SODBA SODIŠČA (veliki senat)

z dne 23. novembra 2021 ( *1 )

„Pritožba – Skupna zunanja in varnostna politika – Boj proti terorizmu – Omejevalni ukrepi, sprejeti proti nekaterim osebam, skupinam in subjektom – Zamrznitev sredstev – Skupno stališče 2001/931/SZVP – Uredba (ES) št. 2580/2001 – Ohranitev organizacije na seznamu oseb, skupin in subjektov, vpletenih v teroristična dejanja – Obrazložitev posamičnih razlogov, ki je bila vročena organizaciji in ki je podana na drugi listini, kot je akt, v katerem je splošna obrazložitev – Overitev obrazložitve posamičnih razlogov – Člen 297(2) PDEU“

V zadevi C‑833/19 P,

zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 14. novembra 2019,

Svet Evropske unije, ki ga zastopata B. Driessen in S. Van Overmeire, agenta,

pritožnik,

druga stranka v postopku je

Hamas s sedežem v Dohi (Katar), ki ga zastopa L. Glock, odvetnik,

tožeča stranka na prvi stopnji,

SODIŠČE (veliki senat),

v sestavi K. Lenaerts, predsednik, A. Prechal, predsednica senata, E. Regan, S. Rodin in I. Jarukaitis, predsedniki senatov, T. von Danwitz (poročevalec), M. Safjan, F. Biltgen, P. G. Xuereb, N. Piçarra, sodniki, in L. S. Rossi, sodnica,

generalni pravobranilec: A. Rantos,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 3. junija 2021

izreka naslednjo

Sodbo

1

Svet Evropske unije s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 4. septembra 2019, Hamas/Svet (T‑308/18, EU:T:2014:557; v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je navedeno sodišče razglasilo za nične:

Sklep Sveta (SZVP) 2018/475 z dne 21. marca 2018 o posodobitvi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu, in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2017/1426 (UL 2018, L 79, str. 26);

Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2018/468 z dne 21. marca 2018 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1420 (UL 2018, L 79, str. 7);

Sklep Sveta (SZVP) 2018/1084 z dne 30. julija 2018 o posodobitvi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu, ter o razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2018/475 (UL 2018, L 194, str. 144) in

Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2018/1071 z dne 30. julija 2018 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/468 (UL 2018, L 194, str. 23),

(v nadaljevanju skupaj: sporni akti) v delih, v katerih se ti akti nanašajo na Hamas, vključno s Hamas‑Izz al‑Din al‑Qassem.

Pravni okvir

Resolucija 1373 (2001) Varnostnega sveta Združenih narodov

2

Varnostni svet Združenih narodov je 28. septembra 2001 sprejel Resolucijo 1373 (2001) o določitvi široke strategije za boj proti terorizmu in zlasti proti financiranju terorizma. Točka 1(c) te resolucije med drugim določa, da vse države nemudoma zamrznejo denarna sredstva in drugo finančno premoženje ali gospodarske vire oseb, ki izvršujejo ali nameravajo izvršiti teroristična dejanja, jih omogočajo ali pri tem sodelujejo, subjektov, ki pripadajo tem osebam ali jih te nadzirajo, ter oseb ali subjektov, ki delujejo v imenu ali po navodilih teh oseb in subjektov.

3

V navedeni resoluciji ni seznama oseb, za katere je treba uporabiti te omejevalne ukrepe.

Pravo Unije

Skupno stališče 2001/931/SZVP

4

Za izvrševanje resolucije 1373 (2001) je Svet 27. decembra 2001 sprejel Skupno stališče 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 18, zvezek 1, str. 217).

5

Člen 1 tega skupnega stališča v odstavkih 1, 4 in 6 določa:

„1.   To skupno stališče se uporablja v skladu z določbami navedenih členov za osebe, skupine in organizacije, vpletene v teroristična dejanja in naštete v Prilogi.

[…]

4.   Seznam v Prilogi je sestavljen na podlagi točnih podatkov ali gradiva iz s tem povezanega dosjeja, ki prikazuje, da je odločitev glede oseb, skupin ali organizacij sprejel pristojni organ, ne glede na to, ali gre za začetek preiskave ali pregon zaradi terorističnega dejanja, poskusa ali omogočanja takega dejanja ali sodelovanja pri njem s podlago na trdnih in zaupanja vrednih dokazih ali indicih ali obsodbe za taka dejanja. Osebe, skupine in organizacije, ki jih je Varnostni svet Združenih narodov opredelil kot povezane s terorizmom in proti katerim je odredil sankcije, se lahko vključijo na seznam.

V tem odstavku ‚pristojni organ‘ pomeni pravosodni organ, ali kjer pravosodni organi nimajo pristojnosti na področju, za katerega velja ta odstavek, enakovredni pristojni organ.

[…]

6.   Imena oseb in organizacij na seznamu v Prilogi se preverjajo v rednih obdobjih in najmanj enkrat na šest mesecev, da se zagotovi utemeljenost njihovega zadržanja v seznamu.“

6

Ime „Hamas‑Izz al‑Din al‑Qassem (teroristično krilo Hamasa)“ je bilo vpisano na „[p]rvi seznam oseb, skupin ali organizacij iz člena 1“ Skupnega stališča 2001/931, priloženega temu stališču.

Uredba (ES) št. 2580/2001

7

Svet je za izvajanje ukrepov iz Skupnega stališča 2001/931 sprejel Uredbo (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 18, zvezek 1, str. 207). Natančneje, člen 2(3) te uredbe določa, da Svet soglasno določi, pregleda in spremeni seznam oseb, skupin in organizacij, za katere velja ta uredba, v skladu z določbami člena 1(4), (5) in (6) Skupnega stališča 2001/931/SZVP.

8

Svet je istega dne sprejel Sklep 2001/927/ES o določitvi seznama iz člena 2(3) Uredbe št. 2580/2001 (UL 2001, L 344, str. 83), na katerem je bilo, tako kot na seznamu, priloženem k Skupnemu stališču 2001/931, ime „Hamas‑Izz al‑Din al‑Qassem“.

9

Seznami oseb, skupin in subjektov, ki so priloženi Skupnemu stališču 2001/931 in Sklepu 2001/927, so bili redno posodobljeni na podlagi člena 1(6) Skupnega stališča 2001/931 in člena 2(3) Uredbe št. 2580/2001. Ime „Hamas‑Izz al‑Din al‑Qassem“ in nato „Hamas (vključno s Hamas‑Izz al‑Din al‑Qassem)“ (v nadaljevanju: Hamas) je ostalo vpisano na seznamih, priloženih k poznejšim aktom.

Poslovnik Sveta

10

V preambuli Sklepa Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL 2009, L 325, str. 35) je navedeno:

„1.

Lizbonska pogodba uvaja številne spremembe glede delovanja Sveta in njegovega predsedovanja, strukture Sveta, kakor tudi glede tipologije pravnih aktov Unije ter postopka sprejemanja aktov, pri čemer se razlikuje med zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti.

2.

Poslovnik, sprejet 15. septembra 2006, bi bilo zato ustrezno nadomestiti s poslovnikom, ki bi vključeval spremembe, potrebne za izvajanje Lizbonske pogodbe.“

11

Pod naslovom „Redni pisni postopek in tihi postopek“ člen 12 Poslovnika Sveta, ki je priložen k temu sklepu, v odstavkih 1 in 3 določa:

„1.   Akti Sveta o nujnih zadevah se lahko sprejmejo s pisnim glasovanjem, kadar Svet ali [Odbor stalnih predstavnikov (Coreper)] soglasno odloči, da bo uporabil ta postopek. V posebnih okoliščinah lahko uporabo tega postopka predlaga tudi predsednik; v tem primeru se lahko pisno glasuje, če vsi člani Sveta soglašajo s tem postopkom.

[…]

3.   Generalni sekretariat ugotovi, da so pisni postopki zaključeni.“

12

Člen 15 Poslovnika Sveta, naslovljen „Podpisovanje aktov“, določa:

„Besedila aktov, ki jih sprejmeta Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku, in aktov, ki jih sprejme Svet, podpiše predsednik, ki v času njihovega sprejetja izvršuje svoj mandat, in generalni sekretar. Generalni sekretar lahko pooblastilo za podpis prenese na generalne direktorje generalnega sekretariata.“

Sporni akti

Sklep 2018/475 in Izvedbena uredba 2018/468

13

Svet je 21. marca 2018 sprejel Sklep 2018/475 in Izvedbeno uredbo 2018/468. Ime Hamasa je bilo ohranjeno na seznamih, priloženih tema aktoma.

14

V uvodnih izjavah od 2 do 6 Sklepa 2018/475 je bilo navedeno:

„(2)

Svet je 4. avgusta 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/1426 o posodobitvi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča [2001/931] (v nadaljnjem besedilu: seznam).

(3)

V skladu s členom 1(6) Skupnega stališča [2001/931] je treba redno pregledovati imena oseb, skupin in subjektov s seznama, da se zagotovi utemeljenost njihovega zadržanja na seznamu.

(4)

V tem sklepu je izid pregleda, ki ga je opravil Svet v zvezi z osebami, skupinami in subjekti, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča [2001/931].

(5)

Svet je preveril, da so pristojni organi iz člena 1(4) Skupnega stališča [2001/931] sprejeli odločitve v zvezi z vsemi osebami, skupinami in subjekti s seznama, v katerih so ugotovili, da so bili ti vpleteni v teroristična dejanja v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča [2001/931]. Svet je tudi sklenil, da bi morali za osebe, skupine in subjekte, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča [2001/931], še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz navedenega skupnega stališča.

(6)

Seznam bi bilo treba ustrezno posodobiti, Sklep (SZVP) 2017/1426 pa razveljaviti.“

15

V uvodnih izjavah od 1 do 6 Izvedbene uredbe 2018/468 je bilo navedeno:

„(1)

Svet je 4. avgusta 2017 sprejel Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1420 o izvajanju člena 2(3) Uredbe [št. 2580/2001], v kateri je posodobljen seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba [št. 2580/2001] (v nadaljnjem besedilu: seznam).

(2)

Svet je, kjer je bilo to praktično izvedljivo, vsem osebam, skupinam in subjektom podal utemeljitev razlogov za njihovo uvrstitev na seznam.

(3)

Z objavo v Uradnem listu Evropske unije je Svet obvestil osebe, skupine in subjekte s seznama, da jih je sklenil obdržati na seznamu. Prav tako je Svet obvestil zadevne osebe, skupine in subjekte, da lahko od Sveta zahtevajo utemeljitev razlogov za njihovo uvrstitev na seznam, če jim takšna utemeljitev še ni bila sporočena.

(4)

Svet je seznam pregledal, kot to zahteva člen 2(3) Uredbe [št. 2580/2001]. Pri opravljanju navedenega pregleda je upošteval pripombe, ki so mu jih predložile zadevne osebe, skupine in subjekti, in posodobljene informacije, ki jih je prejel od pristojnih nacionalnih organov, o statusu posameznikov in subjektov, uvrščenih na sezname na nacionalni ravni.

(5)

Svet je preveril, da so pristojni organi iz člena 1(4) Skupnega stališča [2001/931] sprejeli odločitve v zvezi z vsemi osebami, skupinami in subjekti, v katerih so ugotovili, da so bili ti vpleteni v teroristična dejanja v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča [2001/931].


Svet je tudi sklenil, da bi morali za osebe, skupine in subjekte, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča [2001/931], še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz Uredbe [št. 2580/2001].

(6)

Seznam bi bilo treba ustrezno posodobiti, Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1420 pa razveljaviti.“

16

Svet je Sklep 2018/475, Izvedbeno uredbo 2018/468 ter obrazložitev teh aktov sprejel v okviru pisnega postopka v smislu člena 12(1) Poslovnika Sveta.

17

Svet je z dopisom z dne 22. marca 2018 odvetniku Hamasa poslal obrazložitev ohranitve Hamasa na seznamih, priloženih k Sklepu 2018/475 in Izvedbeni uredbi 2018/468.

18

Iz te obrazložitve je razvidno, da se je Svet za ohranitev Hamasa na teh seznamih oprl, prvič, na odločbo Secretary of State for the Home Department (minister za notranje zadeve Združenega kraljestva) z dne 29. marca 2001 (v nadaljevanju: odločba ministra Združenega kraljestva za notranje zadeve iz leta 2001), in drugič, na tri odločbe, ki so jih organi Združenih držav Amerike sprejeli 23. januarja 1995, 8. oktobra 1997 in 31. oktobra 2001 (v nadaljevanju: odločbe organov Združenih držav). Svet je v glavnem delu obrazložitve – potem ko je ločeno preučil informacije iz teh nacionalnih odločb – navedel, da so v vsaki od njih zadostni razlogi za utemeljitev vpisa Hamasa na navedena seznama. Svet je v zvezi s tem pojasnil, da je vsaka od nacionalnih odločb odločba pristojnega organa v smislu člena 1(4) Skupnega stališča 2001/931 in da te odločbe še vedno veljajo. Nato je poudaril, da razlogi za vpis Hamasa na ta seznama ostajajo veljavni in da je torej treba njegovo ime ohraniti na njih.

19

V obrazložitvi sta tudi Priloga A, ki se nanaša na odločbo ministra Združenega kraljestva za notranje zadeve iz leta 2001, in Priloga B, ki se nanaša na odločbe organov Združenih držav. V vsaki od teh prilog je opis nacionalnih predpisov, na podlagi katerih so bile sprejete odločbe nacionalnih organov, predstavitev opredelitev pojmov „terorizem“ iz teh predpisov, opis postopkov za preverjanje teh odločb, opis dejanj, na katera so se ti organi oprli, in ugotovitev, da so ta dejanja teroristična dejanja v smislu člena 1(3) Skupnega stališča 2001/931.

Sklep 2018/1084 in Izvedbena uredba 2018/1071

20

Svet je 30. julija 2018 sprejel Sklep 2018/1084 in Izvedbeno uredbo 2018/1071. Hamas je ostal na seznamih, priloženih k tema aktoma.

21

Obrazložitev iz uvodnih izjav od 2 do 6 Sklepa 2018/1084 in uvodnih izjav od 1 do 6 Izvedbene uredbe 2018/1071 v bistvu ustreza obrazložitvi iz uvodnih izjav od 2 do 6 Sklepa 2018/475 in uvodnih izjav od 1 do 6 Izvedbene uredbe 2018/468, ki so povzete v točkah 14 in 15 te sodbe. Svet je tudi Sklep 2018/1084, Izvedbeno uredbo 2018/1071 in obrazložitvi teh aktov sprejel v okviru pisnega postopka v smislu člena 12(1) Poslovnika Sveta.

22

Svet je z dopisom z dne 31. julija 2018 odvetniku Hamasa poslal obrazložitev ohranitve te organizacije na seznamih, priloženih k Sklepu 2018/1084 in Izvedbeni uredbi 2018/1071. Ta obrazložitev je bila v bistvu enaka obrazložitvi, ki je bila Hamasu posredovana v utemeljitev ohranitve njegovega imena na seznamih, priloženih k Sklepu 2018/475 in Izvedbeni uredbi 2018/468, ki je navedena v točkah od 17 do 19 te sodbe.

Tožba pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba

23

Hamas je 17. maja 2018 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil tožbo za razglasitev ničnosti Sklepa 2018/475 in Izvedbene uredbe št. 2018/468. Ker sta bila ta akta razveljavljena in nadomeščena s Sklepom 2018/1084 in Izvedbeno uredbo 2018/1071, je Hamas prilagodil svoje prvotne predloge tako, da je s tožbo predlagal tudi razglasitev ničnosti zadnjenavedenih aktov v delih, v katerih se nanašata nanj.

24

Hamas je v utemeljitev predlogov za razglasitev ničnosti spornih aktov navedel sedem tožbenih razlogov, ki so se nanašali: prvi na kršitev člena 1(4) Skupnega stališča 2001/931, drugi na napačno ugotovitev dejanskega stanja, tretji na napako pri presoji teroristične narave organizacije Hamas, četrti na kršitev načela nevmešavanja, peti na nezadostno upoštevanje spremembe položaja zaradi preteka časa, šesti na kršitev obveznosti obrazložitve in sedmi na kršitev načela spoštovanja pravice do obrambe in pravice do učinkovitega sodnega varstva. Hamas je v odgovor na vprašanje, ki ga je Splošno sodišče postavilo v okviru ukrepa procesnega vodstva, navedel še osmi tožbeni razlog, ki se nanaša na neoveritev obrazložitev.

25

Splošno sodišče je v točkah od 42 do 261 izpodbijane sodbe najprej preizkusilo tožbene razloge od prvega do sedmega. V točki 76 izpodbijane sodbe je menilo, da v obravnavanem primeru obrazložitev odločb organov Združenih držav ni zadostna, zato te ne morejo biti podlaga za sporne akte. Splošno sodišče je na podlagi tega v točki 77 te sodbe sklenilo, da je treba preizkus tožbe nadaljevati tako, da se omeji na sporne akte v delu, katerem so temeljili na odločbi ministra Združenega kraljestva za notranje zadeve iz leta 2001. Splošno sodišče je na podlagi tega preizkusa tožbene razloge od prvega do sedmega zavrnilo kot neutemeljene.

26

Splošno sodišče je nato preučilo osmi tožbeni razlog, ki ga je v točki 269 izpodbijane sodbe štelo za razlog javnega reda. Splošno sodišče je – potem ko je v točkah 270 in 271 izpodbijane sodbe navedlo člen 297(2), prvi pododstavek, PDEU in člen 15 Poslovnika Sveta – v točkah od 272 do 277 izpodbijane sodbe menilo, da je treba pravila v zvezi z akti Komisije, navedena v sodbi z dne 15. junija 1994, Komisija/BASF in drugi, C‑137/92 P, EU:C:1994:247 (v nadaljevanju: sodba Komisija/BASF), v skladu s katero je cilj overitve aktov institucij z njihovim podpisom zagotoviti pravno varnost in je bistveno postopkovno pravilo, prenesti na akte Sveta. Splošno sodišče je v točkah od 278 do 280 izpodbijane sodbe navedlo tudi, da po eni strani obrazložitve spornih aktov, ki so bile posredovane Hamasu, niso podpisane in da po drugi strani v teh aktih, ki sta jih podpisala predsednik in generalni sekretar Sveta, ni bilo obrazložitev, s katerimi bi se utemeljilo njihovo sprejetje.

27

Splošno sodišče pa je v točkah 281 in 282 izpodbijane sodbe ugotovilo, da morajo biti akti, ki jih sprejme Svet, v skladu s členom 296 PDEU in ob upoštevanju spoznanj iz sodbe Komisija/BASF obrazloženi in da sta izrek in obrazložitev neločljiva celota, zato morata biti akt in obrazložitev, kadar sta, tako kot v obravnavanem primeru, ločena dokumenta, overjena, ne da bi lahko podpis na enem od dokumentov vodil do domneve, da je bil overjen tudi drugi dokument.

28

Splošno sodišče je nazadnje zavrnilo trditve Sveta ter v točkah 297 in 299 izpodbijane sodbe pojasnilo, da bistvene postopkovne zahteve, kot je ta podpis, ni mogoče nadomestiti z opisom postopka, po katerem je Svet sprejel zadevne akte, in da že sama neoveritev akta pomeni bistveno kršitev postopka.

29

Zato je Splošno sodišče v točki 350 izpodbijane sodbe sprejelo osmi tožbeni razlog in sporne akte razglasilo za nične v delih, v katerih so se nanašali na Hamas. Poleg tega je to sodišče razsodilo, da Svet poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Hamasa.

Predlogi strank

30

Svet Sodišču predlaga, naj:

izpodbijano sodbo razveljavi;

dokončno odloči o vprašanjih, ki so predmet te pritožbe, in

Hamasu naloži plačilo stroškov, ki jih je imel Svet v postopku na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.

31

Hamas Sodišču predlaga, naj:

pritožbo zavrne in

Svetu naloži plačilo stroškov, ki jih je imel Hamas v postopku na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.

Pritožba

32

Svet v utemeljitev pritožbe navaja dva razloga. S prvim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri presoji osmega tožbenega razloga v zvezi z neoveritvijo obrazložitev spornih aktov. Z drugim pritožbenim razlogom pa Splošnemu sodišču očita, da je napačno ugotovilo, da odločbe organov Združenih držav niso zadostna podlaga za vpis Hamasa na sezname, priložene k spornim aktom (v nadaljevanju: sporni seznami).

Drugi pritožbeni razlog

Trditve strank

33

Svet z drugim pritožbenim razlogom, ki ga je treba obravnavati najprej, trdi, da je utemeljitev Splošnega sodišča, na podlagi katere je v točkah od 65 do 76 izpodbijane sodbe odločilo, da odločbe organov Združenih držav ne morejo biti podlaga za sporne akte, napačna.

34

Svet v zvezi s tem navaja, da so bile te odločbe objavljene in da so v obrazložitvi spornih aktov dovolj pojasnjeni postopki, po katerih so bile sprejete, postopki za ponoven preizkus in pravna sredstva, ki jih ima Hamas na podlagi ameriškega prava. V skladu s sodno prakso Sodišča naj ne bi bilo treba, da je bila nacionalna odločba, ki je podlaga za vpis na zadevni seznam, sprejeta po posebnem pravnem postopku ali da je bila objavljena ali vročena. Nazadnje, nekatera sporna dejanja, na katera so se ti organi oprli, naj bi bila navedena v obrazložitvi spornih aktov.

35

Hamas meni, da drugi pritožbeni razlog ni dopusten, pri čemer zlasti na podlagi sklepa z dne 8. aprila 2008, Saint‑Gobain Glass Deutschland/Komisija (C‑503/07 P, EU:C:2008:207, točka 48), trdi, da je predpostavka za obstoj pravnega interesa to, da lahko pritožba zaradi izida stranki, ki jo je vložila, zagotovi neko korist. V obravnavani zadevi naj bi Splošno sodišče sicer menilo, da Svet ni zadostno obrazložil uporabe odločb organov Združenih držav kot podlage za sporne akte. Vendar naj bi Splošno sodišče nadaljevalo svoj preizkus v delu, v katerem so ti akti temeljili na odločbi ministra Združenega kraljestva za notranje zadeve iz leta 2001, in razsodilo, da Svet ni kršil določb Skupnega stališča 2001/931, zato naj ta institucija od izpodbijanja izpodbijane sodbe ne bi imela nobene koristi. Poleg tega naj ta pritožbeni razlog ne bi bil utemeljen.

Presoja Sodišča

36

Člen 169(1) Poslovnika Sodišča določa, da se s pritožbo predlaga, naj se odločba Splošnega sodišča, kakor izhaja iz izreka te odločbe, v celoti ali delno razveljavi.

37

S to določbo se izvaja temeljno načelo na področju pritožb, v skladu s katerim je treba s pritožbo izpodbijati izrek odločbe Splošnega sodišča, ne more pa se z njo predlagati zgolj sprememba nekaterih delov obrazložitve te odločbe (glej v tem smislu sodbo z dne 14. novembra 2017, British Airways/Komisija, C‑122/16 P, EU:C:2017:861, točka 51 in navedena sodna praksa).

38

V obravnavani zadevi pa je treba ugotoviti, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 81 sklepnih predlogov, da Svet z drugim pritožbenim razlogom – glede na to, da mu je uspelo izpodbiti prvih sedem tožbenih razlogov, ki jih je Hamas podal pred Splošnim sodiščem – ne želi doseči razveljavitve, čeprav le delne, izreka izpodbijane sodbe, ampak le spremembo nekaterih delov njene obrazložitve v zvezi s prvim do sedmim tožbenim razlogom.

39

Kot je namreč razvidno iz točke 77 izpodbijane sodbe, ki je Svet v okviru pritožbe ni izpodbijal, se s členom 1(4) Skupnega stališča 2001/931, v skladu s katerim mora odločitev glede zadevnih oseb, skupin in subjektov sprejeti pristojni organ, ne zahteva, da so akti Sveta utemeljeni na več odločbah pristojnih organov. Ker je Splošno sodišče menilo, da so lahko sporni akti v delu, v katerem se nanašajo na vpis Hamasa na sporne sezname, utemeljeni le na odločbi ministra Združenega kraljestva za notranje zadeve iz leta 2001, je preizkus tožbe nadaljevalo tako, da ga je omejilo na sporne akte kot akte, utemeljene na tej odločbi, in je tožbene razloge od prvega do sedmega s sprejetjem trditev Sveta zavrnilo.

40

Iz tega sledi, da je treba drugi pritožbeni razlog zavreči kot nedopusten.

Prvi pritožbeni razlog

Trditve strank

41

Svet s prvim pritožbenim razlogom trdi, da so bili sporni akti pravilno overjeni in da je Splošno sodišče pri analizi, opravljeni v točkah od 270 do 305 izpodbijane sodbe, večkrat napačno uporabilo pravo.

42

Svet v zvezi s tem najprej navaja, da niti člen 297 PDEU niti člen 15 Poslovnika Sveta ne določata, da je treba dokument, v katerem je obrazložitev nekega akta, podpisati. Svet nato opozarja, da je njegova praksa, da v okviru izvajanja Skupnega stališča 2001/931 zadevne akte v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča, ki izhaja iz sodbe z dne 12. decembra 2006, Organisation des Modjahedines du peuple d’Iran/Svet (T‑228/02, EU:T:2006:384, točka 147), loči od z njimi povezanih obrazložitev.

43

Svet meni tudi, da je Splošno sodišče sodno prakso, ki izhaja iz sodbe Komisija/BASF, napačno preneslo na to zadevo. V zadevi, v kateri je bila izdana zadevna sodba, so bile v obrazložitvi zadevne odločbe v primerjavi z besedilom, ki je bilo predloženo kolegiju komisarjev, ki je o njem razpravljal in ga sprejel, namreč ugotovljene različne spremembe, v obravnavani zadevi pa naj ne bi bilo sporno, da je sporne akte, vključno z njihovo obrazložitvijo, Svet sprejel istočasno in po istem postopku odločanja, zaradi česar je ta obrazložitev neločljivo povezana s temi akti in izraža voljo Sveta. Poleg tega naj bi bilo v nasprotju s položajem, ki je bil podlaga za sodbo Komisija/BASF, besedilo obrazložitve, ki je bilo vročeno Hamasu, enako obrazložitvi, ki jo je podal Svet.

44

Poleg tega naj bi sistemi obdelave uporabljenih dokumentov, ki vsebujejo podpis, žig in časovni žig v elektronski obliki, preprečevali, da bi bili dokumenti po njihovem sprejetju spremenjeni, s podpisoma predsednika Sveta in njegovega generalnega sekretarja na dnu spornih aktov pa naj bi bile te obrazložitve overjene. V skladu s temi sistemi naj bi bili sporni akti, vključno z obrazložitvami, vročenimi Hamasu, stalni in nespremenljivi, zlasti glede njihovega avtorja in vsebine v vseh zadevnih jezikih, poleg tega pa naj Hamas ne bi nikakor trdil, da se je besedilo obrazložitev, ki so mu bile posredovane, razlikovalo od besedila, ki ga je sprejel Svet. Svet v zvezi s tem dodaja, da je uradne dopise, naslovljene na Hamas, skupaj s temi obrazložitvami, ožigosal generalni sekretariat te institucije.

45

Hamas meni, da je treba prvi pritožbeni razlog zavreči kot očitno nedopusten, vsekakor pa ga je treba zavrniti kot neutemeljenega.

46

Hamas v zvezi s tem trdi, da trditev Sveta, da sodne prakse, ki izhaja iz sodbe Komisija/BASF, zaradi njegove prakse izvajanja Skupnega stališča 2001/931, razlik glede na zadevo, v kateri je bila izdana ta sodba, in uporabe integriranih sistemov upravljanja dokumentov ni mogoče prenesti na obravnavano zadevo, niso dopustne. Svet naj namreč ne bi natančno opredelil grajanih elementov izpodbijane sodbe in naj ne bi navedel, v čem njegove trditve nasprotujejo obrazložitvi izpodbijane sodbe.

47

Glede utemeljenosti Hamas trdi, da je Splošno sodišče pravilno ugotovilo, da se mora overitev glede na to, da je obrazložitev akta neločljivo povezana z njegovim izrekom, nanašati ne le na izrek, ampak tudi na njegovo obrazložitev. Svet naj ne bi le kršil sodne prakse, ki izhaja iz sodbe Komisija/BASF, ampak naj bi bil protisloven, ker naj bi to neločljivost tudi sam priznal. Hamas dodaja, da člen 297 PDEU in člen 15 Poslovnika Sveta ne določata odstopanja od pravil o overitvi, zato je dolžnost Sveta, da vzpostavi postopke, ki omogočajo izpolnjevanje teh pravil v okviru Skupnega stališča 2001/931.

48

Poleg tega naj bi Splošno sodišče pravilno spomnilo, prvič, da je namen podpisa, določenega v navedenih določbah, tretjim osebam omogočiti, da se prepričajo, da je akte, ki so jim bili vročeni, res sprejela zadevna institucija, in drugič, da že sama neoveritev akta pomeni bistveno kršitev postopka. S stališča tretjih oseb naj potek postopka v Svetu ne bi bil pomemben, saj je edini pomemben element ta, da sta tako obrazložitev kot izrek akta, ki se nanje nanaša, overjena. V obravnavani zadevi pa naj v obrazložitvah spornih aktov, ki so bile posredovane Hamasu, ne bi bilo podpisa in tudi ne datuma, na podlagi katerih bi jih bilo mogoče opredeliti kot akte, ki jih je sprejel Svet, in določiti, kdaj so bili sprejeti. Poleg tega naj Svet ne bi trdil, da zadevnih obrazložitev ni mogel overiti. Njegove trditve v zvezi s potekom tega postopka naj torej ne bi bile upoštevne in utemeljene, tako kot naj ne bi bilo upoštevno dejstvo, da se obrazložitve, posredovane Hamasu, ujemajo s tistimi, ki jih je sprejel Svet.

49

Hamas trdi tudi, da podpis, žig in časovni žig v elektronski obliki niso določeni niti v členu 297 PDEU niti v členu 15 Poslovnika Sveta in da se Svet glede na to, da obrazložitve poleg v elektronski obliki posreduje tudi po pošti, ne more sklicevati na elektronski podpis. Hamas nazadnje navaja, da nikakor ni prepričan, da so bile obrazložitve, ki so mu bile posredovane, verodostojne.

Presoja Sodišča

50

Najprej, iz člena 256(1), drugi pododstavek, PDEU, člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije ter člena 168(1)(d) in člena 169(2) Poslovnika Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti izpodbijane točke sodbe, katere razveljavitev se predlaga, in pravne trditve, ki posebej utemeljujejo ta predlog, sicer pritožba oziroma zadevni razlog nista dopustna (glej v tem smislu sodbo z dne 10. septembra 2020, Hamas/Svet, C‑122/19 P, neobjavljena, EU:C:2020:690, točka 26 in navedena sodna praksa).

51

V nasprotju s trditvami Hamasa so v obravnavanem primeru v pritožbi natančno navedene točke izpodbijane sodbe, ki se grajajo v okviru prvega pritožbenega razloga, in so v njej navedeni razlogi, iz katerih naj bi bilo po mnenju Sveta v teh točkah napačno uporabljeno pravo, kar Sodišču omogoča, da izvede nadzor zakonitosti.

52

Poleg tega je treba glede očitka Hamasa Svetu, da zgolj ponavlja trditve, ki jih je navedel pred Splošnim sodiščem, in tako zahteva le ponoven preizkus teh trditev, ugotoviti, da Svet s prvim pritožbenim razlogom izpodbija to, kako je Splošno sodišče razlagalo in uporabilo pravo Unije, zaradi česar je Splošno sodišče kljub trditvam, ki jih je Svet podal pred njim, ugotovilo bistveno kršitev postopka pri sprejetju spornih aktov.

53

Kadar pa pritožnik izpodbija to, kako je Splošno sodišče razlagalo ali uporabilo pravo Unije, se pravna vprašanja, obravnavana na prvi stopnji, lahko ponovno obravnavajo v pritožbenem postopku. Če namreč pritožnik pritožbe v tem smislu ne bi mogel utemeljiti z razlogi in trditvami, ki jih je že navedel pred Splošnim sodiščem, bi pritožbeni postopek deloma izgubil smisel (sodba z dne 31. januarja 2019, Islamic Republic of Iran Shipping Lines in drugi/Svet, C‑225/17 P, EU:C:2019:82, točka 34 in navedena sodna praksa).

54

Iz tega sledi, da je prvi pritožbeni razlog dopusten.

55

Glede utemeljenosti tega pritožbenega razloga pa je treba na prvem mestu poudariti, da načelo pravne varnosti zahteva, da so vsi akti uprave, ki imajo pravne učinke, zanesljivi zlasti glede njihovega avtorja in njihove vsebine. Nadzor spoštovanja formalnosti overitve in torej zanesljivosti akta se torej izvede pred vsakim drugim nadzorom, kot je nadzor pristojnosti avtorja akta, spoštovanja načela kolegialnosti ali spoštovanja obveznosti obrazložitve aktov (sodba z dne 6. aprila 2000, Komisija/ICI, C‑286/95 P, EU:C:2000:188, točk in 45 in 46).

56

Ta overitev je bistvena postopkovna zahteva, katere kršitev lahko povzroči razglasitev ničnosti zadevnega akta in jo lahko sodišče preizkusi po uradni dolžnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 15. julija 2021, Komisija/Landesbank Baden‑Württemberg in EOR, C‑584/20 P in C‑621/20 P, EU:C:2021:601, točka 152 in navedena sodna praksa).

57

Poleg tega iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je lastnoročni podpis akta, zlasti predsednika institucije, ki ga je sprejela, sredstvo overitve tega akta, katere cilj je zagotoviti pravno varnost s tem, da se v verodostojnih jezikih določi besedilo, ki ga je sprejela ta institucija. Na podlagi take overitve je mogoče v primeru izpodbijanja tudi preveriti, ali se vročena ali objavljena besedila popolnoma ujemajo s tem besedilom in tako tudi z voljo njihovega avtorja (glej v tem smislu sodbo Komisija/BASF, točki 74 in 75).

58

Sodišče je v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 15. julija 2021, Komisija/Landesbank Baden‑Württemberg in EOR (C‑584/20 P in C‑621/20 P, EU:C:2021:601, točki 66 in 163), vseeno razsodilo, da je overitev aktov organa Unije lahko odvisna od uporabe posebnih notranjih postopkov, ki jih je za to uvedel ta organ, in da je bil v tej zadevi – ob upoštevanju vseh elementov, s katerimi je bilo seznanjeno Sodišče – lastnoročni podpis predsednice Enotnega odbora za reševanje (EOR) na spremnem listu, ki med drugim napotuje na prilogo k zadevnemu sklepu tega organa, zadosten za zagotovitev overitve navedene priloge.

59

Na drugem mestu, v zvezi s sodbo Komisija/BASF, je Sodišče v točki 67 zadevne sodbe sicer res spomnilo, da sta izrek in obrazložitev neke odločbe neločljiva celota in v točki 77 navedene sodbe ugotovilo, da zadevna odločba v zvezi s postopkom na podlagi člena 85 Pogodbe EGS ni bila overjena pod pogoji, določenimi v členu 12, prvi odstavek, Poslovnika Komisije, ki je veljal takrat in v skladu s katerim „se akti, ki jih sprejme Komisija, […] overijo v verodostojnem jeziku oziroma jezikih s podpisom predsednika in izvršnega sekretarja“, ker se besedilo, ki ga je sprejel kolegij komisarjev, in besedilo iste odločbe, kot je bilo objavljeno in vročeno naslovnikom, nista ujemali in tudi zaradi razlik med jezikovnimi različicami besedila, ki ga je sprejel ta kolegij.

60

Vendar, prvič, ni sporno, kot je Splošno sodišče v bistvu ugotovilo v točki 279 izpodbijane sodbe, da sta na spornih aktih – drugače kot na odločbi, obravnavani v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Komisija/BASF – podpisa predsednika institucije, ki je te akte sprejela, to je Sveta, in generalnega sekretarja. V navedenih aktih, kot so bili objavljeni, pa je splošna obrazložitev v utemeljitev njihovega sprejetja, v skladu s katero je Svet, kot je razvidno iz točk 14, 15 in 21 te sodbe, po ponovnem preizkusu sklenil, da morajo za osebe, skupine in subjekte s spornih seznamov še naprej veljati omejevalni ukrepi.

61

Drugič, v sodbi Komisija/BASF, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 73 sklepnih predlogov, ni šlo za vprašanje, ali je treba celotno obrazložitev akta overiti z lastnoročnim podpisom, kadar je del te obrazložitve v ločenem dokumentu, na katerega se navezuje navedeni akt, ampak je šlo za vprašanje neujemanja besedila odločbe, ki ga je sprejel kolegij komisarjev, z besedilom iste odločbe, kot je bilo objavljeno in vročeno nekaterim naslovnikom, ter razlik med jezikovnimi različicami besedila, ki ga je sprejel ta kolegij.

62

Ugotovitev Sodišča iz sodbe Komisija/BASF zaradi teh različnih elementov ni mogoče prenesti na to zadevo. Zato je Splošno sodišče napačno zavrnilo trditev Sveta, ki je navedena v točki 298 izpodbijane sodbe, v zvezi z drugačnim dejanskim stanjem, kot je bilo v zadevi, v kateri je bila izdana zadevna sodba.

63

Zato je treba na tretjem mestu ugotoviti, ali se s členom 297(2), prvi pododstavek, PDEU in členom 15 Poslovnika Sveta v zvezi z akti, kot so sporni akti, ne zahteva le podpis akta, v katerem je splošna obrazložitev in ki je bil objavljen, ampak tudi podpis obrazložitve, v kateri so navedeni posamični razlogi za ukrep zamrznitve sredstev, sprejet v zvezi z zadevno osebo ali subjektom, in ki je bila tej osebi ali subjektu vročena v ločenem dokumentu.

64

V skladu s členom 297(2), prvi pododstavek, PDEU nezakonodajne akte, sprejete v obliki uredb, direktiv in sklepov, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni, podpiše predsednik institucije, ki jih sprejme. Člen 297(2), drugi pododstavek, PDEU med drugim določa, da se uredbe in sklepi, kadar v njih ni določeno, na koga so naslovljeni, objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Nazadnje, v skladu s členom 297(2), tretji pododstavek, PDEU za sklepe, v katerih je določeno, na koga so naslovljeni, velja le obveznost uradnega obvestila.

65

Sodišče je v zvezi s posebnim primerom aktov, v katerih so določeni omejevalni ukrepi, kot so sporni akti, že razsodilo, da imajo ti akti posebno naravo, ker so hkrati splošni akti, ker kategoriji naslovnikov, ki je določena na splošno in abstraktno, med drugim prepovedujejo, da dajo sredstva in ekonomske vire na razpolago osebam in subjektom, ki so navedeni na seznamih, priloženih tem aktom, in sveženj posamičnih odločb, sprejetih v zvezi s temi osebami in subjekti (glej v tem smislu sodbi z dne 3. septembra 2008, Kadi in Al Barakaat International Foundation/Svet in Komisija, C‑402/05 P in C‑415/05 P, EU:C:2008:461, točke od 241 do 244, in z dne 23. aprila 2013, Gbagbo in drugi/Svet, od C‑478/11 P do C‑482/11 P, EU:C:2013:258, točka 56).

66

Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 55 sklepnih predlogov, iz pravila iz člena 297(2), prvi pododstavek, PDEU torej izhaja, da mora akte, kot so sporni akti, ki so nezakonodajni akti, sprejeti bodisi v obliki uredb bodisi sklepov, v katerih ni naveden naslovnik, podpisati predsednik Sveta, če so podobni splošnim aktom v smislu sodne prakse, navedene v prejšnji točki.

67

V obravnavanem primeru sta, kot je že bilo navedeno v točki 60 te sodbe, sporne akte, kot so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, podpisala predsednik Sveta in generalni sekretar, kot to zahteva člen 15 Poslovnika te institucije.

68

Če pa so sporni akti podobni svežnju posamičnih odločb, zanje ne velja obveznost podpisa predsednika Sveta, ki izhaja iz člena 297(2), prvi pododstavek, PDEU, ampak le obveznost uradne obvestitve, ki je določena v členu 297(2), tretji pododstavek, PDEU in ki se, kot je bilo opozorjeno v točki 64 te sodbe, nanaša na odločbe, na katerih je naveden naslovnik in so torej posamične.

69

Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 56 sklepnih predlogov, so v obrazložitvah za vpis osebe, skupine ali subjekta na seznam oseb, skupin ali subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi, navedeni posamični razlogi, ki utemeljujejo tak vpis. Zato obrazložitve, kot so te, ki so priložene k spornim aktom in ki so bile vročene Hamasu, niso splošne narave kot ti akti, ampak spadajo med akte, ki pomenijo sveženj posamičnih odločb.

70

Iz zgornje analize izhaja, da glede aktov, s katerimi se uvedejo ali ohranijo omejevalni ukrepi, kot so sporni akti, v nasprotju z ugotovitvami Splošnega sodišča iz točke 288 izpodbijane sodbe, člen 297(2), prvi pododstavek, PDEU predsedniku Sveta ne nalaga obveznosti, da poleg akta, v katerem je splošna obrazložitev teh omejevalnih ukrepov, podpiše tudi obrazložitve posamičnih razlogov, ki utemeljujejo vpis osebe, skupine ali subjekta na sezname oseb, skupin in subjektov, na katere se ti ukrepi nanašajo. Zadošča, da je ta obrazložitev ustrezno overjena z drugimi sredstvi.

71

Enako velja za člen 15 Poslovnika Sveta.

72

V zvezi s tem ta člen zgolj s pojasnilom, da morata „besedilo“ aktov, ki jih sprejme Svet, podpisati predsednik in generalni sekretar te institucije, ne določa podrobneje, kaj ta izraz zajema.

73

Iz preambule Sklepa 2009/937 pa v bistvu izhaja, da je bil Poslovnik Sveta sprejet zaradi upoštevanja prilagoditev, ki so bile z Lizbonsko pogodbo vnesene v določbe primarnega prava Unije v zvezi z delovanjem Sveta in njegovega predsedstva ter s postopkom, po katerem zadnjenavedena sprejemata akte. Iz tega sledi, da je treba člen 15 navedenega poslovnika, ki se med drugim nanaša na podpis aktov Sveta, razlagati ob upoštevanju ustreznih določb Pogodb v zvezi s tem delovanjem in postopkom, med katerimi je člen 297 PDEU. Navedenega člena 15 zato ni mogoče razlagati tako, da predsedniku in generalnemu sekretarju te institucije nalaga strožjo zahtevo v zvezi s podpisom, kot je zahteva iz člena 297(2), prvi pododstavek, PDEU.

74

Dodati je treba, da v nasprotju s tem, kar je Splošno sodišče razsodilo v točkah od 281 do 283 izpodbijane sodbe, take formalne obveznosti podpisa obrazložitve posamičnih razlogov ni mogoče izpeljati niti iz obveznosti obrazložitve iz člena 296 PDEU. Ta določba namreč nalaga, da mora obrazložitev jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je akt izdala, da se lahko zainteresirane osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetih ukrepov in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor, pri čemer mora biti ta obrazložitev prilagojena naravi zadevnega akta in okoliščinam, v katerih je bil sprejet (sodba z dne 31. januarja 2019, Islamic Republic of Iran Shipping Lines in drugi/Svet, C‑225/17 P, EU:C:2019:82, točki 68 in 69 ter navedena sodna praksa). Kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 55 te sodbe, teh zahtev ni mogoče zamenjati s tistimi, ki se nanašajo na overitev akta Unije, saj je nadzor nad spoštovanjem zadnjenavedene formalnosti predhodni pogoj za vsak drug nadzor nad tem aktom.

75

Iz vseh zgornjih preudarkov izhaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je v točkah 283 in 305 izpodbijane sodbe razsodilo, da je treba osmemu tožbenemu razlogu, ki je bil podan pred njim, ugoditi, ker obrazložitev v zvezi z ohranitvijo Hamasa na seznamih, priloženih k spornim aktom, nista podpisala predsednik in generalni sekretar Sveta, sporne sklepe pa v delu, v katerem se nanašajo na to organizacijo, razglasiti za nične.

76

Iz tega sledi, da je prvi pritožbeni razlog utemeljen in da je treba izpodbijano sodbo razveljaviti v delu, v katerem je z njo ugodeno osmemu tožbenemu razlogu, podanem na prvi stopnji, v delu, v katerem so bili sporni akti posledično razglašeni za nične, in v delu, v katerem je odločeno o stroških.

Tožba pred Splošnim sodiščem

77

V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče v primeru razveljavitve odločitve Splošnega sodišča, če stanje postopka to dovoljuje, samo dokončno odloči o zadevi ali pa jo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.

78

V obravnavani zadevi stanje postopka dovoljuje, da se odloči o tožbi za razglasitev ničnosti spornih aktov, ki jo je Hamas vložil na prvi stopnji, zato je treba o njej dokončno odločiti v okviru spora, o katerem Sodišče še vedno odloča (glej v tem smislu sodbo z dne 4. marca 2021, Komisija/Fútbol Club Barcelona, C‑362/19 P, EU:C:2021:169, točka 108).

79

Hamas je v tej tožbi podal osem tožbenih razlogov, kot so navedeni v točki 24 te sodbe.

80

Splošno sodišče je prvih sedem tožbenih razlogov zavrnilo, drugi razlog iz te pritožbe, s katerim se želi doseči sprememba nekaterih njegovih razlogov iz izpodbijane sodbe pa, kot je razvidno iz točk od 36 do 40 te sodbe, ni dopusten.

81

Poleg tega ni sporno, da Hamas v okviru nasprotne pritožbe ni izpodbijal utemeljenosti tega dela izpodbijane sodbe, zato to, da Sodišče razveljavi to sodbo, ne sproža dvomov o tej sodbi v delu, v katerem je Splošno sodišče te razloge zavrnilo (glej v tem smislu sodbo z dne 4. marca 2021, Komisija/Fútbol Club Barcelona, C‑362/19 P, EU:C:2021:169, točka 109).

82

Spomniti je namreč treba, da bi Hamas lahko vložil nasprotno pritožbo, s katero bi izpodbijal to, da je Splošno sodišče zavrnilo sedem tožbenih razlogov, ki jih je podal na prvi stopnji, saj člen 178(1) Poslovnika določa, da se z nasprotno pritožbo predlaga, naj se odločba Splošnega sodišča v celoti ali delno razveljavi, ne da bi bil obseg teh predlogov omejen na odločitev Splošnega sodišča, kot je navedena v izreku te odločbe, drugače kot člen 169(1) tega poslovnika, ki se nanaša na predloge iz pritožbe. Če take pritožbe ni, je izpodbijana sodba pravnomočna v delu, v katerem je Splošno sodišče zavrnilo prvih sedem tožbenih razlogov (glej v tem smislu sodbo z dne 4 marca 2021, Komisija/Fútbol Club Barcelona, C‑362/19 P, EU:C:2021:169, točka 110).

83

V zvezi z osmim tožbenim razlogom, ki se nanaša na neoveritev obrazložitev spornih aktov, je treba ugotoviti, da je Svet predložil kopije različnih dokumentov, ki so bili elektronsko skupaj posredovani delegacijam držav članic, ki so bile pozvane k glasovanju, ter posnetke zaslona z elektronskim podpisom in elektronskim žigom generalnega sekretariata Sveta, poleg časovnega žiga, ki potrjuje datum in uro tega podpisa, s čimer je bilo dokazano, da so bile te obrazložitve sprejete v okviru pisnega postopka iz člena 12(1) Poslovnika Sveta hkrati s spornimi akti, ki sta jih podpisala predsednik in generalni sekretar Sveta, h katerim so bile te obrazložitve – kot je v točki 63 sklepnih predlogov navedel generalni pravobranilec – neločljivo priložene.

84

Poleg tega Hamas ne navaja nobenega indica ali natančnega elementa, ki bi lahko vzbudil dvom o popolnem ujemanju besedila obrazložitev, ki so mu bile vročene, z besedilom, ki ga je sprejel Svet. V teh okoliščinah in tudi ob upoštevanju preudarkov iz točk od 63 do 74 te sodbe je treba ugotoviti, da verodostojnost teh obrazložitev ni bila veljavno izpodbijana, zato je treba osmi tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

85

Iz tega sledi, da je treba tožbo, ki jo je vložil Hamas, v celoti zavrniti.

Stroški

86

Sodišče v skladu s členom 184(2) Poslovnika Sodišča odloči o stroških, če je pritožba utemeljena in če samo dokončno odloči v sporu. Člen 138(1) tega poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, določa, da se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

87

Ker je Svet predlagal, naj se Hamasu naloži plačilo stroškov in ker ta s svojimi predlogi ni uspel, se mu naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške, ki so Svetu nastali v okviru te pritožbe in postopka na prvi stopnji.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:

 

1.

Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 4. septembra 2019, Hamas/Svet (T‑308/18, EU:T:2019:557), se razveljavi v delu, v katerem je z njo ugodeno osmemu tožbenemu razlogu, podanem na prvi stopnji, in v katerem so bili z njo Sklep Sveta (SZVP) 2018/475 z dne 21. marca 2018 o posodobitvi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu, in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2017/1426, Izvedbena uredba Sveta (EU) 2018/468 z dne 21. marca 2018 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1420, Sklep Sveta (SZVP) 2018/1084 z dne 30. julija 2018 o posodobitvi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu, ter o razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2018/475 in Izvedbena uredba Sveta (EU) 2018/1071 z dne 30. julija 2018 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2018/468 razglašeni za nične v delu, v katerem se nanašajo na Hamas, vključno s Hamas‑Izz al‑Din al‑Qassem.

 

2.

Tožba, ki jo je Hamas vložil v zadevi T‑308/18, se zavrne.

 

3.

Hamasu se naloži, da poleg svojih stroškov nosi še stroške, ki so Svetu Evropske unije nastali v pritožbenem postopku in postopku na prvi stopnji.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: francoščina.