–

za X in Z S. A. J. T. Hoogendoorn, advocaat,

–

za Autoriteit Persoonsgegevens G. Dictus in N. N. Bontje, advocaten,

–

za nizozemsko vlado M. K. Bulterman in C. S. Schillemans, agentki,

–

za špansko vlado L. Aguilera Ruiz, agent,

–

za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

–

za portugalsko vlado L. Inez Fernandes, P. Barros da Costa, L. Medeiros in I. Oliveira, agenti,

–

za finsko vlado H. Leppo, agentka,

–

za Evropsko komisijo F. Erlbacher, H. Kranenborg in D. Nardi, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 55(3) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL 2016, L 119, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med osebama X in Z ter Autoriteit Persoonsgegevens (nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, Nizozemska) (v nadaljevanju: AP) v zvezi z dostopom novinarjev do osebnih podatkov, ki se nanašajo na ti osebi, iz sodnega spisa z obravnave, ki je potekala pred oddelkom za upravne spore Raad van State (državni svet, Nizozemska) v okviru postopka, v katerem je bila oseba Z stranka, oseba X pa njen zastopnik.

3

V uvodni izjavi 20 Uredbe št. 2016/679 je navedeno:

„Ker se ta uredba med drugim uporablja za dejavnosti sodišč in drugih pravosodnih organov, bi lahko v pravu Unije ali pravu držav članic podrobneje določili dejanja obdelave in postopke obdelave v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani sodišč in drugih pravosodnih organov. Pristojnost nadzornih organov ne bi smela obsegati obdelave osebnih podatkov, kadar sodišča delujejo kot sodni organ, da se zaščiti neodvisnost sodstva pri opravljanju sodnih nalog, vključno z odločanjem. Omogočeno bi moralo biti, da se nadzor takih dejanj obdelave podatkov zaupa posebnim organom v okviru sodnega sistema države članice, ki naj bi zlasti zagotovili upoštevanje pravil te uredbe, izboljšali ozaveščenost delavcev v sodstvu glede njihovih obveznosti na podlagi te uredbe in obravnavali pritožbe v zvezi s takimi dejanji obdelave podatkov.“

4

Člen 2 te uredbe določa:

„1.   Ta uredba se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi.

2.   Ta uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov:

3.   Za obdelavo osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 30, str. 102)]. Uredba [št. 45/2001] in drugi pravni akti Unije, ki se uporabljajo za tako obdelavo osebnih podatkov, se prilagodijo načelom in pravilom iz te uredbe v skladu s členom 98.

[…]“

5

V členu 4, točka 2, navedene uredbe je pojem „obdelava“ opredeljen kot:

„vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje“.

6

Člen 51(1) te uredbe določa:

„Vsaka država članica zagotovi enega ali več neodvisnih javnih organov, ki so pristojni za spremljanje uporabe te uredbe, da se zaščitijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov v zvezi z obdelavo ter olajša prost pretok osebnih podatkov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ).“

7

Nazadnje, člen 55 Uredbe št. 2016/679 določa:

„1.   Vsak nadzorni organ je na ozemlju svoje države članice pristojen za opravljanje dodeljenih nalog in izvajanje prenesenih pooblastil v skladu s to uredbo.

2.   Kadar obdelavo izvajajo javni organi ali zasebna telesa, ki delujejo na podlagi točke (c) ali (e) člena 6(1), je pristojen nadzorni organ zadevne države članice. V takih primerih se člen 56 ne uporablja.

3.   Nadzorni organi niso pristojni za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ.“

8

Kraljevina Nizozemska je za izvajanje Uredbe 2016/679 sprejela wet houdende regels ter uitvoering van Verordening (EU) 2016/679 van het Europees Parlement en de Raad van 27 april 2016 betreffende de bescherming van natuurlijke personen in verband met de verwerking van persoonsgegevens en betreffende het vrije verkeer van die gegevens en tot intrekking van Richtlijn 95/46/EG (algemene verordening gegevensbescherming) (PbEU 2016, L 119) (Uitvoeringswet Algemene verordening gegevensbescherming) (zakon o določitvi pravil za izvajanje Uredbe 2016/679 (zakon o izvajanju splošne uredbe o varstvu podatkov)) z dne 16. maja 2018 (Stb. 2018, št. 144). Člen 6 tega zakona AP nalaga obveznost nadzora nad spoštovanjem Uredbe št. 2016/679 na Nizozemskem. Nobena od teh določb ne povzema izjeme iz člena 55(3) Uredbe 2016/679.

9

Predsednik oddelka za upravne zadeve pri Raad van State (državni svet), pravosodni upravi Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev, Nizozemska) in College van Beroep voor het bedrijfsleven (pritožbeno upravno sodišče za gospodarske zadeve, Nizozemska) so 31. maja 2018 sprejeli regeling verwerking Persoonsgegevens bestuursrechtelijke colleges (uredba o obdelavi osebnih podatkov na upravnih sodiščih). Na podlagi slednje je bila ustanovljena AVG‑commissie bestuursrechtelijke colleges (komisija za varstvo osebnih podatkov pri upravnih sodiščih, Nizozemska). Ta komisija je pristojna za svetovanje predsedniku oddelka za upravne zadeve pri Raad van State (državni svet), pravosodnima upravama Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev) in College van Beroep voor het bedrijfsleven (pritožbeno upravno sodišče za gospodarske zadeve) glede obravnave pritožb v zvezi s spoštovanjem pravic, zagotovljenih z Uredbo 2016/679.

10

Na obravnavi, ki je 30. oktobra 2018 potekala pred oddelkom za upravne spore Raad van State (državni svet) v okviru sodnega postopka, v katerem je sodelovala oseba Z kot stranka, ki jo je zastopala oseba X, se je na ti osebi obrnil novinar. Oseba X je med pogovorom ugotovila, da je ta novinar imel listine iz spisa obravnavane zadeve, vključno z dokumenti, ki jih je sama sestavila in iz katerih je bilo zlasti razvidno njeno ime in naslov ter nacionalna identifikacijska številka osebe Z. Ta novinar ji je povedal, da so mu bili ti elementi dani na voljo v okviru pravice do vpogleda v spis zadev, ki jo oddelek za upravne spore pri Raad van State (državni svet) daje novinarjem.

11

Predsednik oddelka za upravne zadeve pri Raad van State (državni svet) je z dopisom z dne 21. novembra 2018 osebi X potrdil, da je ta oddelek medijem zagotavljal več elementov v zvezi s tekočimi zadevami. Navedel je, da je oddelek za komunikacije pri Raad van State (državni svet) na dan obravnave prisotnim novinarjem dal na voljo dokumente, ki jim omogočajo spremljanje obravnav, in sicer kopijo vloge, s katero se je postopek začel, kopijo odgovora nanjo in po potrebi kopijo izpodbijane sodne odločbe, pri čemer so bili ti dokumenti na koncu dneva uničeni.

12

Osebi X in Z sta nato AP predlagali, naj v zvezi z Raad van State (državni svet) sprejme „ukrepe za izvrševanje“ pravil o varstvu osebnih podatkov. S svojimi predlogi, ki so podobni pritožbam, sta trdili, da je Raad van State (državni svet) s tem, da je novinarjem dovolil dostop do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanju in ki izhajajo iz listin iz sodnega spisa, kršil Uredbo 2016/679.

13

AP je v odgovor na te predloge navedel, da v skladu s členom 55(3) Uredbe 2016/679 ni pristojen za nadzor nad dejanji obdelave zadevnih osebnih podatkov, ki jih izvaja Raad van State (državni svet). Nato je predloge oseb X in Z posredoval komisiji za varstvo osebnih podatkov pri upravnih sodiščih, ki naj bi jih sama posredovala predsedniku oddelka za upravne zadeve pri Raad van State (državni svet).

14

Predsednik oddelka za upravne zadeve pri Raad van State (državni svet) je predloge oseb X in Z obravnaval kot pritožbe v zvezi z njegovim dopisom z dne 21. novembra 2018 in po pridobitvi mnenja komisije za varstvo osebnih podatkov pri upravnih sodiščih opredelil novo politiko dostopa do listin iz sodnega spisa, ki je bila objavljena na spletni strani Raad van State (državni svet).

15

Osebi X in Z sta pred predložitvenim sodiščem Rechtbank Midden-Nederland (sodišče osrednje Nizozemske) odločbo, s katero se je AP izrekel za nepristojnega za odločanje o njunih predlogih, izpodbijali.

16

Po mnenju tega sodišča okoliščina, da se novinarju omogoči dostop do listin iz sodnega spisa, ki vsebujejo osebne podatke, in se mu te listine začasno dajo na voljo, pomeni „obdelavo“ osebnih podatkov v smislu člena 4, točka 2, Uredbe 2016/679, do katere je v obravnavanem primeru prišlo brez privolitve oseb X in Z. Vendar se predložitveno sodišče, da bi ugotovilo, ali AP dejansko ni bil pristojen za odločanje o predlogih oseb X in Z, sprašuje o razlagi člena 55(3) te uredbe, ki določa, da nadzorni organ ni pristojen za nadzor dejanj obdelave sodišč, „kadar delujejo kot sodni organ“.

17

V teh okoliščinah je Rechtbank Midden-Nederland (sodišče osrednje Nizozemske) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 55(3) Uredbe 2016/679 razlagati tako, da je mogoče z izrazom ,dejanj[a] obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ‘ razumeti omogočanje vpogleda s strani sodišča v postopkovne dokumente, ki vsebujejo osebne podatke, pri čemer se ta vpogled omogoči tako, da se novinarju dajo na voljo kopije teh postopkovnih dokumentov, kot je opisano v tej predložitveni odločbi?

18

Predložitveno sodišče z vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba člen 55(3) Uredbe 2016/679 razlagati tako, da to, da sodišče novinarjem začasno da na voljo listine iz sodnega postopka, ki vsebujejo osebne podatke, spada v okvir dejavnosti tega sodišča, kadar to deluje kot „sodni organ“, v smislu te določbe. V tem okviru se sprašuje, ali je treba za odgovor na to vprašanje upoštevati grožnjo, ki bi jo lahko izvajanje pristojnosti nadzornega organa imelo za neodvisnost sodnikov pri razsojanju v konkretnih zadevah. Sprašuje se tudi, ali je treba upoštevati naravo in namen takšnega dajanja procesnih aktov na voljo, in sicer da se novinarjem omogoči, da bolje poročajo o poteku sodnega postopka, oziroma ali to dajanje na voljo temelji na izrecni zakonski podlagi v nacionalnem pravu.

19

Najprej, oseba Z po eni strani trdi, da je postavljeno vprašanje hipotetično in da je zato nedopustno. Po njenem mnenju namreč v nasprotju s tem, kar je navedeno v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, za obdelavo zadevnih podatkov ni pristojen oddelek za upravne zadeve pri Raad van State (državni svet), temveč njegova služba za komuniciranje, ki ni sodišče. Ta predlog naj bi vseboval tudi več drugih napak ali nepravilnosti, zlasti kar zadeva status osebe, ki naj bi se obrnila na osebi X in Z po koncu obravnave, ter natančno vsebino predlogov, ki jih je AP predložil predsedniku oddelka za upravne zadeve pri Raad van State (državni svet).

20

V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso za vprašanja, ki se nanašajo na pravo Unije, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko odločanje o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga postavi nacionalno sodišče, zavrne le takrat, kadar je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nikakršne zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, kadar Sodišče nima na voljo pravnih ali dejanskih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na postavljena vprašanja podalo koristne odgovore, oziroma kadar gre za hipotetičen problem (glej sodbo z dne 24. novembra 2020, Openbaar Ministerie (Ponarejanje listin), C‑510/19, EU:C:2020:953, točka 26 in navedena sodna praksa).

21

Poleg tega je v okviru postopka iz člena 267 PDEU, ki temelji na jasni ločitvi nalog med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, zgolj nacionalno sodišče pristojno za ugotavljanje in presojo dejanskega stanja spora o glavni stvari (glej sodbo z dne 26. aprila 2017, Farkas, C‑564/15, EU:C:2017:302, točka 37 in navedena sodna praksa).

22

Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da mora predložitveno sodišče zavzeti stališče glede uporabe člena 55(3) Uredbe 2016/679 v zvezi z dajanjem na voljo procesnih aktov, ki vsebujejo osebne podatke, iz postopka v glavni stvari, da bi se ugotovilo, ali nadzor zakonitosti dajanja na voljo spada v okvir pristojnosti AP. Poleg tega iz sodne prakse, navedene v prejšnji točki te sodbe, izhaja, da oseba Z ne more ovreči domneve upoštevnosti, ki velja za vprašanje, ki ga v predhodno odločanje predloži predložitveno sodišče, s tem, da se omeji na izpodbijanje dejanskih elementov, ki jih je to sodišče navedlo v svojem predlogu in glede katerih Sodišče ni pristojno, da zavzame stališče. Iz tega sledi, da je treba ugovor nedopustnosti, ki ga je podala oseba Z, zavrniti.

23

Po drugi strani oseba Z trdi, da bi moralo Sodišče člen 55(3) Uredbe 2016/679 razglasiti za neveljaven, ker nepristojnost zadevnega nadzornega organa v zvezi z dejanji obdelave sodišč, „kadar delujejo kot sodni organ“, iz te določbe ni povezana z obveznostjo držav članic, da določijo posebna pravila nadzora v zvezi s temi dejanji obdelave, kar bi bilo v nasprotju z zahtevami, ki izhajajo iz pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

24

Vendar take argumentacije ni mogoče sprejeti, ker – kot je razvidno iz uvodne izjave 20 Uredbe 2016/679 – zakonodajalec Unije pri sprejetju člena 55(3) te uredbe ni želel, da se iz vsakršnega nadzora izključijo dejanja obdelave sodišč, „kadar delujejo kot sodni organ“, temveč je zgolj izključil, da bi bil nadzor nad temi dejanji zaupan zunanjemu organu.

25

Za odgovor na vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče in je povzeto v točki 18 te sodbe, je treba najprej poudariti, da člen 2(1) Uredbe 2016/679 določa, da se ta uredba uporablja za vsakršno „obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi“, ne da bi bilo vzpostavljeno razlikovanje glede na identiteto izvajalca zadevne obdelave. Iz tega sledi, da se Uredba 2016/679, razen v primerih, navedenih v njenem členu 2(2) in (3), uporablja za dejanja obdelave, ki jih izvajajo tako zasebniki kot tudi javni organi, vključno – kot je navedeno v njeni uvodni izjavi 20 – s pravosodnimi organi, kot so sodišča.

26

To razlago potrjuje dejstvo, da več določb Uredbe 2016/679 vsebuje prilagoditve, s katerimi se upoštevajo posebnosti postopkov obdelave, ki jih izvršujejo sodišča. Tako je zlasti v primeru člena 55(3) te uredbe, ki izključuje vsakršno pristojnost nadzornega organa v zvezi z dejanji obdelave sodišč, „kadar delujejo kot sodni organ“.

27

Uredba 2016/679 se v zvezi s tem razlikuje od Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 375), ki se ne uporablja za sodišča (sodba z dne 15. aprila 2021, Friends of the Irish Environment, C‑470/19, EU:C:2021:271, točke od 34 do 40).

28

Za določitev obsega pojma dejanj obdelave sodišč, kadar ta delujejo kot sodni organ, v smislu člena 55(3) Uredbe 2016/679 je treba opozoriti, da je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo, v katero je umeščena, in cilje, ki jim sledi zakonodaja, katere del je (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 6. oktobra 2020, Jobcenter Krefeld, C‑181/19, EU:C:2020:794, točka 61 in navedena sodna praksa).

29

V zvezi s tem je iz člena 55 Uredbe 2016/679 razvidno, da je namen tega člena opredeliti pristojnost na področju nadzora dejanj obdelave osebnih podatkov in zlasti razmejiti pristojnost, dodeljeno nacionalnemu nadzornemu organu.

30

Člen 55(3) Uredbe 2016/679 tako določa, da ti nadzorni organi niso pristojni za nadzor dejanj obdelave sodišč, „kadar delujejo kot sodni organ“.

31

V uvodni izjavi 20 Uredbe 2016/679, ob upoštevanju katere je treba razlagati člen 55(3), je pojasnjeno, da bi bilo treba nadzor dejanj obdelave sodišč, „kadar delujejo kot sodni organ“, zaupati posebnim organom v okviru sodnega sistema zadevne države članice, ne pa nadzornemu organu, ki je v tej državi članici, da se „zaščiti neodvisnost sodstva pri opravljanju sodnih nalog, vključno z odločanjem“.

32

Kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 80 in 81 sklepnih predlogov, iz samega besedila uvodne izjave 20 Uredbe 2016/679, zlasti pa iz uporabe izraza „vključno“, izhaja, da obsega cilja, ki mu sledi člen 55(3) te uredbe, in sicer zaščititi neodvisnost sodstva pri opravljanju sodnih nalog, ni mogoče omejiti zgolj na zagotavljanje neodvisnosti sodnikov v okviru sprejetja posamezne sodne odločbe.

33

Ohranitev neodvisnosti sodstva namreč na splošno predpostavlja, da se sodne funkcije izvajajo povsem samostojno, ne da bi bila sodišča s komer koli kakor koli hierarhično povezana ali mu podrejena in ne da bi prejemala kakršne koli ukaze ali navodila, ter da so s tem ta sodišča zaščitena pred vsakršnimi zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost presoje njihovih članov in vplivajo na njihove odločitve. Spoštovanje jamstev neodvisnosti in nepristranskosti, ki se zahtevajo na podlagi prava Unije, predpostavlja obstoj pravil, na podlagi katerih je mogoče odpraviti vsak legitimen dvom pravnih subjektov glede zavarovanosti zadevnega organa pred zunanjimi dejavniki in njegove nevtralnosti v zvezi z zadevnimi interesi (glej v tem smislu zlasti sodbe z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, C‑64/16, EU:C:2018:117, točka 44; z dne 25. julija 2018, Minister for Justice and Equality (Pomanjkljivosti v pravosodnem sistemu), C‑216/18 PPU, EU:C:2018:586, točka 63; z dne 24. junija 2019, Komisija/Poljska (Neodvisnost vrhovnega sodišča), C‑619/18, EU:C:2019:531, točka 72, in z dne 21. decembra 2021, Euro Box Promotion in drugi, C‑357/19, C‑379/19, C‑547/19, C‑811/19, C‑840/19, EU:C:2021:1034, točka 225).

34

Zato je treba sklicevanje na dejanja obdelave sodišč, „kadar delujejo kot sodni organ“, iz člena 55(3) Uredbe 2016/679 v okviru te uredbe razumeti tako, da niso omejena na obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo sodišča v konkretnih zadevah, temveč širše, da se nanašajo na vsa dejanja obdelave, ki jih izvedejo sodišča v okviru svoje sodne dejavnosti, tako da so iz pristojnosti nadzornega organa izključena dejanja obdelave, katerih nadzor s strani tega organa bi lahko neposredno ali posredno vplival na neodvisnost članov sodišč ali na njihove odločitve.

35

V zvezi s tem, čeprav se narava in namen obdelave, ki jo izvaja sodišče, nanašata predvsem na preučitev zakonitosti te obdelave, pa sta lahko pokazatelja, iz katerih je razvidno, da ta obdelava spada v dejavnost tega sodišča, kadar to deluje kot „sodni organ“.

36

Vprašanja, ali obdelava temelji na izrecni pravni podlagi v nacionalnem pravu oziroma ali je mogoče osebne podatke, ki jih vsebuje, zakonito razkriti tretjim osebam, so po drugi strani povezana izključno s pregledom zakonitosti obdelave, glede na to, da ti elementi niso upoštevni za ugotovitev, ali je nadzorni organ pristojen za zagotavljanje nadzora te obdelave na podlagi člena 55 Uredbe 2016/679.

37

V zvezi z obdelavo, kot je ta v postopku v glavni stvari, je treba ugotoviti, da brez poseganja v spoštovanje temeljnih obveznosti, določenih z Uredbo 2016/679, zlasti nadzorni organ na podlagi člena 55(3) te uredbe ni pristojen za nadzor dejanj obdelave osebnih podatkov, ki jo izvajajo sodišča v okviru svoje komunikacijske politike o zadevah, glede katerih morajo odločiti, kot je to, da se novinarjem začasno zagotovi dostop do listin iz spisa postopka, zato da se jim omogoči medijsko pokrivanje.

38

Namreč, določitev – glede na predmet in okvir dane zadeve – informacij iz spisa sodnega postopka, ki jih je mogoče posredovati novinarjem, da se jim omogoči poročanje o poteku sodnega postopka ali razjasnitev določenega vidika izdane odločbe, je namreč jasno povezana s tem, da ta sodišča delujejo kot „sodni organ“, z nadzorom nad tem s strani zunanjega organa pa bi se lahko na splošno poseglo v neodvisnost sodne oblasti.

39

Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 55(3) Uredbe 2016/679 razlagati tako, da to, da sodišče novinarjem začasno da na voljo listine iz sodnega postopka, ki vsebujejo osebne podatke, da bi se jim omogočilo boljše poročanje o poteku tega postopka, spada v okvir dejavnosti tega sodišča, kadar to deluje kot „sodni organ“, v smislu te določbe.

40

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člen 55(3) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) je treba razlagati tako, da to, da sodišče novinarjem začasno da na voljo listine iz sodnega postopka, ki vsebujejo osebne podatke, da bi se jim omogočilo boljše poročanje o poteku tega postopka, spada v okvir dejavnosti tega sodišča, kadar to deluje kot „sodni organ“, v smislu te določbe.