1.

Obravnavana zadeva izhaja iz predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska) v zvezi z razlago člena 7(1)(b) Direktive Sveta 86/653/EGS z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih. ( 2 )

2.

Člen 7(1)(b) Direktive 86/653 določa, da ima trgovski zastopnik pravico do provizije za posel, sklenjen v obdobju, ki ga zajema pogodba o trgovskem zastopanju, če je bil tak posel sklenjen s tretjo osebo, ki jo je že prej pridobil kot stranko pri sklepanju podobnih poslov. Za to provizijo bom uporabljala izraz „provizija za ponavljajoče se posle“. ( 3 )

3.

Glavno vprašanje, ki se postavlja v tej zadevi, je, ali je treba člen 7(1)(b) Direktive 86/653 šteti za kogentno ali dispozitivno pravilo oziroma ali lahko stranki, ki skleneta pogodbo o trgovskem zastopanju, posledično izključita pravico trgovskega zastopnika do provizije za ponavljajoče se posle.

4.

Člen 7(1) Direktive 86/653 določa:

„Za sklenitev posla v obdobju, ki ga zajema pogodba o trgovskem zastopanju, ima trgovski zastopnik pravico do provizije:

5.

Člen 761(1) civilnega zakonika, ( 4 ) s katerim je v poljsko pravo prenesen člen 7(1) Direktive 86/653, določa:

„Zastopnik lahko zahteva provizijo za pogodbe, sklenjene med trajanjem pogodbe o trgovskem zastopanju, če so bile sklenjene zaradi njegove dejavnosti ali če so bile sklenjene s strankami, ki jih je zastopnik že prej pridobil za podobne pogodbe.“

6.

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je družba Rigall Arteria Management Sp. z o.o. sp.k. (v nadaljevanju: Rigall Arteria Management) z družbo Bank Handlowy w Warszawie S.A. (v nadaljevanju: Bank Handlowy) sklenila niz pogodb o trgovskem zastopanju, ki so zajemale obdobje od 1. junija 1999 do 30. junija 2015. Družbi Rigall Arteria Management in Bank Handlowy sta na podlagi teh pogodb nastopali v vlogi trgovskega zastopnika oziroma naročitelja.

7.

Pogodba o trgovskem zastopanju se je nanašala na opravljanje storitev finančnega posredništva, ki so zajemale posredovanje pri izvajanju pomožnih in promocijskih dejavnosti v zvezi z obdelavo kreditnih kartic in akvizicijo strank zanje ter drugimi finančnimi storitvami, ki jih ponuja družba Bank Handlowy.

8.

V pogodbi o trgovskem zastopanju je bil opisan način plačila trgovskih zastopnikov, pri čemer je bilo pojasnjeno, da se plačilo izračuna glede na število sklenjenih pogodb. V večini primerov se je za vsako izdano kreditno kartico ali vsako vlogo za odobritev posojila, ki ji je bilo ugodeno, izplačal določen znesek. V pogodbi ni bila določena nobena vrsta provizije, ki ne bi bila provizija za pogodbe, sklenjene ob neposredni udeležbi trgovskega zastopnika.

9.

Družba Bank Handlowy je 17. decembra 2014 odpovedala pogodbo o trgovskem zastopanju. Družba Rigall Arteria Management je zato od družbe Bank Handlowy zahtevala, naj ji predloži informacije o proviziji, ki bi jo moral trgovski zastopnik prejeti za obdobje od 1. junija 1999 do 31. januarja 2015.

10.

Družba Bank Handlowy je to zahtevo zavrnila, pri čemer je med drugim trdila, da je na podlagi podatkov, ki jih je dotlej sporočila trgovskemu zastopniku, mogoče izračunati znesek celotnega plačila, ki bi ga ta moral prejeti na podlagi sklenjene pogodbe o trgovskem zastopanju, in da zato ni nobenega razloga za predložitev dodatnih podatkov. Družba Rigall Arteria Management je pri Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi, Poljska) vložila tožbo, s katero je zahtevala predložitev podatkov o pogodbah, ki jih je družba Bank Handlowy sklenila s strankami, ki jih je pred tem pridobila zaradi posredovanja trgovskega zastopnika.

11.

Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi) je s sodbo z dne 20. junija 2016 to tožbo zavrnilo. To sodišče je med drugim ugotovilo, da iz besedila pogodbe, sklenjene med strankama, ne izhaja, da je trgovski zastopnik upravičen do provizije za ponavljajoče se posle.

12.

Sąd Apelacyjny w Warszawie (višje sodišče v Varšavi, Poljska) je s sodbo z dne 28. februarja 2018 zavrnilo pritožbo družbe Rigall Arteria Management. Natančneje, menilo je, da je določba, ki ureja provizijo za ponavljajoče se posle iz člena 761(1) civilnega zakonika, s katerim se izvaja člen 7(1)(b) Direktive 86/653, dispozitivna, zaradi česar naj bi stranki pogodbe o trgovskem zastopanju imeli možnost, da to področje uredita drugače. Po mnenju navedenega sodišča je iz okoliščin obravnavane zadeve razvidno, da sta pogodbeni stranki pravico trgovskega zastopnika do take provizije implicitno izključili, kar naj bi izhajalo tako iz dejstva, da ta oblika provizije v vsebini pogodbe ni navedena, kot tudi iz ravnanja strank med izvajanjem pogodbe.

13.

Družba Rigall Arteria Management je zoper to sodbo vložila kasacijsko pritožbo pri Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče), ki je predložitveno sodišče v obravnavani zadevi. Družba Rigall Arteria Management v utemeljitev te pritožbe navaja kršitev člena 761(1) civilnega zakonika, razlaganega ob upoštevanju člena 7(1)(b) Direktive 86/653, ker naj bi se ta določba štela za dispozitivno.

14.

Predložitveno sodišče navaja, da še ni bilo pojasnjeno, ali je v skladu s poljskim pravom mogoče s pogodbo spremeniti ali izključiti pravico trgovskega zastopnika do provizije za ponavljajoče se posle. Glede na to, da je bila z upoštevnim poljskim zakonom prenesena Direktiva 86/653, predložitveno sodišče meni, da je razlaga tega zakona odvisna od tega, ali je mogoče člen 7(1)(b) te direktive razlagati kot kogentno ali dispozitivno pravilo.

15.

V teh okoliščinah je Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 7(1)(b) [Direktive 86/653] razlagati tako, da je z njim samozaposlenemu trgovskemu zastopniku priznana brezpogojna pravica do provizije za pogodbo, ki je bila med trajanjem pogodbe o trgovskem zastopanju sklenjena s tretjo osebo, ki jo je zastopnik že prej v zvezi s podobnim poslom pridobil kot stranko, ali pa je to pravico mogoče s pogodbo izključiti?“

16.

Pisna stališča so Sodišču predložile družbi Rigall Arteria Management in Bank Handlowy, nemška, italijanska in poljska vlada ter Evropska komisija. Na obravnavi 23. marca 2022 so družbi Rigall Arteria Management in Bank Handlowy, nemška in poljska vlada ter Komisija ustno predstavile stališča.

17.

Direktiva 86/653 je izjema med zakonodajnimi akti Unije, ker ureja pogodbe med podjetji. Uporablja se za pogodbe o trgovskem zastopanju, ( 5 ) sklenjene med trgovskim zastopnikom in naročiteljem, pri čemer oba delujeta kot neodvisna gospodarska subjekta. ( 6 ) Direktiva 86/653 se uporablja izključno za pogodbe, na podlagi katerih trgovski zastopnik svoje dejavnosti opravlja za plačilo. ( 7 ) Ta direktiva harmonizira le nekatere vidike poslovnega razmerja med trgovskimi zastopniki in naročitelji ter, natančneje, osnovne vzajemne pravice in obveznosti strank (poglavje II), plačilo trgovskih zastopnikov (poglavje III) ter sklenitev in prenehanje veljavnosti pogodbe o trgovskem zastopanju (poglavje IV). Člen 7(1)(b) Direktive 86/653 je del poglavja III (členi od 6 do 12) te direktive.

18.

Upoštevati je treba, da je bila Direktiva 86/653 v osemdesetih letih prejšnjega stoletja sprejeta na podlagi določb, ki so urejale notranji trg in so zahtevale soglasje, ( 8 ) in sicer po dolgotrajnih in zapletenih pogajanjih, v okviru katerih so nekatere države članice menile, da taka direktiva sploh ni potrebna ( 9 ). Ta direktiva je bila torej plod kompromisnih dogovorov med državami članicami, ki so imele zelo raznolike poglede na zakonsko urejanje pogodb na splošno, zlasti pa na urejanje pogodb o trgovskem zastopanju.

19.

Tako ni presenetljivo, da je moralo Sodišče že večkrat podati razlago različnih določb Direktive 86/653. ( 10 ) Vendar je Sodišče tokrat prvič pozvano, naj pojasni naravo člena 7(1)(b) te direktive.

20.

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali lahko stranki pogodbe o trgovskem zastopanju spremenita ali izključita pravico trgovskega zastopnika do provizije za ponavljajoče se posle, kot je določena v členu 7(1)(b) Direktive 86/653.

21.

Da bi odgovorila na to vprašanje, bom najprej obravnavala pristojnost Sodišča za sprejetje predhodne odločbe v okoliščinah obravnavane zadeve (A). V nadaljevanju bom opravila vsebinsko presojo (B), v okviru katere bom najprej podala nekaj uvodnih ugotovitev glede razlike med kogentnimi in dispozitivnimi pravili, ki bolj na splošno urejajo pogodbe (B.1), nato pa se bom posvetila razlagi člena 7(1)(b) Direktive 86/653 (B.2).

22.

Na podlagi te analize bom nazadnje ugotovila, da je Sodišče pristojno za sprejetje predhodne odločbe v obravnavani zadevi in da je treba člen 7(1)(b) Direktive 86/653 razlagati kot dispozitivno pravilo, zaradi česar imata stranki pogodbe o trgovskem zastopanju možnost, da uporabo tega pravila spremenita ali izključita.

23.

Direktiva 86/653 se v skladu s svojim členom 1(2) uporablja za trgovske zastopnike, katerih dejavnosti vključujejo zlasti posredovanje pri „prodaji ali nakupu izdelkov“ ali sklepanje takih poslov. Vendar se zdi, kot je razvidno iz točke 7 teh sklepnih predlogov, da se postopek v glavni stvari ne nanaša na prodajo blaga, ampak na prodajo (finančnih) storitev. Zato se morda postavlja vprašanje, ali je Sodišče pristojno za sprejetje predhodne odločbe v obravnavani zadevi, ( 11 ) glede na to, da se Direktiva 86/653 ne uporablja v okoliščinah, ki so podlaga za nastanek spora o glavni stvari ( 12 ).

24.

Ne glede na navedeno pa se zdi, kot so navedle družba Rigall Arteria Management, nemška vlada in Komisija, da je mogoče pristojnost Sodišča za podajanje odgovora na vprašanje za predhodno odločanje, predloženo v obravnavani zadevi, ugotoviti na podlagi sodne prakse, ki izvira iz sodbe Dzodzi. ( 13 )

25.

Sodišče je na podlagi te sodne prakse že razsodilo, da je pristojno za razlago Direktive 86/653, če se v okviru nacionalne zakonodaje, s katero se ta direktiva prenese v nacionalno pravo, sprejme ena sama rešitev, ki velja za vse vrste pogodb o trgovskem zastopanju, tudi če gre v konkretnem primeru za položaj, ki se ne nanaša na blago, ampak na storitve. V takem primeru velja, da je ugotovitev pristojnosti zagotovo v interesu Unije, in sicer zaradi izogibanja prihodnjim razhajajočim se razlagam. ( 14 )

26.

Poleg tega, kot je Sodišče poudarilo v novejši sodni praksi, izoblikovani zunaj okvira Direktive 86/653, je razlaga, ki jo Sodišče poda v zvezi z določbami prava Unije v položajih, za katere se ne uporablja to pravo, upravičena, kadar se te določbe neposredno in brezpogojno uporabljajo za take položaje na podlagi nacionalnega prava, da bi se zagotovilo enako obravnavanje teh položajev in enakovrednih položajev, za katere se uporablja pravo Unije. ( 15 )

27.

V obravnavani zadevi je iz navedb, ki jih je predložitveno sodišče podalo v odgovor na zaprosilo Sodišča za pridobitev informacij, razvidno, da je poljski zakonodajalec pri prenosu Direktive 86/653 v nacionalno pravo (civilni zakonik) v zvezi z uporabo določb, ki izhajajo iz prava Unije, izrazil namero po enakem obravnavanju pogodb o trgovskem zastopanju ne glede na to, ali se te nanašajo na blago ali storitve.

28.

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da se člen 7(1)(b) Direktive 86/653 na podlagi poljskega prava neposredno in brezpogojno uporablja za položaj v postopku v glavni stvari in da z vidika pravnega reda Unije obstaja interes, da Sodišče odloči o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo predložitveno sodišče.

29.

Menim torej, da je Sodišče pristojno za sprejetje predhodne odločbe v obravnavani zadevi.

30.

V pogodbenem pravu držav članic obstajajo razlike med kogentnimi in dispozitivnimi pravili, ki se nanašajo na materialnopravne pravice in obveznosti pogodbenih strank. ( 16 ) Na kratko, kogentna pravila ne dopuščajo nikakršnega odstopanja, zato jih pogodbeni stranki ne smeta izključiti iz pogodbe, medtem ko dispozitivna pravila niso nujno del pogodbe, če se pogodbeni stranki dogovorita, da bosta svoje razmerje uredili drugače.

31.

Poleg tega v številnih pravnih sistemih obstajajo različne vrste kogentnih in dispozitivnih pravil. ( 17 )

32.

Kogentna pravila so lahko v celoti prisilna, kar pomeni, da pogodbeni stranki od njih ne smeta odstopati. Lahko pa so le delno prisilna, pri čemer je mogoče taka pravila s pogodbo izključiti, vendar le pod določenimi pogoji. Delno prisilna pravila lahko na primer dopuščajo nekatera odstopanja, ki so v interesu šibkejše stranke ali s katerimi se ohranja bistvo zadevnega pravila ali določenega minimalnega praga, ki ga določi zakonodajalec.

33.

Prav tako obstaja tudi več vrst dispozitivnih pravil. Ta izraz se najpogosteje uporablja za tako imenovana dopolnilna ali klasična privzeta pravila. Taka dispozitivna pravila se uporabljajo za zapolnitev vrzeli, ki jih stranki v pogodbi bodisi namenoma bodisi nehote nista obravnavali, kar pomeni, da nekaterih vidikov pogodbenega razmerja nista uredili. Obstajajo pa tudi druge vrste dispozitivnih pravil. Te med drugim vključujejo vzorčna pravila, s katerimi si pomagamo pri sestavljanju pogodbe, saj nakazujejo na rešitve, ki jih lahko pogodbeni stranki uporabita za ureditev določenih vprašanj. Zdi se, da se taka vzorčna pravila delijo na vsaj dve skupini: v prvi so taka, ki strankama zagotovijo seznam različnih možnih izbir, ne da bi kakor koli izključevala druge možne izbire (za kar bom uporabila izraz „odprto dispozitivno vzorčno pravilo“), v drugi pa taka, ki možnosti izbire, ki jih imata stranki, omejijo zgolj na to, kar je v teh pravilih izrecno določeno.

34.

Nazadnje, opozoriti je treba, da se v nacionalnem pogodbenem pravu uporabljajo različne tehnike, s katerimi se nakaže, ali gre pri določenih pravilih za kogentna ali dispozitivna pravila in za katero vrsto teh pravil gre. Pogosto pa pogodbeno pravo ne določa pravne narave konkretnega pravila, kar pomeni, da je pojasnjevanje takih vprašanj prepuščeno sodiščem.

35.

Opisano velja tudi za Direktivo 86/653. Ta namreč vsebuje različne vrste kogentnih in dispozitivnih pravil, za opis pravne narave teh pravil pa je bilo uporabljenih več tehnik. ( 18 )

36.

V zvezi s kogentnimi pravili, v nekaterih določbah Direktive 86/653 je izrecno navedeno, da pogodbeni stranki od teh določb ne smeta odstopati. ( 19 ) Druge določbe pa so le delno prisilne. Te bodisi določajo minimalna pravila, od katerih stranki ne smeta odstopati, ( 20 ) ali pa tako odstopanje dopuščajo, vendar le, če to ni na škodo trgovskega zastopnika ( 21 ). Nekatera odstopanja so dovoljena šele po prenehanju veljavnosti pogodbe, zaradi česar se o njih ni mogoče vnaprej dogovoriti. ( 22 )

37.

V zvezi z dispozitivnimi pravili pa je v nekaterih določbah Direktive 86/653 jasno navedeno, da so pravila, določena v zadevni določbi, privzeta pravila, ki jih je treba uporabiti, če se stranki o posameznem vidiku pogodbe nista dogovorili. ( 23 )

38.

Nazadnje, nekatere določbe Direktive 86/653 ne vsebujejo ničesar, kar bi nakazovalo, ali gre za kogentne ali dispozitivne določbe. ( 24 ) To velja tudi za člen 7(1)(b) te direktive, katerega razlaga je predmet obravnavane zadeve. Iz Direktive 86/653 pravzaprav ni razvidno, kakšna je narava celotnega člena 7 te direktive.

39.

Naj spomnim, da se v obravnavani zadevi postavlja vprašanje, ali lahko stranki pogodbe o trgovskem zastopanju s pogodbo izključita pravilo iz člena 7(1)(b) Direktive 86/653, na podlagi katerega je trgovski zastopnik upravičen do provizije za ponavljajoče se posle.

40.

Čeprav ni nikjer izrecno navedeno, ali je člen 7(1)(b) Direktive 86/653 kogentno ali dispozitivno pravilo, menim, da gre v tej zadevi za enega redkih primerov, v katerem je mogoče odgovor, ki ga je treba podati na vprašanje predložitvenega sodišča, izpeljati iz besedila določbe, katere razlaga se zahteva.

41.

Kot je razvidno iz točke 4 teh sklepnih predlogov, člen 7(1) Direktive 86/653 določa, da ima trgovski zastopnik v obdobju, ki ga zajema pogodba o trgovskem zastopanju, pravico do provizije:

42.

Iz uporabe veznika „ali“ v tej določbi je mogoče sklepati, da je trgovski zastopnik upravičen do ene od obeh vrst provizij, ki sta navedeni v členu 7(1)(a) in (b) Direktive 86/653. ( 26 )

43.

Po mojem mnenju so posamezni izrazi, če se obravnavajo zunaj okvira, v katerem so uporabljeni, povsem brez pomena. Iz besedila člena 7(1)(b) Direktive 86/653, ki ga torej ni mogoče razlagati ločeno od člena 7(1)(a) te direktive, izhaja, da ta določba vsebuje odprto dispozitivno vzorčno pravilo (glej točko 33 teh sklepnih predlogov).

44.

Zato menim, da člen 7(1) Direktive 86/653 vsebuje seznam predlogov, ki strankama pri sklepanju pogodbe omogoča, da z njega izbereta ustrezno rešitev. Povsem mogoče je, da se je zakonodajalec Unije za navedeni rešitvi odločil, ker gre za najpogostejša načina, na katera je mogoče v okviru pogodb o trgovskem zastopanju urediti vprašanje provizije. ( 27 ) Pogodbeni stranki se z izbiro ene od navedenih možnosti izogneta plačilu transakcijskih stroškov, ki nastanejo zaradi pogodbenega dogovarjanja. ( 28 ) Vendar ta vzorčna pravila za stranki niso zavezujoča, saj se lahko ti svobodno odločita za drugačno možnost.

45.

Ker člen 7(1) Direktive 86/653 pogodbenima strankama ponuja zgolj predloga rešitev, ta določba ni kogentno pravilo, prav tako pa je ni mogoče razlagati kot dispozitivno privzeto pravilo. To pa zato, ker ta določba ne vsebuje niti enega pravila, ki bi urejalo pravico trgovskega zastopnika do provizije in s katerim bi bilo mogoče zapolniti vrzeli, ki jih stranki v pogodbi morda nista uredili. ( 29 ) Namesto tega strankama ponuja možnost izbire. Ker sta točki (a) in (b) člena 7(1) Direktive 86/653 ločeni z veznikom „ali“, se stranki pogodbe o trgovskem zastopanju ali sodišče, ki odloča o sporu med njimi, ne moreta sklicevati na to določbo, ne da bi pred tem izbrali eno od ponujenih rešitev.

46.

Res je, da je mogoče veznik „ali“ v nekaterih primerih razumeti kot „in“. ( 30 ) Vendar to v primeru člena 7(1) Direktive 86/653 ne bi bilo smiselno. Na podlagi besedila točke (b) tega člena je namreč mogoče sklepati, da se je to, kar je opisano v točki (a), že zgodilo: posel je bil sklenjen zaradi neposrednega posredovanja trgovskega zastopnika. Medtem ko obstaja možnost, da trgovski zastopnik prejme le provizijo na podlagi točke (a), pa si je težko (ne pa tudi nemogoče) predstavljati, da bi trgovski zastopnik za posredovanje pri strankah, ki jih je za naročitelja „že prej pridobil“, prejel zgolj provizijo iz točke (b), pri čemer ta ne bi predpostavljala obstoja provizije za posle, ki so bili s temi strankami sklenjeni zaradi neposrednega posredovanja trgovskega zastopnika iz točke (a). Če bi nameraval zakonodajalec Unije vzpostaviti pravico do provizije iz točke (b), ki zajema tudi provizijo iz točke (a), bi bilo precej nenavadno, da bi to namero izrazil s samostojnima stavkoma, ločenima z veznikom „ali“.

47.

Razlaga, v skladu s katero bi bilo mogoče člen 7(1) Direktive 86/653 razumeti kot en sam stavek, ki trgovskemu zastopniku priznava pravico do provizije tako iz naslova neposrednih kot tudi ponavljajočih se poslov, bi torej zahtevala spremembo veznika „ali“ v veznik „in“ ter neupoštevanje dejstva, da odstavek (b) predpostavlja tudi obstoj odstavka (a). Vendar bi taka razlaga celo v tem primeru pomenila zgolj to, da bi se člen 7(1) Direktive 86/653 spremenil v eno samo pravilo, medtem ko bi vprašanje glede kogentnosti ali dispozitivnosti tega pravila ostalo nerešeno.

48.

Kot bom pokazala v nadaljevanju, pa tako daljnosežne razlage zadevne določbe ne upravičujejo niti sistemski razlogi, povezani s pogodbeno svobodo, ali cilji Direktive 86/653 niti zgodovina nastanka tega akta in sobesedilo, v katero je umeščen člen 7(1)(b) te direktive. ( 31 ) To z drugimi besedami pomeni, da stališču, v skladu s katerim bi bilo treba člen 7(1)(b) Direktive 86/653 razlagati kot dispozitivno pravilo, pritrjujejo tudi ostali razlogi, ki jih bom obravnavala v nadaljevanju.

49.

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba določbe prava Unije razlagati ob upoštevanju temeljnih pravic, ki so sestavni del splošnih pravnih načel, katerih spoštovanje zagotavlja Sodišče in ki so zdaj vključene v Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). ( 32 ) Glede na navedeno zahtevo po sistematični razlagi bi želela najprej opozoriti, da je ugotovitev, da je člen 7(1)(b) Direktive 86/653 dispozitivno pravilo, skladno z načelom pogodbene svobode.

50.

Pogodbena svoboda, na katero se sklicujeta družba Bank Handlowy in nemška vlada, je temeljno načelo nacionalnih pravnih redov in pravnega reda Unije. Priznana je v členu 16 Listine, in sicer v okviru svobode gospodarske pobude. ( 33 )

51.

Pogodba o trgovskem zastopanju je gospodarska pogodba (sklenjena med podjetji), saj sta tako trgovski zastopnik kot tudi naročitelj gospodarska subjekta. ( 34 ) To pomeni, da za poslovna razmerja v zvezi s trgovskim zastopanjem načeloma velja pogodbena svoboda, ki varuje pravico obeh strank do opravljanja dejavnosti. Ta svoboda, ki vključuje avtonomijo strank pri določanju pogodbenih pogojev, pa ni absolutna in jo je mogoče upravičeno omejiti, zlasti če so take omejitve predpisane z zakonom in sorazmerne, kot določa člen 52(1) Listine. ( 35 )

52.

V obravnavani zadevi pa Direktiva 86/653 ne vsebuje nobene določbe, v kateri bi bilo jasno navedeno, da je člen 7(1)(b) te direktive namenjen omejevanju pogodbene svobode.

53.

Čeprav je Komisija na obravnavi zatrjevala, da cilj splošnega interesa, to je varstvo trgovskih zastopnikov kot šibkejše stranke pogodbe o trgovskem zastopanju, govori v prid omejitvi pogodbene svobode strank v zvezi s provizijo iz člena 7(1)(b) Direktive 86/653, pa to ne spremeni dejstva, da taka utemeljitev v upoštevnem pravu Unije ni predpisana, kot to določa člen 52(1) Listine.

54.

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da Direktiva 86/653 ne vsebuje nobene pravne podlage, v skladu s katero bi bilo mogoče člen 7(1)(b) te direktive razlagati kot prisilno ali delno prisilno določbo, glede na to, da v tem členu ni določena nobena ustrezno utemeljena omejitev pogodbene svobode strank v zvezi s svobodno izbiro vrste provizije, kot to določata člena 16 in 52(1) Listine.

55.

Razlaga člena 7(1)(b) Direktive 86/653 kot dispozitivnega pravila ni v nasprotju s cilji, ki se uresničujejo s to direktivo.

56.

Morda je sicer res, da je ocena, v skladu s katero so trgovski zastopniki šibkejše stranke pogodb o trgovskem zastopanju, vplivala na odločitev zakonodajalca Unije, da v Direktivo 86/653 vključi kogentne določbe. Vendar varstvo trgovskih zastopnikov ni ne edini ne glavni cilj te direktive. ( 36 ) Vsekakor namreč velja, da to, da so pomisleki glede šibkejšega položaja trgovskih zastopnikov v postopku odločanja vplivali na izbiro določenih rešitev, ne more privesti do ugotovitve, kot predlaga Komisija, da Direktiva 86/653 vsebuje le kogentna pravila, ki so namenjena zagotavljanju varstva trgovskih zastopnikov.

57.

Iz druge in tretje uvodne izjave Direktive 86/653 je razvidno, da je glavni namen te direktive vzpostaviti notranji trg trgovskega zastopanja in odpraviti ovire za čezmejne dejavnosti trgovskih zastopnikov in naročiteljev. ( 37 ) Kot sem v zvezi s tem navedla že v prejšnjih sklepnih predlogih, ( 38 ) je eden od pokazateljev volje zakonodajalca Unije, ki ga je v pravu Unije mogoče objektivno ugotoviti, izbira pravne podlage za zadevni ukrep. Direktiva 86/653 je bila sprejeta na dvojni pravni podlagi, ki se uporablja na področju notranjega trga (glej točko 18 teh sklepnih predlogov). To kaže, da je bil glavni namen te direktive odprava ovir za čezmejne pogodbe o trgovskem zastopanju. ( 39 )

58.

Ta cilj se uresničuje z odpravo „razlik v nacionalnih zakonodajah“, ki so v besedilu druge uvodne izjave Direktive 86/653 navedene kot glavna ovira. Tehnika, ki jo je zakonodajalec Unije izbral, da bi trgovskim zastopnikom in naročiteljem iz različnih držav članic olajšal sklepanje čezmejnih pogodb o trgovskem zastopanju, je torej sestava nabora harmoniziranih pravil (ki so lahko prisilna, delno prisilna, privzeta ali vzorčna), ponujenih strankam pogodb o trgovskem zastopanju na ozemlju celotne Unije. ( 40 )

59.

Kadar se zakonodajalec Unije odloča o primerni vsebini harmoniziranih pravil, lahko upošteva in bi moral upoštevati, da je treba s temi pravili zagotoviti varstvo trgovskih zastopnikov kot šibkejših strank v pogodbah o trgovskem zastopanju. ( 41 ) Vendar to ne pomeni, da je lahko tako varstvo samostojen cilj Direktive 86/653, glede na sedanjo delitev pristojnosti med Unijo in njenimi državami članicami pa to niti ne more biti. ( 42 )

60.

Sodišče je ustrezno varstvo trgovskih zastopnikov priznalo kot legitimen interes. ( 43 ) Varstvo trgovskih zastopnikov je torej eden od ciljev, vključenih v sistem, vzpostavljen z Direktivo 86/653.

61.

Obravnava šibkejšega položaja trgovskih zastopnikov je namenjena ponovni vzpostavitvi ekonomskega ravnotežja v pravnih razmerjih med trgovskimi zastopniki in naročitelji. ( 44 ) Zakonodajno ukrepanje je torej nujno v tistih položajih, v katerih zakonodajalec meni, da je delovanje trga močno pomanjkljivo. ( 45 )

62.

Poljska vlada in predložitveno sodišče trdita, da je na Poljskem prisotna takšna pomanjkljivost v delovanju trga trgovskega zastopanja. Navajata, da je za ta trg značilna določena asimetrija, v okviru katere lahko naročitelji trgovskim zastopnikom ponudijo sklenitev tipskih pogodb, ne da bi jim pri tem omogočili, da se pogajajo o pogodbenih pogojih.

63.

Čeprav je to lahko res značilno za poljski trg trgovskega zastopanja ali vsaj za trg na področju finančnih storitev, pa Direktive 86/653 ni mogoče razlagati tako, da bi ustrezala le položaju na trgu posamezne države članice. Zato je mogoče šteti, da bi zakonodajalec Unije, če bi ugotovil, da v pogajalski moči trgovskih zastopnikov in naročiteljev v Uniji obstaja taka asimetrija, to tudi ustrezno obravnaval. V zvezi s tem se lahko na primer spomnimo na ničnost pogodbenih pogojev, o katerih se pogodbeni stranki nista posebej dogovorili in ki so povzročili nastanek znatnega neravnotežja. Taka rešitev, pri čemer je jasno, da lahko obstajajo tudi druge rešitve, bi pogodbeno svobodo omejevala v manjši meri kot kogentno pravilo, s katerim je pogodbenima strankama odvzeta možnost, da bi se dogovorili o vrsti provizije.

64.

Poleg tega pravni sistemi držav članic, kot je navedla nemška vlada, vsebujejo načela, ki pogodbenima strankama zagotavljajo splošno varstvo, če je razmerje moči med njima močno neuravnoteženo. Taka pravila bi se uporabljala za trgovske zastopnike, če bi bili ti na primer v preveliki meri prikrajšani za provizijo.

65.

Prav tako ne gre pozabiti, da Direktiva 86/653 ureja širok nabor možnih gospodarskih scenarijev, v katerih so lahko interesi tako trgovskih zastopnikov kot naročiteljev drugačni. ( 46 ) Če bi se člen 7(1)(b) Direktive 86/653 razlagal kot kogentno pravilo, bi se lahko zgodilo, da ta ne bi zagotavljal varstva trgovskih zastopnikov v nekaterih oblikah razmerij v zvezi s trgovskim zastopanjem. Toda če bi bilo treba to določbo razlagati kot kogentno, trgovski zastopniki in naročitelji ne bi mogli poiskati rešitve, ki bi kar najbolj ustrezala njihovim pogodbenim razmerjem.

66.

Razlaga člena 7(1)(b) Direktive 86/653 kot kogentne določbe zato ne prispeva nujno k zagotavljanju varstva trgovskih zastopnikov in lahko, kot je navedla družba Bank Handlowy, ovira delovanje trga trgovskega zastopanja. Naročitelji, ki v svojih izračunih niso upoštevali plačila zadevne provizije, lahko uporabijo druge rešitve, kot so na primer znižanje stopnje osnovne provizije, omejitev ali izključitev stroškov, ki nastanejo trgovskim zastopnikom in jih morajo povrniti naročitelji, ter drugih elementov plačila, ali pa prekinitev sodelovanja s trgovskimi zastopniki.

67.

Nazadnje, v zvezi s tem je pomembno izpostaviti, da se varstvo trgovskih zastopnikov ne zagotavlja le s kogentnimi pravili, ampak tudi s pravno varnostjo, ( 47 ) ki je plod harmoniziranih pravil. ( 48 ) Pojasnila v zvezi z naravo člena 7(1)(b) Direktive 86/653 bodo torej prispevala k doseganju ciljev, ki se uresničujejo s to direktivo, ne glede na to, ali se ta določba razlaga kot kogentno ali dispozitivno pravilo.

68.

Ugotovitvi, da je treba člen 7(1)(b) Direktive 86/653 razlagati kot dispozitivno pravilo, pritrjuje tudi zgodovina nastanka te določbe.

69.

Kot je razvidno iz sodne prakse, ki se je izoblikovala v zvezi z Direktivo 86/653, ( 49 ) je Sodišče menilo, da je lahko zgodovina nastanka ukrepa Unije v pomoč pri razkritju namena zakonodajalca Unije, na katerem temelji ta ukrep ali konkretna določba. Tako je zlasti v primeru, ko je bila zadevna določba v postopku odločanja spremenjena, iz česar je mogoče sklepati o namenu zakonodajalca Unije, kot velja v obravnavani zadevi.

70.

V prvotnem predlogu Komisije ( 50 ) je bilo besedilo člena 7(1) Direktive 86/653 navedeno v osnutku člena 12(1). ( 51 ) Zadnjenavedena določba je bila del posebnega seznama kogentnih določb tega predloga direktive, naštetih v osnutku člena 35, v katerem je bilo navedeno, da je „[v]sako določilo, s katerim stranke na škodo zastopnika odstopajo od določb, navedenih v nadaljevanju, […] nično“. ( 52 )

71.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je v mnenju, ki ga je pripravil v zvezi s tem predlogom, ( 53 ) zlasti poudaril, da je osnutek člena 35 temeljnega pomena za celotno direktivo, saj določa obseg in meje manevrskega prostora strank v razmerju v zvezi s trgovskim zastopanjem, zaradi česar ga je treba v predlogu direktive ohraniti.

72.

Po drugi strani pa je Evropski parlament na podlagi prve obravnave tega predloga ( 54 ) menil, da je predlog direktive zaradi dolgega seznama kogentnih določb, navedenih v osnutku člena 35, preveč tog, zaradi česar je zahteval preoblikovanje te določbe.

73.

Zato je bilo besedilo osnutka člena 35 v spremenjenem predlogu Komisije ( 55 )„skrajšano, da bi se tako zagotovila večja prožnost“, pri čemer je bilo črtanih več določb. Seznam kogentnih določb, navedenih v novi različici člena 35, je tako vseboval zlasti provizijo iz točke (a) osnutka člena 12(1), ne pa tudi provizije iz ostalih točk tega člena, vključno s provizijo za ponavljajoče se posle iz točke (b) navedene določbe. ( 56 )

74.

V postopku odločanja je bil sprejet dogovor o črtanju sklicevanja na točko (a) osnutka člena 12(1) s seznama kogentnih določb v osnutku člena 35. ( 57 ) Na koncu je bila sprejeta odločitev, da se celotno besedilo osnutka člena 35 črta in da se kogentnost določb tega predloga direktive opredeli v posebnem členu. ( 58 ) Ta pristop se je ohranil tudi v končni različici Direktive 86/653. ( 59 )

75.

Glede na to, da je bila določba, ki ustreza zdajšnjemu členu 7(1)(b) Direktive 86/653, črtana s seznama kogentnih določb, navedenih v besedilu osnutka člena 35, in da je bil sprejet dogovor o opredelitvi kogentnosti določb te direktive v okviru posameznih členov, je torej ob neobstoju izrecnih navedb v zvezi s tem vidikom mogoče sklepati, da zakonodajalec Unije člena 7(1)(b) Direktive 86/653 ni nameraval opredeliti kot kogentno pravilo. ( 60 )

76.

V zvezi s tem me ne prepričajo trditve, ki so jih navedle družba Rigall Arteria Management, poljska vlada in Komisija in s katerimi v bistvu izpodbijajo upoštevnost zgodovine nastanka Direktive 86/653, in sicer zato, ker naj bi se besedilo končne različice te direktive bistveno razlikovalo od besedila iz obeh predlogov Komisije in ker naj bi zakonodajalec Unije v členu 6 Direktive 86/653 zavzel drugačen pristop, ki po njihovem mnenju potrjuje, da je treba člen 7(1)(b) te direktive razlagati kot kogentno pravilo.

77.

Res je, da besedilo Direktive 86/653 ne vsebuje številnih določb, ki so bile del prvotnega in spremenjenega predloga Komisije. Vendar so bile določbe, ki ustrezajo členu 6 Direktive 86/653, navedene v obeh predlogih. ( 61 ) Poleg tega pa s sklicevanjem na dejstvo, da besedilo člena 6(3) Direktive 86/653 v teh predlogih ni bilo navedeno, ampak je bilo vneseno v poznejši fazi postopka odločanja, ( 62 ) ni mogoče omajati ali ovreči odločitve zakonodajalca Unije, da kogentne določbe te direktive navede v posebnem členu, česar pa v zvezi s členom 7(1)(b) te direktive ni storil.

78.

Predlagana razlaga člena 7(1)(b) Direktive 86/653 kot dispozitivnega pravila je skladna tudi z drugimi določbami te direktive.

79.

Glede na zgodovino nastanka Direktive 86/653 in navedbe, ki so jih izpostavile družba Bank Handlowy ter nemška in italijanska vlada, je jasno, da iz splošne sistematike te direktive izhaja, da so določbe, od katerih pogodbeni stranki ne smeta odstopati, natančno in podrobno opredeljene ter da je kogentnost teh določb izrecno navedena v posebnem členu. To velja zlasti za določbe iz poglavja III Direktive 86/653, ki se nanaša na plačilo, kot je razvidno iz členov 10(4), 11(3) in 12(3) te direktive. Podobne določbe so navedene tudi v drugih poglavjih Direktive 86/653. ( 63 )

80.

To jasno nakazuje, da so pravila iz Direktive 86/653, za katera ni izrecno določeno, da so kogentna, načeloma dispozitivna. ( 64 ) Iz tega izhaja, da je treba glede na neobstoj vsakršnih izrecnih navedb v zvezi s tem vidikom šteti, da je člen 7(1)(b) Direktive 86/653 dispozitivno pravilo. Kot je poudarila družba Bank Handlowy, se ne zdi logično, da bi zakonodajalec Unije v Direktivi 86/653 izrecno določil nabor kogentnih določb, če bi bile kogentne vse določbe te direktive.

81.

Družba Rigall Arteria Management, poljska vlada in Komisija so v prid temu, da je treba člen 7(1)(b) Direktive 86/653 razlagati kot kogentno pravilo, navedle trditev, ki izhaja iz člena 6(3) te direktive. Ta člen določa, da se „[č]leni 7 do 12 […] ne uporabljajo, če trgovski zastopnik v celoti ali delno ni plačan s provizijo.“ Navedene stranke na podlagi tega sklepajo, da naj bi bila uporaba členov od 7 do 12 Direktive 86/653 obvezna, če se pogodbeni stranki odločita, da trgovski zastopnik prejme plačilo v obliki provizije (tudi če se dogovorita, da je provizija zgolj del tega plačila). To naj bi pomenilo, da je člen 7(1)(b) Direktive 86/653 kogentna določba, če so trgovski zastopniki plačani s provizijo.

82.

Menim, da ta trditev ni prepričljiva. Lahko se strinjam, da člen 6(3) Direktive 86/653 predpostavlja uporabo člena 7 te direktive, če se pogodbeni stranki dogovorita za plačilo s provizijo. Vendar dejstvo, da se zadnjenavedena določba uporablja, še ne pomeni, da gre za kogentno pravilo.

83.

Če drži, da člen 6(3) Direktive 86/653 pogodbenima strankama izrecno dopušča, da provizijo kot obliko plačila trgovskega zastopnika v celoti izključita, potem se prav tako zdi, kot je navedla družba Bank Handlowy, da je mogoče izključiti tudi tisto vrsto provizije, ki je določena v členu 7(1)(b) te direktive.

84.

Iz člena 6(3) Direktive 86/653 torej izhaja, da se lahko stranki pogodbe o trgovskem zastopanju svobodno odločata, kako bosta uredili plačilo trgovskega zastopnika, in da lahko, če se odločita za plačilo s provizijo, uporabita pravila iz členov od 7 do 12 Direktive 86/653. Navedene določbe vključujejo vzorčni pravili v zvezi z možnima vrstama provizij, kot sta določeni v členu 7(1) te direktive.

85.

Razlaga člena 7(1)(b) Direktive 86/653 kot dispozitivnega pravila torej ni v nasprotju s členom 6(3) te direktive.

86.

Dalje, družba Rigall Arteria Management je v podkrepitev kogentnosti člena 7(1)(b) Direktive 86/653 navedla trditev, ki temelji na členih od 17 do 19 te direktive in v skladu s katero naj bi veljalo, da če pravica do provizije za ponavljajoče se posle ni obvezna, potem lahko to vpliva na znesek nadomestila ali odškodnine, do katerega so na podlagi člena 17 te direktive trgovski zastopniki upravičeni po prenehanju veljavnosti pogodbe o trgovskem zastopanju. Ker člen 19 Direktive 86/653 prepoveduje odstopanje od določb členov 17 in 18 te direktive na škodo trgovskega zastopnika, naj bi navedena trditev v bistvu pomenila, da bi razlaga člena 7(1)(b) te direktive kot dispozitivne določbe vplivala na delno prisilno naravo členov 17 in 18 te direktive. ( 65 )

87.

Ta trditev ni prepričljiva. Sodišče je v sodni praksi priznalo, ( 66 ) da se nadomestilo in odškodnina iz členov 17 in 18 Direktive 86/653 določita na podlagi vseh upoštevnih okoliščin posameznega razmerja v zvezi z trgovskim zastopanjem in nista odvisna izključno od provizije, za katero je trgovski zastopnik prikrajšan.

88.

Razlaga člena 7(1)(b) Direktive 86/653 kot dispozitivnega pravila torej ni v nasprotju s členi od 17 do 19 te direktive.

89.

Nazadnje, družba Rigall Arteria Management, poljska vlada in Komisija trdijo, da ne bi bilo logično, če bi zakonodajalec Unije določil, da so nekateri pogoji v zvezi s pravico do provizije odvisni od dogovora med pogodbenima strankama, medtem ko to ne bi veljalo za druge pogoje, kot so pravila iz člena 11 Direktive 86/653, ki se nanašajo na ugasnitev pravice trgovskega zastopnika do provizije.

90.

Pojasniti je treba, prvič, da je vprašanje trenutka, v katerem pravica do provizije nastane ali ugasne, upoštevno le, če je taka pravica do provizije sprva sploh obstajala. Nobenega razloga namreč ni, da bi morala biti vrsta provizije obvezna le zaradi kogentnih pravil o ugasnitvi pravice do provizije, ki začnejo veljati, ko sta se stranki o tej pravici enkrat dogovorili.

91.

Drugič, Sodišče je v sodni praksi ( 67 ) menilo, da je treba pri razlagi člena 7 Direktive 86/653 upoštevati člena 10 in 11 te direktive, v katerih so določena pravila, ki na splošno urejajo trenutek nastanka in ugasnitve pravice trgovskega zastopnika do provizije. Kljub temu je treba poudariti, da v okviru te sodne prakse ni šlo za vprašanje kogentnosti člena 7 Direktive 86/653. Poleg tega zadnjenavedeni določbi te direktive vsebujeta izrecne navedbe, in sicer v členih 10(4) in 11(3), ki pogodbenima strankama prepovedujejo odstopanje od zadevnih pravil na škodo trgovskega zastopnika. To pa ne velja za člen 7(1)(b) te direktive.

92.

Razlaga člena 7(1)(b) Direktive 86/653 kot dispozitivnega pravila torej ni v nasprotju s členom 10 ali 11 te direktive.

93.

Preden zaključim obravnavo tega vidika, naj dodam, da je to, da se člen 7(1)(b) Direktive 86/653 razlaga kot dispozitivno pravilo, glede na informacije, s katerimi razpolaga Sodišče, skladno s pristopom, ki je bil sprejet v zakonodaji in sodni praksi več držav članic, med katere spadajo Nemčija, ( 68 ) Italija, Avstrija in Poljska ( 69 ), med drugimi ( 70 ). Tako razlago podpirajo tudi številni pravni teoretiki, ( 71 ) vključno z nekaterimi znanstvenoraziskovalnimi skupinami, ki se ukvarjajo z evropskim zasebnim pravom ( 72 ).

94.

Na podlagi vseh navedenih razlogov tako menim, da je treba člen 7(1)(b) Direktive 86/653 razlagati kot dispozitivno pravilo in da ga lahko stranki pogodbe o trgovskem zastopanju posledično spremenita ali izključita.

95.

Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska), odgovori:

Člen 7(1)(b) Direktive Sveta 86/653/EGS z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih je treba razlagati tako, da je pravico trgovskega zastopnika do provizije iz te določbe mogoče s pogodbo spremeniti ali izključiti.