–

za SC Avicarvil Farms SRL C. S. Strătulă in O. Strătulă, avocați,

–

za Ministerul Agriculturii şi Dezvoltării Rurale A. I. Chesnoiu, agent,

–

za romunsko vlado L.-E. Baţagoi in E. Gane, agentki,

–

za Evropsko komisijo A. Biolan in A. Sauka, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 143 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL 2013, L 347, str. 320, in popravek v UL 2016, L 200, str. 140) v povezavi s členom 310 PDEU, členom 40(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL 2005, L 277, str. 1, in popravek v UL 2012, L 206, str. 23), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 74/2009 z dne 19. januarja 2009 (UL 2009, L 30, str. 100) (v nadaljevanju: Uredba št. 1698/2005), ter načeloma varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo SC Avicarvil Farms SRL (v nadaljevanju: Avicarvil Farms) kot pravno naslednico družbe Avicarvil SRL ter Ministerul Agriculturii și Dezvoltării Rurale (ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja, Romunija), Agenția pentru Finanțarea Investițiilor Rurale (agencija za financiranje naložb na podeželju, Romunija), Agenția de Plăți și Intervenție în Agricultură (APIA) (agencija za plačila in intervencije v kmetijstvu (APIA), Romunija) in APIA – Centrul Județean Vâlcea (APIA – okrožni center v Vâlcei, Romunija) (v nadaljevanju: APIA Vâlcea) glede znižanja plačil za dobro počutje živali.

3

Člen 40 Uredbe št. 1698/2005, naslovljen „Plačila za dobro počutje živali“, določa:

„1.   Plačila za dobro počutje živali iz člena 36(a)(v) se dodelijo kmetom, ki prostovoljno prevzamejo te obveznosti.

2.   Plačila za dobro počutje živali se nanašajo samo na tiste obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene na podlagi člena 4 in Priloge III Uredbe [Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 40, str. 269)] ter drugih ustreznih obveznih zahtev, ki so določene v nacionalni zakonodaji in se opredelijo v programu.

Te obveznosti se praviloma prevzamejo za obdobje od petih do sedmih let. Kadar je to potrebno in upravičeno, se za posebne vrste obveznosti določi daljše obdobje v skladu s postopkom iz člena 90(2).

3.   Plačila se dodelijo letno za kritje dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so posledica sprejetih obveznosti. Po potrebi lahko krijejo tudi poslovne stroške.

Podpora ne sme presegati najvišjega zneska iz Prilog[e] I.“

4

Člen 59 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL 2012, L 298, str. 1), naslovljen „Deljeno upravljanje z državami članicami“, določa:

„1.   Kadar Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, se naloge izvrševanja prenesejo na države članice. Komisija in države članice pri upravljanju sredstev Unije upoštevajo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije […]. V ta namen Komisija in države članice izpolnjujejo vsaka svoje obveznosti v zvezi s kontrolo in revizijo ter prevzamejo nastale obveznosti, določene v tej uredbi. […]

2.   Države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, regulativnimi, upravnimi ukrepi, za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti:

[…]“

5

Ta uredba je bila z učinkom od 2. avgusta 2018 razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL 2018, L 193, str. 1), katere člen 63(1) in (2)(a) in (b) ustreza členu 59(1) in (2)(a) Uredbe št. 966/2012.

6

Člen 1 Uredbe št. 1303/2013, naslovljen „Predmet urejanja“, določa:

„Ta uredba določa splošna pravila, ki se uporabljajo za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), ki delujejo na podlagi skupnega okvira (v nadaljnjem besedilu: evropski strukturni in investicijski skladi - skladi ESI). Določa tudi potrebne določbe za zagotovitev uspešnosti skladov ESI ter usklajevanje skladov med seboj in z drugimi instrumenti Unije. Skupna pravila, ki se uporabljajo za sklade ESI, so določena v drugem delu.

Tretji del določa splošna pravila, ki urejajo ESRR, ESS (v nadaljnjem besedilu skupaj: strukturna sklada) in Kohezijski sklad glede nalog, prednostnih ciljev in organizacije strukturnih skladov in Kohezijski sklad (skladi), meril, ki jih morajo izpolnjevati države članice in regije za upravičenost do podpore iz skladov ESI, razpoložljivih finančnih virov in meril za njihovo dodeljevanje.

Četrti del določa splošna pravila, ki se uporabljajo za sklade in ESPR glede upravljanja in nadzora, finančnega upravljanja, računovodstva in finančnih popravkov.

[…]“

7

Člen 143 Uredbe št. 1303/2013, naslovljen „Finančni popravki držav članic“, je umeščen v četrti del te uredbe, naslovljen „Splošne določbe, ki veljajo za Sklade in ESPR“. Odstavka 1 in 2 tega člena določata:

„1.   Države članice so najprej odgovorne za preiskovanje nepravilnosti ter izvajanje potrebnih finančnih popravkov in izterjav. V primeru sistemskih nepravilnosti država članica razširi svojo preiskavo na vse morebitno prizadete operacije.

2.   Države članice izvedejo potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite pri operacijah ali operativnih programih. Finančni popravki zajemajo preklic celote ali dela javnega prispevka za operacijo ali operativni program. Države članice upoštevajo značilnosti in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada ali ESPR in popravek izvedejo sorazmerno. Finančni popravki se evidentirajo v računovodskih izkazih za obračunsko leto, v katerem se odloči o preklicu.“

8

Člen 33 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL 2013, L 347, str. 487, in popravek v UL 2016, L 130, str. 1), naslovljen „Dobrobit živali“, v odstavku 3 določa:

„Plačila se kmetom odobrijo letno za kritje dela ali vseh dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzete obveznosti. Z njimi se po potrebi lahko krijejo tudi transakcijski stroški do največ 20 % premije, plačane za obveznosti na področju dobrobiti živali.

Podpora ne presega najvišjega zneska iz Priloge II.“

9

Člen 88 te uredbe, naslovljen „Uredba [št. 1698/2005]“, določa:

„Uredba [št. 1698/2005] se razveljavi.

Uredba [št. 1698/2005] se še naprej uporablja za operacije, ki se izvajajo v skladu s programi, ki jih Komisija na podlagi navedene uredbe odobri pred 1. januarjem 2014.“

10

Člen 3 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL 2013, L 347, str. 549), naslovljen „Sklada za financiranje kmetijskih odhodkov“, določa:

„1.   Za doseganje ciljev SKP, kot jih določa PDEU, financiranje različnih ukrepov te politike, vključno z ukrepi za razvoj podeželja, zagotavljata:

2.   ESRR in ESS […] spadata v splošni proračun Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: proračun Unije).“

11

Člen 5 te uredbe, naslovljen „Odhodki EKSRP“, določa:

„EKSRP se izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo. Financira finančni prispevek Unije k programom razvoja podeželja, ki se izvajajo v skladu s pravom Unije o podpori za razvoj podeželja.“

12

Člen 52 navedene uredbe, naslovljen „Potrditev skladnosti“, v odstavku 1 določa:

„Kadar Komisija ugotovi, da odhodki iz področja uporabe člena 4(1) in člena 5 niso bili izvršeni v skladu s pravom Unije oziroma, za EKSRP, v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom iz člena 85 Uredbe [št. 1303/2013], sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zneske, ki se izključijo iz financiranja Unije. […]“

13

Člen 58 Uredbe št. 1306/2013, naslovljen „Zaščita finančnih interesov Unije“, v odstavku 1 določa:

„V okviru SKP države članice sprejmejo vse zakonske in druge predpise, pa tudi vse druge potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, zlasti za:

14

Po sprejetju Sklepa Komisije C(2008) 3831 z dne 16. julija 2008 o odobritvi romunskega programa za razvoj podeželja za obdobje od 2007 do 2013 (v nadaljevanju: NPRP 2007–2013) je ta država članica sprejela določbe za izboljšanje dobrega počutja živali. Komisija je s Sklepom C(2012) 3529 z dne 25. maja 2012 na predlog navedene države članice v NPRP 2007–2013 vključila ukrep pomoči v obliki nadomestil za izgubo dohodka in za dodatne stroške, ki so jih imeli kmetje, ki so prostovoljno prevzeli izvajanje standardov za izboljšanje dobrega počutja živali (v nadaljevanju: ukrep 215). Za perutnino je na podlagi tega ukrepa določeno letno plačilo v višini 14,29 EUR na „glavo velike živine“ (GVŽ) iz naslova pomoči za izboljšanje dobrega počutja živali med prevozom (v nadaljevanju: pomoč za izboljšanje prevoza) in letno plačilo v višini 29,49 EUR/GVŽ iz naslova pomoči za popravek ravni nitritov in nitratov v uporabljeni vodi (v nadaljevanju: pomoč za izboljšanje vode).

15

Družba Avicarvil je 14. novembra 2012 od agencije APIA Vâlcea zahtevala nepovratne pomoči za izboljšanje prevoza in za izboljšanje vode v zameno za njeno zavezo, da bo na svojih gospodarstvih vsaj pet let spoštovala ukrepe za dobro počutje perutnine.

16

Družba Avicarvil je 14. novembra 2014 pri agenciji APIA Vâlcea vložila zahtevek za plačilo teh nepovratnih pomoči za obdobje od 16. oktobra 2014 do 15. oktobra 2015, kar ustreza tretjemu letu njene zaveze. Družba Avicarvil je 10. februarja 2015 agenciji APIA Vâlcea predložila delni obračun za prvo četrtletje tega tretjega leta v višini 806.544,72 EUR.

17

Družba Avicarvil je 16. februarja 2015 agencijo APIA Vâlcea obvestila o prenosu dveh svojih gospodarstev, na kateri se je nanašala njena prošnja za pomoč, na družbo Avicarvil Farms.

18

Z revizijskim obiskom, ki ga je Evropsko računsko sodišče v Romuniji opravilo med 18. in 29. majem 2015, je bil ugotovljen obstoj napak, zaradi katerih so bila plačila za pomoči, izplačane na podlagi ukrepa 215, previsoka.

19

Zaradi teh napak in za zmanjšanje tveganja neupravičenih plačil je ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja z dopisom z dne 20. januarja 2016 predlagalo izvedbo delnih plačil, izračunanih na podlagi začasnih zneskov, zmanjšanih na 3,92 EUR/GVŽ za pomoč za izboljšanje prevoza in na 10,91 EUR/GVŽ za pomoč za izboljšanje vode.

20

V skladu s tem sporočilom je agencija APIA Vâlcea znesek, dolgovan družbi Avicarvil Farms za tretje leto njene zaveze, s sklepoma z dne 25. februarja 2016 in 2. marca 2016 znižala na 4.175.442,65 romunskih levov (RON) (približno 844.700 EUR).

21

Ker je bila upravna pritožba družbe Avicarvil Farms zoper ta sklepa zavrnjena, je ta družba pri Tribunalul Vâlcea (okrožno sodišče v Vâlcei, Romunija) vložila tožbo, s katero je predlagala zlasti razglasitev ničnosti teh sklepov in sklepa o zavrnitvi ter povračilo škode v višini razlike med zneskom, za katerega je menila, da ji je dolgovan, in zneskom, ki ji je bil dejansko odobren, to je 1.285.221,42 RON (približno 286.700 EUR).

22

Tribunalul Vâlcea (okrožno sodišče v Vâlcei) je s sodbo z dne 15. februarja 2019 tožbo družbe Avicarvil Farms zavrnilo.

23

To sodišče je ugotovilo, da so bile stopnje pomoči, določene z NPRP 2007–2013, skoraj trikrat višje od stroškov in izgub, ki jih je družba Avicarvil Farms imela zaradi spoštovanja zaveze, sprejete glede dobrega počutja živali. Poleg tega je štelo, da popravek te napake ne posega v legitimna pričakovanja družbe Avicarvil Farms. Opozorilo je, da se na načelo varstva legitimnih pričakovanj ni mogoče sklicevati zoper natančno določbo besedila prava Unije in da ravnanje nacionalnega organa pri gospodarskem subjektu ne more vzbuditi legitimnega pričakovanja, da bo upravičen do obravnavanja, ki je v nasprotju s pravom Unije. V zvezi s tem pa je navedeno sodišče menilo, da so določbe člena 40 Uredbe št. 1698/2005, ki se nanašajo na plačila za dobro počutje živali, zelo jasne.

24

Družba Avicarvil Farms je zoper to sodbo vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču. Predložitveno sodišče dvomi o združljivosti rešitve prvostopenjskega sodišča s pravom Unije. Predložitveno sodišče se zlasti sprašuje, ali so romunski organi znesek plačil, ki so bila določena z NPRP 2007–2013 in na podlagi katerih se je upravičenec za pet let zavezal, da bo izvrševal določene odhodke, vključno z odhodki za izboljšanje prevoza in odhodki za izboljšanje vode, zakonito znižali pred sprejetjem Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/873 z dne 13. junija 2018 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (UL 2018, L 152, str. 29).

25

V teh okoliščinah je Curtea de Apel Pitești (pritožbeno sodišče v Piteștiju, Romunija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali člen 143 Uredbe št. 1303/2013, v povezavi s členom 310 PDEU (načelo dobrega finančnega poslovodenja) in členom 40(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 (povzet v členu 33(3) Uredbe (EU) št. 1305/2013), v povezavi z načelom varstva legitimnih pričakovanj in [z načelom] pravne varnosti, nasprotuje upravni praksi nacionalnih organov, udeleženih pri izvajanju ukrepa nepovratne finančne pomoči, ki so po napaki pri izračunu, ki jo je ugotovilo Evropsko računsko sodišče, izdali akte, s katerimi so odredili znižanje višine finančne pomoči, priznane [z NPRP 2007–2013], odobrenim s Sklepom Evropske komisije C(2012) 3529 z dne 25. maja 2012, pred sprejetjem novega sklepa Evropske komisije, ki iz financiranja izključuje zneske pomoči, ki zaradi napake pri izračunu presegajo dodatne stroške in izgube dohodka zaradi prevzetih obveznosti?“

26

Uvodoma je treba na eni strani poudariti, da se predložitveno sodišče sprašuje o združljivosti odločbe romunskih organov o znižanju nekaterih plačil, financiranih iz sredstev EKSRP, za ukrepe, sprejete v okviru izvajanja NPRP 2007–2013 za izboljšanje dobrega počutja živali, s pravom Unije, zlasti glede na člen 143 Uredbe št. 1303/2013. Iz člena 1, tretji odstavek, te uredbe pa je razvidno, da njen četrti del, v katerem je ta člen 143, določa splošna pravila, ki se uporabljajo za ESRR, ESS, Kohezijski sklad in ESPR glede upravljanja in nadzora, finančnega upravljanja, računovodstva in finančnih popravkov. Člen 143 navedene uredbe se zato za EKSRP ne uporablja. Iz tega izhaja, da razlaga te določbe ni upoštevna za spor o glavni stvari.

27

Na drugi strani predložitveno sodišče prosi za razlago člena 40(3) Uredbe št. 1698/2005, ki je bil z Uredbo št. 1305/2013 razveljavljen z učinkom od 1. januarja 2014. Vendar iz člena 88 Uredbe št. 1305/2013 izhaja, da se Uredba št. 1698/2005 še naprej uporablja za operacije, ki se izvajajo v skladu s programi, ki jih je Komisija na podlagi te uredbe odobrila pred 1. januarjem 2014.

28

V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da so bile zaveze za dobro počutje živali, ki so bile podlaga za izplačilo spornih pomoči iz postopka v glavni stvari, sprejete leta 2012 na podlagi ukrepa 215, ki je bil v NPRP 2007–2013 vključen na podlagi sklepa Komisije o odobritvi z dne 25. maja 2012. Zato se za spor o glavni stvari uporablja Uredba št. 1698/2005.

29

Poleg tega je treba opozoriti, da lahko Sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso upošteva določbe prava Unije, na katere se nacionalno sodišče v vprašanju ni sklicevalo (sodba z dne 15. septembra 2022, J. Sch. Omnibusunternehmen in K. Reisen, C‑416/21, EU:C:2022:689, točka 28 in navedena sodna praksa). Člen 58 Uredbe št. 1306/2013 pa se posebej nanaša na zaščito finančnih interesov Unije v okviru financiranja skupne kmetijske politike, saj so v odstavku 1 tega člena posebej navedene nekatere obveznosti držav članic v zvezi s tem.

30

V teh okoliščinah je treba šteti, da predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 40(3) Uredbe št. 1698/2005 in člen 58(1) Uredbe št. 1306/2013 v povezavi s členom 310(5) PDEU ter načeli varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti razlagati tako, da nasprotujejo odločitvi nacionalnih organov, udeleženih pri izvajanju ukrepa nepovratne finančne pomoči, da zaradi napake pri izračunu, ki jo je ugotovilo Računsko sodišče, znižajo znesek nepovratne finančne pomoči, dodeljene z NPRP 2007–2013, kakor ga je odobrila Komisija, ne da bi počakali na to, da Komisija sprejme sklep, s katerim se iz financiranja Unije izključijo zneski, ki izhajajo iz te napake pri izračunu.

31

V skladu s členom 3(1)(b) Uredbe št. 1306/2013 se za doseganje ciljev SKP financiranje različnih ukrepov te politike, vključno z ukrepi za razvoj podeželja, zagotavlja med drugim iz EKSRP. Člen 5 te uredbe določa, da se EKSRP izvaja z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo.

32

Člen 59 Uredbe št. 966/2012 je v odstavku 1 določal, da kadar Komisija proračun izvršuje z deljenim upravljanjem, se naloge v zvezi z izvrševanjem prenesejo na države članice, te pa morajo, tako kot Komisija, med drugim upoštevati načelo dobrega finančnega poslovodenja ter izpolnjevati svoje obveznosti v zvezi s kontrolo in revizijo. V skladu z odstavkom 2 tega člena 59 države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, regulativnimi in upravnimi ukrepi, da se zaščitijo finančni interesi Unije, zlasti z zagotovitvijo, da se ukrepi, ki se financirajo iz proračuna, izvajajo pravilno in učinkovito ter v skladu s pravili za posamezni sektor, ki se uporabljajo.

33

V zvezi s tem člen 52(1) Uredbe št. 1306/2013 Komisiji nalaga, da sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zneske, ki jih je treba izključiti iz financiranja Unije, kadar ugotovi, da odhodki niso bili izvršeni v skladu s pravom Unije. Poleg tega morajo države članice na podlagi člena 58(1) iste uredbe v okviru SKP sprejeti vse zakonske in druge predpise, pa tudi vse druge potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, zlasti za odpravo nepravilnosti in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov.

34

S temi določbami se izvaja načelo dobrega finančnega poslovodenja, kot je določeno v členu 310(5) PDEU, v skladu s katerim države članice sodelujejo z Unijo, tako da zagotovijo uporabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu s tem načelom.

35

Vendar je treba ugotoviti, da te določbe državam članicam ne nalagajo, da pred zagotovitvijo vračila neupravičenih plačil počakajo na sklep Komisije o izključitvi zneskov, ki izhajajo iz napake pri izračunu pomoči, iz financiranja Unije. Taka obveznost bi bila tudi težko združljiva z nalogami zaščite finančnih interesov Unije, ki so s členom 59 Uredbe št. 966/2012 zaupane državam članicam, kadar se proračun Unije izvršuje v okviru deljenega upravljanja, ali z obveznostmi, ki so jim naložene s členom 58(1) Uredbe št. 1306/2013.

36

V zvezi s tem je treba spomniti, da nobena prosta presoja države članice glede tega, ali bo zahtevala vračilo sredstev Unije, dodeljenih neupravičeno ali nezakonito, ne bi bila združljiva z obveznostjo nacionalnih organov, ki morajo v okviru SKP zagotoviti vračilo neupravičeno ali nezakonito izplačanih sredstev (sodba z dne 20. decembra 2017, Erzeugerorganisation Tiefkühlgemüse, C‑516/16, EU:C:2017:1011, točka 68 in navedena sodna praksa).

37

Po tem pojasnilu je treba tudi opozoriti, da morajo v sporih glede vračila zneskov, ki so bili po pravu Unije izplačani brez pravne podlage, če ni predpisov prava Unije, odločati nacionalna sodišča v skladu s svojim nacionalnim pravom in ob upoštevanju omejitev, ki jih določa pravo Unije (sodba z dne 20. decembra 2017, Erzeugerorganisation Tiefkühlgemüse, C‑516/16, EU:C:2017:1011, točka 96 in navedena sodna praksa).

38

V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da morajo države članice, ko sprejmejo ukrepe, s katerimi izvajajo pravo Unije, spoštovati temeljna načela tega prava, med katerimi sta zlasti načelo pravne varnosti in načelo varstva legitimnih pričakovanj (sodba z dne 26. maja 2016, Județul Neamț in Județul Bacău, C‑260/14 in C‑261/14, EU:C:2016:360, točka 54 in navedena sodna praksa).

39

V zvezi z načelom varstva legitimnih pričakovanj je treba opozoriti, da se lahko na to načelo sklicuje vsak pravni subjekt, pri katerem je nacionalni upravni organ vzbudil pričakovanja, oprta na natančna zagotovila, ki so mu bila dana (sodba z dne 7. avgusta 2018, Ministru kabinets, C‑120/17, EU:C:2018:638, točka 50 in navedena sodna praksa).

40

V zvezi s tem je treba preveriti, ali so dejanja zadevnega upravnega organa pri zadevnem pravnem subjektu ustvarila razumna pričakovanja, in če je tako, ugotoviti, ali so ta pričakovanja legitimna (sodba z dne 7. avgusta 2018, Ministru kabinets, C‑120/17, EU:C:2018:638, točka 51 in navedena sodna praksa).

41

Vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se na načelo varstva legitimnih pričakovanj ni mogoče sklicevati zoper natančno določbo besedila prava Unije in da ravnanje nacionalnega organa, pristojnega za izvajanje prava Unije, ki je s tem pravom v nasprotju, pri pravnem subjektu ne more ustvariti legitimnih pričakovanj, da bo upravičen do obravnavanja, ki je v nasprotju s pravom Unije (sodba z dne 7. avgusta 2018, Ministru kabinets, C‑120/17, EU:C:2018:638, točka 52 in navedena sodna praksa).

42

V obravnavanem primeru člen 40(3) Uredbe št. 1698/2005 določa pravila v zvezi s plačili, ki se morajo kmetom dodeliti letno za celoto ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so posledica obveznosti, sprejetih za dobro počutje živali. Ta določba pa izrecno določa, da se „[p]lačila […] dodelijo letno za kritje dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so posledica sprejetih obveznosti[, in p]o potrebi lahko krijejo tudi poslovne stroške“.

43

Kot je razvidno iz vprašanja za predhodno odločanje, predložitveno sodišče šteje za dokazan obstoj čezmernega nadomestila. Zaradi napak pri izračunu kompenzacijskih plačil, ki jih je glede pomoči iz naslova ukrepa 215 v zvezi s perutnino ugotovilo Računsko sodišče, so bila namreč ta plačila v nasprotju s členom 40(3) Uredbe št. 1698/2005 prvotno določena po stopnjah, ki so presegale stopnje, potrebne za povračilo izpada dohodka in dodatnih stroškov, nastalih z izvajanjem ukrepa 215. Agencija APIA Vâlcea je za odpravo tega čezmernega nadomestila znižala zneske, ki so bili prvotno določeni v NPRP 2007–2013.

44

Ker ti zneski niso bili določeni v skladu s členom 40(3) Uredbe št. 1698/2005, romunski organi pri družbi Avicarvil Farms ne glede na njeno dobro vero niso mogli ustvariti legitimnega pričakovanja, da bo upravičena do obravnavanja, ki krši pravo Unije (glej po analogiji sodbi z dne 20. junija 2013, Agroferm,C‑568/11, EU:C:2013:407, točke od 53 do 56, in z dne 20. decembra 2017, Erzeugerorganisation Tiefkühlgemüse,C‑516/16, EU:C:2017:1011, točke od 70 do 74).

45

Te presoje ne more omajati dejstvo, da se je pravna predhodnica tožeče stranke, družba Avicarvil, prvotno zavezala, da bo v zameno za pomoči na podlagi ukrepa 215 za vsaj petletno obdobje spoštovala posebne zahteve (glej po analogiji sodbi z dne 26. aprila 1988, Krücken,316/86, EU:C:1988:201, točke od 22 do 24, in z dne 20. junija 2013, Agroferm, C‑568/11, EU:C:2013:407, točka 56).

46

V zvezi z načelom pravne varnosti je treba spomniti, da to načelo zahteva, da so pravna pravila jasna in natančna ter da je njihova uporaba za pravne subjekte predvidljiva, da se zadevnim osebam omogoči, da se natančno seznanijo z obsegom obveznosti, ki so jim naložena z njimi, ter da se lahko nedvoumno seznanijo s svojimi pravicami in obveznostmi ter ukrepajo v skladu z njimi (glej v tem smislu sodbi z dne 25. julija 2018, Teglgaard in Fløjstrupgård, C‑239/17, EU:C:2018:597, točka 52 in navedena sodna praksa, ter z dne 16. februarja 2022, Poljska/Parlament in Svet, C‑157/21, EU:C:2022:98, točka 319).

47

Besedilo člena 40(3) Uredbe št. 1698/2005 pa je, kot je razvidno iz točke 42 te sodbe, nedvoumno, saj jasno in natančno določa dodatne stroške in izgube dohodkov, ki naj bi se povrnili s plačili za dobro počutje živali iz tega člena 40. Zato je treba ugotoviti, da načelo pravne varnosti ne nasprotuje temu, da nacionalni organi, kot so romunski organi iz postopka v glavni stvari, zaradi napak pri izračunu, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče in ki so pripeljale do čezmernega nadomestila za te stroške in izgube, sprejmejo akte, s katerimi je na podlagi te določbe naložena sprememba zneska finančne pomoči, dodeljene z NPRP 2007–2013, in to kljub temu, da Komisija še ni sprejela sklepa o izključitvi stroškov, ki presegajo navedene stroške in izgube ter izhajajo iz teh napak pri izračunu, iz financiranja Unije.

48

Glede na zgornje preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 40(3) Uredbe št. 1698/2005 in člen 58(1) Uredbe št. 1306/2013 v povezavi s členom 310(5) PDEU ter načeli varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti razlagati tako, da ne nasprotujejo temu, da nacionalni organi, udeleženi pri izvajanju ukrepa nepovratne finančne pomoči, zaradi napake pri izračunu, ki jo je ugotovilo Računsko sodišče, sprejmejo akte, s katerimi je naloženo znižanje zneska finančne pomoči, dodeljene z NPRP 2007–2013, kakor ga je odobrila Komisija, ne da bi počakali na to, da Komisija sprejme sklep, s katerim se iz financiranja Unije izključijo zneski, ki izhajajo iz te napake pri izračunu.

49

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Člen 40(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 74/2009 z dne 19. januarja 2009, in člen 58(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 v povezavi s členom 310(5) PDEU ter načeli varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti

je treba razlagati tako, da

ne nasprotujejo temu, da nacionalni organi, udeleženi pri izvajanju ukrepa nepovratne finančne pomoči, zaradi napake pri izračunu, ki jo je ugotovilo Evropsko računsko sodišče, sprejmejo akte, s katerimi je naloženo znižanje zneska finančne pomoči, dodeljene z romunskim programom za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za obdobje od 2007 do 2013, kakor ga je odobrila Komisija, ne da bi počakali na to, da Komisija sprejme sklep, s katerim se iz financiranja Unije izključijo zneski, ki izhajajo iz te napake pri izračunu.