z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ali s programom razvoja podeželja, vključno z obveznostmi glede javnih naročil, državne pomoči ter drugimi obveznimi standardi in zahtevami. […]“

9

Člen 63 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL 2018, L 193, str. 1), naslovljen „Deljeno upravljanje z državami članicami“, v odstavku 2 določa:

„Države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, regulativnimi in upravnimi ukrepi, za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti:

[…]“

10

Člen 8 naredba no 9 za prilagane na podmiarka 4.1 „Investitsii v zemedelski stopanstva“ ot miarka 4 „Investitsii v materialni aktivi“ ot Programata za razvitie na selskite rayoni za perioda 2014–2020 (uredba št. 9 o uporabi podukrepa 4.1, „Naložbe v kmetijska gospodarstva“, ukrepa 4, „Naložbe v osnovna sredstva“, v okviru programa za razvoj podeželja za obdobje 2014–2020) z dne 21. marca 2015 (DV št. 22 z dne 24. marca 2015) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: uredba št. 9/2015) določa:

„(1)   Na dan predložitve vloge za pomoč morajo kmetje v smislu člena 7(1), točka 1, [uredbe št. 9/2015] izpolnjevati te pogoje:

[…]

(2)   Minimalni standardni rezultat kmetijskega gospodarstva v smislu člena 1, točka 2, se dokaže z:

[…]“

11

Člen 26 te uredbe določa:

„Dejavnosti in naložbe v zvezi s projektom, za izvedbo katerih se v skladu z bolgarsko zakonodajo zahteva dovoljenje, odobritev in/ali registracija, so upravičeni do pomoči le ob predložitvi ustreznih dovoljenj, odobritev in/ali dokumentov, ki potrjujejo registracijo.“

12

Potem ko je bila družba Delid 17. aprila 2015 pri Oblastna direktsia „Zemedelie“ (regionalna uprava za kmetijstvo, Bolgarija) v Plovdivu (Bolgarija) registrirana kot kmet, je 28. maja 2015 predložila vlogo za pomoč v zvezi z naložbami za „nakup opreme za perutninsko farmo“ v vrednosti 2.933.745 BGN (približno 1.500.000 EUR) iz naslova podukrepa 4.1, „Naložbe v kmetijska gospodarstva“, ukrepa 4, „Naložbe v osnovna sredstva“, v okviru programa za razvoj podeželja za obdobje 2014–2020.

13

Družba Delid je v utemeljitev svoje vloge navedla, da vzreja race na obratu za vzrejo v Manolah (Bolgarija), ki ga ima od 15. maja 2014 v najemu od družbe Business park Manole OOD, in da načrtuje standardni rezultat v višini 20.451,68 EUR.

14

Po nadzoru, ki ga je direktsia „Protivodeystva na izmamite“ (direkcija za boj proti goljufijam) DFZ-Razplashtatelna agentsia (plačilna agencija nacionalnega kmetijskega sklada, Bolgarija) na obratu za vzrejo opravila aprila in maja 2016, je bilo ugotovljeno, da se na dan tega nadzora ta obrat za vzrejo ni uporabljal niti ni bil registriran v imenu družbe Delid in da tam ni bilo perutnine, saj je bila ta 7. marca 2016 prodana. Nadzor je zlasti pokazal, da sta poleg družbe Delid dve drugi družbi, ki sta vložili vlogi za pomoč, navedli, da na podlagi najemnih pogodb vzrejata race na istem obratu za vzrejo.

15

V teh okoliščinah je izvršni direktor NKS z odločbo z dne 10. julija 2018 vlogo za pomoč, ki jo je vložila družba Delid, zavrnil z obrazložitvijo, da ta družba ne izpolnjuje meril za upravičenost iz člena 8 uredbe št. 9/2015.

16

Družba Delid je zoper to odločbo vložila tožbo pri Administrativen sad Plovdiv (upravno sodišče v Plovdivu, Bolgarija).

17

To sodišče je s sodbo z dne 10. marca 2020 to tožbo zavrnilo.

18

Družba Delid je zoper to sodbo vložila kasacijsko pritožbo pri Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, Bolgarija), ki je predložitveno sodišče.

19

Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče) je menilo, da je za rešitev spora, o katerem odloča, potrebna razlaga določb Uredbe št. 1305/2013, zato je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

20

Izvršni direktor FNA in bolgarska vlada izpodbijata dopustnost tega predloga za sprejetje predhodne odločbe, prvič, ker ta predlog ne vsebuje razlogov, iz katerih se je predložitveno sodišče spraševalo o razlagi ali veljavnosti določb prava Unije, niti povezave, ki jo je ugotovilo med temi določbami in nacionalno zakonodajo iz postopka v glavni stvari, drugič, ker predložitvena odločba temelji na novo ugotovljenih dejstvih, ki jih pristojni upravni organ ni mogel obravnavati, in tretjič, ker bi moralo predložitveno sodišče uporabiti enak pristop kot že v drugih podobnih zadevah in v sporu o glavni stvari vsebinsko odločiti, namesto da Sodišču predloži predlog za sprejetje predhodne odločbe.

21

V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki bo izdana, ob upoštevanju posebnosti zadeve presoja tako nujnost predhodne odločbe za to, da bo lahko izreklo sodbo, kot tudi upoštevnost vprašanj, ki jih predloži Sodišču, pri čemer za ta vprašanja velja domneva upoštevnosti. Zato je Sodišče, če se postavljeno vprašanje nanaša na razlago oziroma veljavnost pravila prava Unije, načeloma dolžno odločati, razen če zahtevana razlaga očitno nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če gre za hipotetičen problem ali če Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, potrebnih za to, da bi lahko na navedeno vprašanje koristno odgovorilo (sodba z dne 5. maja 2022, Zagrebačka banka, C‑567/20, EU:C:2022:352, točka 43 in navedena sodna praksa).

22

V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da glede na to, da se vprašanja za predhodno odločanje nanašajo na razlago določb prava Unije, natančneje Uredbe št. 1305/2013, ni očitno, da zahtevana razlaga v zvezi z vprašanji, obravnavanimi kot celota, nima nobene zveze s sporom o glavni stvari ali da je izpostavljeni problem hipotetičen.

23

Iz tega izhaja, da je predlog za sprejetje predhodne odločbe dopusten.

24

Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 17 Uredbe št. 1305/2013 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za dodelitev pomoči iz te določbe določa pogoj, da prosilec predloži potrdilo o registraciji obrata za vzrejo živali, izdano na njegovo ime.

25

V zvezi s tem je treba spomniti, da države članice izvajajo Uredbo št. 1305/2013 prek svojih programov podpore za razvoj podeželja (sodba z dne 6. oktobra 2021, Lauku atbalsta dienests (Pomoč za zagon dejavnosti v kmetijstvu), C‑119/20, EU:C:2021:817, točka 54) in da jim ta uredba dopušča možnost, da sprejmejo sklop ukrepov za odziv na prednostne naloge Unije za razvoj podeželja (glej v tem smislu sodbo z dne 28. aprila 2022, Piltenes meži, C‑251/21, EU:C:2022:311, točka 63).

26

Vsaka država članica bi tako morala pripraviti nacionalni program razvoja podeželja za svoje celotno ozemlje ali več regionalnih programov ali pa oboje, to je nacionalni program in več regionalnih programov, pri čemer se s temi programi izvaja strategija za izpolnjevanje prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja (sodba z dne 6. oktobra 2021, Lauku atbalsta dienests (Pomoč za zagon dejavnosti v kmetijstvu), C‑119/20, EU:C:2021:817, točka 55).

27

Iz tega sledi, da Uredba št. 1305/2013 državam članicam pušča polje proste presoje glede podrobnih pravil za izvajanje pomoči, ki jih določa (sodba z dne 6. oktobra 2021, Lauku atbalsta dienests (Pomoč za zagon dejavnosti v kmetijstvu), C‑119/20, EU:C:2021:817, točka 56).

28

To polje proste presoje se lahko nanaša zlasti na merila za izbor projektov, da bi se zagotovila čim boljša uporaba finančnih sredstev za razvoj podeželja in da bi se ukrepi v okviru programov razvoja podeželja ciljno usmerili v skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja ter da bi se zagotovilo enako obravnavanje prosilcev (sodba z dne 6. oktobra 2021, Lauku atbalsta dienests (Pomoč za zagon dejavnosti v kmetijstvu), C‑119/20, EU:C:2021:817, točka 58).

29

Navedeno polje proste presoje se lahko nanaša tudi na ureditev nacionalnih programov razvoja podeželja in izvajanje določb Uredbe št. 1305/2013, zlasti glede velikosti upravičenih kmetijskih gospodarstev, kot je določena v členu 19(2), tretji pododstavek, te uredbe, ali na znesek pomoči, kot je razvidno iz odstavka 6 tega člena (sodba z dne 6. oktobra 2021, Lauku atbalsta dienests (Pomoč za zagon dejavnosti v kmetijstvu), C‑119/20, EU:C:2021:817, točka 59).

30

V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da zahteva, določena v nacionalni ureditvi, v skladu s katero je dodelitev pomoči iz te določbe pogojena s tem, da prosilec predloži potrdilo o registraciji obrata za vzrejo živali, izdano na njegovo ime, spada v polje proste presoje, ki ga imajo države članice na podlagi sodne prakse, navedene v točkah od 27 do 29 te sodbe. Poleg tega se z navedeno zahtevo v skladu s členom 48 Izvedbene uredbe št. 809/2014 spodbuja izvajanje upravnih pregledov ter se z njo v skladu s členom 63(2)(a) Uredbe št. 2018/1046 zagotavlja, da se ukrepi, financirani iz proračuna Unije, izvajajo pravilno in učinkovito.

31

Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih preudarkov je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 17 Uredbe št. 1305/2013 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za dodelitev pomoči iz te določbe določa pogoj, da prosilec predloži potrdilo o registraciji obrata za vzrejo živali, izdano na njegovo ime.

32

Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 17 Uredbe št. 1305/2013 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za dodelitev pomoči iz te določbe določa pogoj, da prosilec dokaže, da je na dan vložitve zahtevka proizvodnja njegovega kmetijskega gospodarstva najmanj enakovredna 8000 EUR.

33

Za odgovor na to vprašanje je treba najprej opozoriti, da – kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točkah 27 in 28 te sodbe – Uredba št. 1305/2013 državam članicam pušča polje proste presoje glede podrobnih pravil za izvajanje pomoči, ki jih določa, pri čemer se lahko to polje med drugim nanaša na merila za izbor projektov, da se zagotovi čim boljša uporaba finančnih sredstev za razvoj podeželja.

34

Pogoj, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v skladu s katerim mora prosilec dokazati, da je na dan predložitve njegove vloge proizvodnja njegovega kmetijskega gospodarstva najmanj enakovredna 8000 EUR, pa ob upoštevanju elementov iz spisa, ki je Sodišču na voljo v tej zadevi, spada v polje proste presoje, ki ga imajo države članice pri izvajanju člena 17 Uredbe št. 1305/2013.

35

Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 17 Uredbe št. 1305/2013 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za dodelitev pomoči iz te določbe določa pogoj, da prosilec dokaže, da je na dan vložitve zahtevka proizvodnja njegovega kmetijskega gospodarstva najmanj enakovredna 8000 EUR.

36

Predložitveno sodišče želi s tretjim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 17 Uredbe št. 1305/2013 razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da je za kmete, ki so bili na dan predložitve vloge na novo registrirani, možnost pridobitve pomoči iz te določbe izključena.

37

V zvezi s tem je treba opozoriti, da namen predloga za sprejetje predhodne odločbe ni oblikovanje posvetovalnih mnenj o splošnih ali hipotetičnih vprašanjih, temveč dejanska potreba po učinkoviti rešitvi spora, ki se nanaša na pravo Unije (sodba z dne 7. aprila 2022, Autonome Provinz Bozen, C‑102/21 in C‑103/21, EU:C:2022:272, točka 57 in navedena sodna praksa).

38

V obravnavanem primeru pa iz predložitvene odločbe ni razvidno, da bi bila pomoč iz postopka v glavni stvari družbi Delid zavrnjena, ker je to družbo na dan vložitve zahtevka sestavljal novo registrirani kmet.

39

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je tretje vprašanje hipotetično in zato nedopustno.

40

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo: