–

za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

–

za Evropsko komisijo L. Nicolae in C. Vrignon, agentki,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 13(1)(b) Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL 2006, L 102, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2020/1054 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 (UL 2020, L 249, str. 1, v nadaljevanju: Uredba št. 561/2006).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Pricoforest SRL, ki je podjetje s sedežem v Romuniji in ki deluje v gozdarskem sektorju, in Inspectoratul de Stat pentru Controlul în Transportul Rutier (ISCTR) (nacionalni inšpektorat za nadzor cestnega prometa (ISCTR), Romunija) glede upravnih sankcij, naloženih temu podjetju zaradi kršitev pravil o dnevnem času vožnje in dnevnem času počitka voznika.

3

V uvodni izjavi 17 Uredbe št. 561/2006 je navedeno:

„Cilj te uredbe je izboljšati socialne razmere za zaposlene, ki jih zajema ta uredba, kakor tudi izboljšati splošno varnost v cestnem prometu. To se doseže z določbami, ki se nanašajo na najdaljši čas vožnje na dan, na teden in za obdobje dveh zaporednih tednov, določbo, ki voznika obvezuje, da si vzame redni tedenski čas počitka vsaj enkrat v dveh zaporednih tednih, in določbami, ki predpisujejo, da dnevni čas počitka ne sme biti v nobenem primeru krajši od neprekinjenega obdobja devetih ur. […]“

4

Člen 1 te uredbe določa:

„Ta uredba določa pravila o času vožnje, odmorih in času počitka za voznike, ki opravljajo prevoz blaga in potnikov po cesti, za uskladitev pogojev konkurence med vrstami prevoza v notranjem prometu, zlasti glede na cestni sektor, ter za izboljšanje pogojev dela in varnosti v cestnem prometu. Cilj določb te uredbe je tudi pospeševati boljše spremljanje in prakso izvrševanja držav članic ter boljšo delovno prakso v sektorju cestnega prevoza.“

5

V skladu s členom 2(1)(a) navedene uredbe se ta uporablja med drugim za „prevoz po cesti blaga, kjer največja dovoljena masa vozil, skupaj s kakršnim koli priklopnikom ali polpriklopnikom, presega 3,5 tone“.

6

Člen 4(e) in (g) te uredbe določa:

„V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

[…]

7

V odstavku 5 člena 6 Uredbe št. 561/2006, ki določa najdaljši čas vožnje v posameznem dnevu, tednu in dveh zaporednih tednih, je natančneje določeno:

„Voznik kot drugo delo zapiše vsak čas, porabljen, kot je opisano v točki (e) člena 4, in vsak čas, porabljen za vožnjo vozila, ki se uporablja za komercialne dejavnosti, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe […]. Ti zapisi se vnesejo ročno na tahografski vložek ali izpisek oziroma z uporabo naprave za ročno vnašanje v tahograf.“

8

Člen 13(1) te uredbe določa:

„Če to ne posega v cilje iz člena 1, lahko vsaka država članica na svojem ozemlju ali s soglasjem zadevnih držav na ozemlju drugih držav članic odobri izjeme od členov 5 do 9[, ki določajo pravila glede posadke vozil, časa vožnje ter odmorov in časa počitka,] in dovoli te izjeme, če so izpolnjeni posamezni pogoji, ki se uporabljajo za prevoz:

[…]

[…]“

9

Člen 2 Ordonanța Guvernului nr. 37, privind stabilirea cadrului de aplicare a regulilor privind perioadele de conducere, pauzele și perioadele de odihnă ale conducătorilor auto și utilizarea aparatelor de înregistrare a activității acestora (vladna uredba št. 37 o določitvi okvira za uporabo pravil o času vožnje, odmorih in času počitka voznikov ter o uporabi naprav za beleženje dejavnosti voznikov ter o uporabi naprav za beleženje dejavnosti voznikov) z dne 7. avgusta 2007 (Monitorul Oficial al României, št. 565 z dne 16. avgusta 2007) določa:

„Za prevoz iz člena 13(1), od (a) do (d), od (f) do (h) in od (j) do (p), Uredbe št. 561/2006 je uporaba določb te uredbe na ozemlju Romunije izvzeta.“

10

Uslužbenci ISCTR so 2. septembra 2020 v kraju, ki je na romunskem ozemlju in je od kraja, v katerem je to podjetje, oddaljen približno 130 km po cesti, opravili nadzor nad motornim vozilom s polpriklopnikom, ki ga družba Pricoforest uporablja za prevoz lesa.

11

Na podlagi opravljenih preverjanj in analize podatkov, prenesenih s tahografa, nameščenega na tem vozilu, je bilo ugotovljeno, prvič, da je voznik med 5.15 dne 17. avgusta 2020 in 19.23 dne 18. avgusta 2020 vozil 15 ur in 56 minut, s čimer je za 5 ur in 56 minut presegel najdaljši dnevni čas vožnje 10 ur, ki je določen v členu 6(1) Uredbe št. 561/2006. Voznik je v tem časovnem intervalu imel 6 ur in 48 minut časa počitka, čeprav bi moral imeti v skladu s členom 4(g) te uredbe dnevnega časa počitka vsaj 9 ur. Družbi Pricoforest je bila za to kršitev naložena globa v višini 9000 romunskih lejev (RON) (približno 1800 EUR) oziroma 4500 RON (približno 900 EUR), če jo plača v roku 15 dni.

12

Drugič, uslužbenci ISCTR so ugotovili, da je voznik navedenega vozila 25. avgusta 2020 med 00.54 in 4.24 imel 3 ure in 30 minut časa počitka, čeprav bi moral biti ta čas počitka v skladu s členom 8(2) navedene uredbe vsaj 9 ur. Zaradi te kršitve je bila družbi Pricoforest naložena globa v višini 4000 RON (približno 800 EUR) oziroma 2000 RON (približno 400 EUR), če jo plača v roku 15 dni.

13

Ta družba je 25. septembra 2020 pri predložitvenem sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti zapisnika o prekršku oziroma, podredno, za nadomestitev naloženih glob z opozorilom. Družba Pricoforest trdi, ne da bi izpodbijala podatke, prenesene s tahografa pregledanega vozila, da se zapisani časi nanašajo na prevoze blaga, ki se opravijo z vozilom iz člena 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006, in da so na podlagi vladne uredbe št. 37 z dne 7. avgusta 2007 ti prevozi izvzeti iz uporabe pravil o času vožnje, odmorih in času počitka, ki so določena s to uredbo. Poleg tega družba Pricoforest meni, da je uslužbenec, ki je podal to ugotovitev, napačno enačil pojem „območje s polmerom 100 km od kraja, v katerem je podjetje“ v smislu te določbe s cestno razdaljo med krajem, kjer je njegov sedež, in krajem, kjer je bil opravljen nadzor nad navedenim vozilom.

14

ISCTR pa trdi, da se odstopanje iz člena 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006 nanaša le na prevoze blaga, ki se opravijo znotraj območja s polmerom 100 km od kraja, v katerem je zadevno podjetje. Ker pa je bil nadzor iz postopka v glavni stvari opravljen približno 130 km od kraja, v katerem je družba Pricoforest, naj za vozilo, ki je bilo predmet tega nadzora, to odstopanje ne bi več veljalo, zato naj bi se zanj uporabljala pravila o času vožnje, odmorih in času počitka, ki so določena s to uredbo.

15

V tem okviru se predložitveno sodišče, na prvem mestu, sprašuje o razlagi pojma „območje s polmerom 100 km od kraja, v katerem je podjetje“ v smislu člena 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006. Čeprav to sodišče priznava, da izraz „območje“ ustreza ravni črti, zarisani na zemljevidu od središča kroga, v katerem poteka dejavnost, vseeno meni, da cilji te uredbe, in sicer izboljšati tako socialne razmere za zaposlene, ki so zajeti s to uredbo, kot varnost v cestnem prometu, ne bi bili doseženi, če bi bili znotraj takega kroga prevozi, ki se opravijo na daljši razdalji, izvzeti iz uporabe pravil o času vožnje, odmorih in času počitka, ki so določena z navedeno uredbo.

16

Na drugem mestu, navedeno sodišče se sprašuje, ali je treba to določbo, kadar se z vozilom iz člena 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006 običajno opravljajo prevozi blaga ne samo znotraj območja s polmerom 100 km od kraja, v katerem je zadevno podjetje, ampak tudi zunaj tega območja, razlagati tako, da so iz uporabe pravil, navedenih v prejšnji točki, izvzeti vsi opravljeni prevozi ali vsaj prevozi, ki ne presegajo tega območja 100 km, ali pa iz uporabe navedenih pravil ni izvzet nobeden od teh prevozov.

17

V zvezi s tem predložitveno sodišče dodaja, da bi uporaba zadevnih pravil zgolj za prevoz blaga, ki se opravlja zunaj območja 100 km od kraja, v katerem je zadevno podjetje, onemogočila preverjanje časa tedenskega počitka, ki je določen s to uredbo. Navaja tudi, da bi razlaga člena 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006 v smislu, da so vsi prevozi, ki so opravljeni s pregledanim vozilom, vključno s prevozi, opravljenimi zunaj tega območja 100 km, izvzeti iz uporabe te uredbe, pomenila, da družba Pricoforest v postopku v glavni stvari ni storila kršitev, ki se ji očitajo.

18

V teh okoliščinah je Judecătoria Miercurea Ciuc (prvostopenjsko sodišče v Miercurea-Ciucu, Romunija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

19

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba pojem „območje s polmerom 100 km od kraja, v katerem je podjetje“ v smislu člena 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006 razumeti tako, da se nanaša na ravno črto, zarisano na zemljevidu od kraja, v katerem je zadevno podjetje, do namembnega kraja vozila, ki ga to podjetje uporablja za prevoz blaga v okviru lastne podjetniške dejavnosti, ali kot da se nanaša na razdaljo po cesti, ki jo to vozilo dejansko prevozi.

20

Iz člena 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006 izhaja, da lahko vsaka država članica – če to ne posega v cilje iz člena 1 navedene uredbe – na svojem ozemlju odobri izjeme od členov od 5 do 9 te uredbe in jih dovoli, če so izpolnjeni posamezni pogoji. Te izjeme in ti pogoji se uporabljajo za prevoze blaga, ki se opravijo z vozili, ki jih uporabljajo ali najemajo brez voznika poljedelska, vrtnarska, gozdarska, živinorejska ali ribiška podjetja v okviru lastne podjetniške dejavnosti znotraj območja s polmerom 100 km od kraja, v katerem je zadevno podjetje.

21

Izraz „območje“ v Uredbi št. 561/2006 ni opredeljen in v njenem členu 13(1)(b) ni nobene izrecne napotitve na pravo držav članic za opredelitev pomena in obsega tega izraza.

22

Iz zahtev po enotni uporabi prava Unije in načela enakosti pa izhaja, da je treba tako določbo običajno razlagati avtonomno in enotno v celotni Evropski uniji, pri čemer je treba upoštevati ne samo običajni pomen izrazov iz navedene določbe v vsakdanjem jeziku, ampak tudi njeno sobesedilo in cilj, ki se uresničuje z zadevno ureditvijo (glej v tem smislu sodbo z dne 16. septembra 2021, The Software Incubator, C‑410/19, EU:C:2021:742, točka 31 in navedena sodna praksa).

23

V vsakdanjem jeziku izraz „območje“ označuje segment v ravni črti, ki ustreza polovici premera kroga, ki središče tega kroga povezuje s katero koli točko njegovega roba.

24

Poleg tega, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 28 in 29 sklepnih predlogov, je zakonodajalec Unije, ko se je v določbi Uredbe št. 561/2006, ki ni člen 13(1)(b), želel sklicevati na konkretno razdaljo, ki je bila ali bo prevožena po cesti, to v tem smislu pojasnil v samem besedilu te določbe. To zlasti velja za člen 3(a) in člen 16(1)(b), in fine, te uredbe.

25

Iz tega sledi, da je treba pojem „območje s polmerom 100 km od kraja, v katerem je podjetje“ v smislu člena 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006 razumeti tako, da se nanaša na ravno črto, ki ni daljša od 100 km, ki je zarisana na zemljevidu od tega kraja, v katerem je podjetje, in ki ta kraj povezuje s katero koli točko na krožnem geografskem območju okrog navedenega kraja. Ta pojem torej ne zajema razdalje po cesti, ki jo zadevno vozilo dejansko prevozi.

26

Ker ta razlaga člena 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006 jasno izhaja iz besedila te določbe in sistematike te uredbe, cilji te uredbe, na katere se sklicuje predložitveno sodišče in ki so izboljšanje tako socialnih razmer za zaposlene, ki jih zajema navedena uredba, kot varnosti v cestnem prometu, ne morejo omajati navedene razlage.

27

Glede na zgoraj navedene preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba pojem „območje s polmerom 100 km od kraja, v katerem je podjetje“ v smislu člena 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006 razumeti tako, da se nanaša na ravno črto, ki ni daljša od 100 km, ki je zarisana na zemljevidu od navedenega kraja, v katerem je podjetje, in ki ta kraj povezuje s katero koli točko na krožnem geografskem območju okrog tega kraja.

28

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006 razlagati tako, da se – če je država članica na podlagi te določbe odobrila izjeme od členov od 5 do 9 te uredbe, ki se uporabljajo za prevoz blaga z vozili, na katera se nanaša navedena določba, in če se ta prevoz s temi vozili opravlja ne samo na območju s polmerom 100 km od kraja, v katerem je zadevno podjetje, ampak tudi zunaj tega območja – zaradi take uporabe teh vozil te izjeme uporabljajo za vse prevoze blaga, ki se opravijo z navedenimi vozili, ne glede na to, ali se opravijo zunaj ali znotraj navedenega območja, ali pa je, nasprotno, za vse te prevoze uporaba navedenih izjem izključena.

29

Iz člena 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006 izhaja, da se izjeme od členov od 5 do 9 te uredbe, ki določajo pravila, ki se uporabljajo zlasti za čas vožnje, odmore in čas počitka voznika in ki jih države članice lahko odobrijo na podlagi te določbe, uporabljajo za prevoze blaga, ki se opravijo z vozili iz te določbe, če so izpolnjeni pogoji iz navedene določbe, na katere je bilo opozorjeno v točki 20 te sodbe.

30

Te izjeme je treba razlagati strogo, njihovo področje uporabe pa je treba določiti zlasti ob upoštevanju ciljev Uredbe št. 561/2006 (glej po analogiji sodbi z dne 7. februarja 2019, NK, C‑231/18, EU:C:2019:103, točka 21, in z dne 21. novembra 2019, Deutsche Post in drugi, C‑203/18 in C‑374/18, EU:C:2019:999, točka 50 in navedena sodna praksa). Zato člena 13(1)(b) te uredbe ni mogoče razlagati tako, da bi se njegovi učinki razširili prek tega, kar je potrebno za zagotovitev varstva interesov, ki jih želi zagotoviti (glej po analogiji sodbo z dne 13. marca 2014, A. Karuse, C‑222/12, EU:C:2014:142, točka 28 in navedena sodna praksa).

31

Iz tega sledi, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 62 in 63 sklepnih predlogov, da člena 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006 ni mogoče razlagati tako, da se ta določba, kadar se z vozili, na katera se nanaša, opravi prevoz blaga tako v območju s polmerom 100 km od kraja, v katerem je zadevno podjetje, kot zunaj tega območja, uporablja za vse prevoze blaga, ki se opravijo s temi vozili, vključno s prevozi, ki presegajo navedeno območje. Za zadnjenavedene prevoze izjeme od členov od 5 do 9 te uredbe torej ne morejo veljati.

32

Vendar bi razlaga člena 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006 v tem smislu, da kadar vozila, na katera se ta člen nanaša, opravijo prevoz blaga tako na območju s polmerom 100 km od kraja, v katerem je zadevno podjetje, kot zunaj tega območja, za nobenega od teh prevozov ne morejo veljati izjeme od členov od 5 do 9 te uredbe, tej določbi odvzela polni učinek.

33

V zvezi s tem je treba spomniti, da člen 6(5) Uredbe št. 561/2006 vozniku nalaga, da kot „drugo delo“ zapiše zlasti vsak čas, porabljen za vožnjo vozila, ki se uporablja za komercialne dejavnosti, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe“. Obdobja vožnje, ki so v skladu s to določbo zapisana kot „drugo delo“, so namreč obdobja resnične dejavnosti voznika, v katerem nima prostega časa in ki lahko – ker vpliva na utrujenost voznika – vpliva na njegovo vožnjo (glej po analogiji sodbo z dne 18. januarja 2001, Skills Motor Coaches in drugi, C‑297/99, EU:C:2001:37, točke od 36 do 39).

34

Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 80 sklepnih predlogov, ta obveznost zapisa pri uporabi vozila iz člena 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006 ne samo na območju s polmerom 100 km od kraja, v katerem je zadevno podjetje, ampak tudi zunaj tega območja, pristojnim nacionalnim organom omogoča, da preverijo, ali čas, porabljen za vožnjo, ki je zapisan v skladu s členom 6(5) te uredbe kot „drugo delo“, ustreza cestnemu prometu, za katerega veljajo izjeme od členov od 5 do 9 navedene uredbe, ki so odobrene na podlagi člena 13(1)(b) te uredbe. Zato so nacionalni organi upravičeni preveriti, ali so bila v zvezi s prevozi, ki se opravijo s pregledanim vozilom, za katere take izjeme ne veljajo, pravila o času vožnje, odmorih in času počitka, ki izhajajo iz navedenih členov od 5 do 9, izpolnjena.

35

Glede na zgoraj navedene preudarke je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 13(1)(b) Uredbe št. 561/2006 razlagati tako, da kadar je država članica na podlagi te določbe odobrila izjeme od členov od 5 do 9 te uredbe, ki se uporabljajo za prevoz blaga z vozili, na katera se nanaša navedena določba, in kadar se ta prevoz s temi vozili opravlja ne samo na območju s polmerom 100 km od kraja, v katerem je zadevno podjetje, ampak tudi zunaj tega območja, se te izjeme uporabljajo zgolj za prevoze blaga, ki se opravijo s temi vozili in ki ne presegajo navedenega območja.

36

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo: