–

za Toropet Ltd S. Artopée, Rechtsanwalt,

–

za Landkreis Greiz K. Reiher, agent,

–

za Evropsko komisijo B. Eggers in W. Farrell, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 9(d) ter člena 10(a) in (f) Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL 2009, L 300, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Toropet Ltd, družbo angleškega prava, ki upravlja obrat za predelavo drobovine s sedežem v Nemčiji, in Landkreis Greiz (okrožje Greiz, Nemčija) glede odločbe zadnjenavedenega, s katero je odredilo odstranitev določenih živalskih stranskih proizvodov.

3

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463) v členu 14(5) določa:

„Pri presoji, ali je neko živilo neustrezno za prehrano ljudi, se upošteva, ali je živilo nesprejemljivo za prehrano ljudi glede na namen uporabe zaradi onesnaženosti s tujo snovjo ali kako drugače, ali zaradi gnitja, kvarjenja ali razkroja.“

4

Člen 2, točka 2, Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL 2006, L 190, str. 1) pojem „nevarni odpadki“ opredeljuje s sklicevanjem na opredelitev v členu 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 78).

5

V točkah 1.9 in 8.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 45, str. 14) je določeno:

„1.9 ,Trup‘ pomeni trup živali po zakolu in postopku obdelave;

[…]

8.1 ,Proizvodi živalskega izvora‘ pomenijo:

6

V uvodnih izjavah 2, 5, 6, 11, 29, 35, 36 in 38 Uredbe št. 1069/2009 je navedeno:

[…]

[…]

[…]

[…]

[…]

7

Člen 2(1)(a) Uredbe št. 1069/2009 določa:

„Ta uredba se uporablja za:

8

Člen 3 navedene uredbe, naslovljen „Opredelitve pojmov“, v točkah 3, 4, 10 in 11 določa:

„Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

[…]

9

Člen 4 Uredbe št. 1069/2009, naslovljen „Začetna točka v proizvodni verigi in obveznosti“, v odstavkih 1 in 3 določa:

„1.   Takoj ko nosilci dejavnosti ustvarijo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, jih označijo in zagotovijo, da se z njimi ravna v skladu s to uredbo (začetna točka).

2.   Nosilci dejavnosti zagotovijo, da na vseh stopnjah zbiranja, prevoza, ravnanja, obdelave, pretvorbe, predelave, skladiščenja, dajanja na trg, distribucije, uporabe in odstranjevanja znotraj poslovanja pod njihovim nadzorom, živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi izpolnjujejo zahteve te uredbe, ki so pomembne za njihove dejavnosti.

3.   Države članice spremljajo in preverjajo, da nosilci dejavnosti izpolnjujejo zadevne zahteve te uredbe v celotni verigi živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov iz odstavka 2. V ta namen vzpostavijo sistem uradnega nadzora v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti.“

10

Člen 7 te uredbe, naslovljen „Kategorizacija živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov“, v odstavku 1 določa:

„Živalski stranski proizvodi se kategorizirajo v določene kategorije, ki odražajo raven tveganja za javno zdravje in zdravje živali zaradi navedenih živalskih stranskih proizvodov, v skladu s seznami iz členov 8, 9 in 10.“

11

Člen 8 navedene uredbe, naslovljen „Snovi kategorije 1“, v točki (g) določa:

„Snovi kategorije 1 zajemajo naslednje živalske stranske proizvode:

[…]

12

Člen 9 te uredbe, naslovljen „Snovi kategorije 2“, v točkah (d) in (h) določa:

„Snovi kategorije 2 zajemajo naslednje živalske stranske proizvode:

[…]

[…]

13

Člen 10 Uredbe št. 1069/2009, naslovljen „Snovi kategorije 3“, v točkah (a) in (f) določa:

„Snovi kategorije 3 zajemajo naslednje živalske stranske proizvode:

[…]

[…]“

14

Člen 14 te uredbe, naslovljen „Odstranitev in uporaba snovi kategorije 3“, določa:

„Snovi kategorije 3 se:

[…]“

15

Člen 24 navedene uredbe, naslovljen „Odobritev obratov ali objektov“, določa:

„1.   Nosilci dejavnosti zagotovijo, da obrate ali objekte pod njihovim nadzorom odobri pristojni organ, kadar takšni obrati in objekti izvajajo eno ali več naslednjih dejavnosti:

[…]

[…]“

16

Člen 25 iste uredbe, naslovljen „Splošne higienske zahteve“, v odstavku 1(e) določa:

„Nosilci dejavnosti za obrate ali objekte, ki so pod njihovim nadzorom in v katerih se izvajajo dejavnosti iz člena 24(1)(a) in (h), zagotovijo, da:

[…]

17

Člen 28 Uredbe št. 1069/2009, naslovljen „Lastni pregledi“, določa:

„Nosilci dejavnosti vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo lastne preglede v svojih obratih ali objektih za spremljanje skladnosti s to uredbo. Nosilci dejavnosti zagotovijo, da noben živalski stranski proizvod ali pridobljen proizvod, za katerega obstaja sum ali se odkrije, da ni v skladu s to uredbo, ne zapusti obrata ali objekta, razen če je namenjen za odstranitev.“

18

Priloga IV Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe št. 1069/2009 ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL 2011, L 54, str. 1), v točki 3, oddelek 4, Poglavja I določa:

„Poleg splošnih pogojev, določenih v oddelku 1, se uporabijo naslednje zahteve:

[…]

19

Tierische Nebenprodukte‑Beseitigungsgesetz (zakon o odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov) z dne 25. januarja 2004 (BGBl. 2004 I, str. 82) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (BGBl. 2016 I, str. 1996) (v nadaljevanju: zakon o odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov), v členu 1, naslovljenem „Področje uporabe“, določa:

„Cilj tega zakona je izvajanje [Uredbe št. 1069/2009] ter pravnih aktov Skupnosti ali Evropske unije, ki se neposredno uporabljajo, sprejetih na podlagi te uredbe ali v skladu z njo.“

20

Člen 3 zakona o odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov, naslovljen „Obveznost odstranjevanja“, določa:

„(1)   Kadar je treba v skladu z določbami iz člena 1:

pridobiti nazaj, zbrati, označiti, prevažati, skladiščiti, obdelati, predelati, uporabiti ali odstraniti, pristojni organ določi pogoje za pridobitev nazaj, zbiranje, označitev, prevoz, skladiščenje, obdelavo, predelavo, uporabo in odstranitev. V skladu s pravnimi akti, ki se neposredno uporabljajo, iz člena 1 tega zakona, in z določbami, sprejetimi za njegovo izvrševanje, mora pristojni organ pridobiti nazaj, zbrati, označiti, prevažati, skladiščiti, obdelati, predelati, uporabiti ali odstraniti

ki so ustvarjeni na njegovem ozemlju. Obveznosti, določene z določbami pravnih aktov, ki se neposredno uporabljajo, iz člena 1, da lastniki označijo, prevažajo in skladiščijo živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki so ustvarjeni pri njih, ostanejo nespremenjene, dokler jih pristojni organ ne pridobi nazaj. Pristojni organ lahko za izpolnitev svojih obveznosti iz drugega stavka vključi tretje osebe. Drugi stavek se uporablja tudi za mrtve divje živali, če je pristojni organ odredil uporabo, predelavo ali odstranitev iz razlogov, povezanih z obvladovanjem bolezni živali.

(2)   Drugi stavek odstavka 1 se ne uporablja, če so živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi namenjeni proizvodnji živalske krme in pridobljenih proizvodov iz členov 33 in 36 Uredbe […] št. 1069/2009 in če so živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode zbrala, označila, prevažala, skladiščila, obdelala, predelala ali uporabila podjetja, obrati ali objekti, registrirani v skladu s členom 23 Uredbe […] št. 1069/2009, ali odobreni v skladu s členom 24 Uredbe […] št. 1069/2009.

(3)   Pristojni organ lahko od obrata za predelavo, sežigalnice ali sosežigalnice zahteva, da za razumno nadomestilo, upoštevajoč stroške in proizvode, zaradi predelave ali odstranjevanja stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz odstavka 1, prvi stavek, ki so ustvarjeni zunaj območja ukrepanja obrata za predelavo, sežigalnice ali sosežigalnice, začasno odobri souporabo obrata ali sežigalnice oziroma sosežigalnice, če:

V primeru delne pošiljke je ta lahko – kadar to zahteva javni interes – pogojena s tem, da obrat za predelavo, sežigalnica ali sosežigalnica, pridobi nazaj, zbere, označi, prevaža, skladišči, obdela, predela, uporabi ali odstrani živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki so ustvarjeni na danem območju.

(4)   Pristojni organ lahko od obrata za predelavo, sežigalnice ali sosežigalnice zahteva, da za razumno nadomestilo, upoštevajoč stroške in proizvode, zaradi predelave ali odstranjevanja stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz odstavka 1, prvi stavek, ki so ustvarjeni zunaj območja ukrepanja obrata za predelavo, sežigalnice ali sosežigalnice, začasno odobri souporabo obrata ali sežigalnice oziroma sosežigalnice, če je to razumno in če živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov ni mogoče koristno predelati drugače oziroma je to mogoče samo s precejšnjimi dodatnimi stroški. Če ni mogoče doseči sporazuma glede nadomestila, ga določi pristojni organ.“

21

Člen 12 zakona o odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov, naslovljen „Nadzor“, določa:

„1.   Spoštovanje določb pravnih aktov, ki se neposredno uporabljajo, iz člena 1, spoštovanje določb tega zakona in uredb, sprejetih v skladu z njim, ter izvršilnih nalogov, izdanih v skladu s pravnimi akti, ki se neposredno uporabljajo, iz člena 1, tega zakona ali uredbi, sprejeti na njegovi podlagi, nadzoruje pristojni organ, na področju Bundeswehr (zvezna vojska) pa službe, ki jih imenuje zvezno ministrstvo za obrambo.

2.   Pristojni organ lahko v posameznem primeru izda naloge, ki so potrebni za spoštovanje določb pravnih aktov, ki se neposredno uporabljajo, iz člena 1 tega zakona, in uredb, sprejetih na njegovi podlagi. Ta določba se uporablja tudi po registraciji iz člena 23 Uredbe […] št. 1069/2009 ali po dodelitvi odobritve v skladu s členom 24 Uredbe […] št. 1069/2009.“

22

Thüringer Ausführungsgesetz zum Tierische Nebenprodukte‑Beseitigungsgesetz (zakon dežele Turingije o izvajanju zveznega zakona o odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov) z dne 10. junija 2005 (Thür GVBl. 2005, str. 224) v členu 2, naslovljenem „Organi, pristojni za predelavo in odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov iz kategorij 1 in 2“, določa:

„1.   Okrožja in mesta s pristojnostmi okrožja so pristojni organi javnega prava (organi, pristojni za odstranjevanje) v smislu člena 3(1) zakona o odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov. To nalogo opravljajo v okviru samouprave.

2.   Za opravljanje te naloge lahko organi, pristojni za odstranjevanje, iz odstavka 1, ustanovijo združenje lokalnih skupnosti. Podrobna pravila delovanja so določena v statutu. Samo ta organ, pristojen za odstranjevanje, je zadolžen za opravljanje te naloge prek združenja.“

23

Člen 3 zakona dežele Turingije o izvajanju zveznega zakona o odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov, naslovljen „Območja ukrepanja“, določa:

„1.   Ministrstvo za veterinarske zadeve, v stiku z organi, pristojnimi za odstranjevanje, z uredbo določi območja, znotraj katerih morajo navedeni organi pridobiti nazaj, zbrati, prevažati, skladiščiti, obdelati, predelati ali odstraniti živalske stranske proizvode iz člena 3(1), prvi stavek, zakona o odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov. V zvezi s tem je treba upoštevati interese zaščite pred boleznimi živali, proizvodnjo živalskih stranskih proizvodov iz člena 3(1), prvi stavek, zakona o odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov, pogoje za pretok in zmogljivost predelovalnih obratov.

2.   Ministrstvo za veterinarske zadeve, lahko v izjemnih primerih odobri obdelavo, predelavo ali odstranitev živalskih stranskih proizvodov iz člena 3(1), prvi stavek, zakona o odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov v obratih za predelavo, sežigalnicah ali sosežigalnicah zunaj območja ukrepanja, določenega v skladu z odstavkom 1.“

24

Thüringer Verordnung über die Einzugsbereiche nach dem Tierische Nebenprodukte‑Beseitigungsgesetz (uredba dežele Turingije o območjih ukrepanja, sprejeta na podlagi zveznega zakona o odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov) z dne 11. oktobra 2005 (Thür GVB1. 2005, str. 355) v členu 1 določa:

„Območje ukrepanja obrata za predelavo v Elxlebnu, okrožje Sömmerda, za snovi iz člena 3(1), prvi stavek, [zakona o odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov] v različici, ki se je uporabljala v času dejanskega stanja, zajema celotno ozemlje zvezne dežele.“

25

Družba Toropet v Nemčiji upravlja obrat, odobren na podlagi Uredbe št. 1069/2009 kot vmesni obrat za snovi kategorije 3 v smislu člena 10 te uredbe, registrirana pa je tudi kot prevoznik živalskih stranskih proizvodov. Vendar ta družba ni pooblaščena za ravnanje s snovmi kategorij 1 in 2 v smislu členov 8 in 9 navedene uredbe. Družba Toropet v okviru svojih dejavnosti predeluje živalsko drobovino in jo med drugim trži proizvajalcem krme, izvajalcem reciklaže živalskih maščob in tovarnam, ki proizvajajo bioplin.

26

Okrožje Greiz je 23. januarja 2018 v okviru upravnega nadzora, ki ga je izvedlo v tem vmesnem obratu, v 38 paletnih zabojih, ki so vsebovali živalske stranske proizvode kategorije 3, odkrilo prisotnost plesni, gnilobe in tujkov, kot so koščki mavca, ostanki plastike in žagovina. Zaradi teh napak je okrožje Greiz zadevne snovi prerazvrstilo v kategorijo 2 in odredilo takojšnjo odstranitev 38 paletnih zabojev z izvršbo s posredovanjem tretje osebe, ki je bila izvedena isti dan. Stroški, povezani s temi postopki, v znesku 2346,17 EUR so bili naloženi družbi Toropet.

27

Ta izvršba je bila potrjena z odločbo okrožja Greiz z dne 25. januarja 2018, s katero je to pojasnilo, da zaradi navedenih napak zadevne snovi ne morejo več biti razvrščene v kategorijo 3, ampak morajo biti razvrščene v kategorijo 2. Niti družba Toropet niti njen komercialni partner, ki bi moral poskrbeti za predelavo teh snovi, pa nista pooblaščena za ravnanje s snovmi kategorije 2. Poleg tega zadevne snovi zaradi neobstoja ločene hladilnice ne bi mogle biti skladiščene na kraju samem, dokler se ne bi našla sporazumna rešitev.

28

Družba Toropet je 9. oktobra 2018 pri Verwaltungsgericht Gera (upravno sodišče v Geri, Nemčija) vložila tožbo za razglasitev ničnosti odločbe z dne 25. januarja 2018.

29

Družba Toropet v okviru svoje tožbe okrožju Greiz očita, da je storilo napako s tem, da je zadevne snovi prerazvrstilo v kategorijo 2, ne da bi izvedlo znanstveni pregled. Izpodbija utemeljenost presoje, na podlagi katere naj bi te snovi bile pokvarjene, gnile ali plesnive. Družba Toropet meni, da merilo, ki so ga uporabili veterinarji in okrožje Greiz, in sicer merilo, ki se nanaša na to, ali so proizvodi primerni za prehrano ljudi, presega določbe člena 10 Uredbe št. 1069/2009.

30

Družba Toropet navaja, da iz člena 14(d) te uredbe izhaja, da razgradnja in kvarjenje živalskih stranskih proizvodov ne upravičujeta prerazvrstitve v nižjo kategorijo, saj naj bi bila v skladu s členom 14(b) navedene uredbe mogoča predelava in naj odstranitev ne bi bila vedno nujna. Po mnenju družbe Toropet naj bi zadevni živalski stranski proizvodi lahko spadali v člen 10(f) te uredbe, saj naj bi bili s to določbo izključeni samo proizvodi, ki pomenijo veliko tveganje, ki ga povzročajo bolezni živali. Meni pa, da meso, spremenjeno zaradi plesni ali gnilobe, ne pomeni takega tveganja. Zaradi prisotnosti tujkov v zadevnih snoveh, kot so koščki mavca, ostanki plastike in žagovina, naj ne bi smelo priti do prerazvrstitve, saj naj bi bila mogoča preprosta mehanska ločitev.

31

Ta družba trdi zlasti, da snovi kategorije 3 niso namenjene za prehrano ljudi, zato to, ali so zadevne snovi primerne za tako prehrano ali niso, ni upoštevno.

32

Predložitveno sodišče poudarja, da so se zadevni živalski stranski proizvodi v glavnem nanašali na snovi, prvotno razvrščene v kategorijo 3 na podlagi bodisi člena 10(a) Uredbe št. 1069/2009, ki zajema trupe in dele zaklanih živali, ki so primerni za prehrano ljudi, vendar niso namenjeni za tako prehrano, bodisi člena 10(f) te uredbe, ki zajema proizvode živalskega izvora ali živila, ki vsebujejo proizvode živalskega izvora, ki niso več namenjeni prehrani ljudi iz komercialnih razlogov ali drugih razlogov, ki ne povzročajo tveganja za javno zdravje ali zdravje živali.

33

Po mnenju tega sodišča razgradnja in kvarjenje snovi kategorije 3 povzročita, da te načeloma niso primerne za prehrano ljudi, ter povzročita tveganje za zdravje ljudi in živali. Zato se sprašuje, ali morajo te spremembe privesti do prerazvrstitve zadevnih snovi v drugo kategorijo.

34

Predložitveno sodišče poudarja, da je glavni cilj Uredbe št. 1069/2009, kot izhaja iz njene uvodne izjave 11 in iz njenega člena 1, nadzor tveganja za javno zdravje in zdravje živali ter zaščite varnosti prehranske in krmne verige. Zato naj nevarnost ne bi bila omejena na zdravje ljudi. V členu 14(d) te uredbe naj bi bilo poleg tega poudarjeno, da razgradnja in kvarjenje povzročata tveganje za javno zdravje in zdravje živali.

35

Vendar predložitveno sodišče meni, da člen 14(d) Uredbe št. 1069/2009 lahko nasprotuje spremembi prvotne razvrstitve zadevnih snovi zaradi njihove razgradnje ali kvarjenja. Po mnenju tega sodišča je namreč iz te določbe mogoče sklepati, da razgradnja in kvarjenje načeloma ne vplivata na razvrstitev, ampak le na uporabo snovi kategorije 3. Meni, da je uporaba teh snovi za proizvodnjo krme na podlagi člena 14(d) te uredbe sicer izključena, vendar se zdi, da je navedene snovi v skladu s členom 14(b) te uredbe mogoče uporabiti za druge namene, zlasti z njihovo predelavo s sosežiganjem.

36

Predložitveno sodišče se prav tako sprašuje o razlagi člena 9(d) Uredbe št. 1069/2009. Na podlagi te določbe je treba namreč snovi, ki so bile ocenjene kot neprimerne za prehrano ljudi zaradi prisotnosti tujkov, razvrstiti v kategorijo 2. Vendar naj bi iz poglavja I, oddelek 4, točka 3, Priloge IV k Uredbi št. 142/2011 izhajalo, da prisotnost tujkov ne zadostuje za razvrstitev zadevnih snovi v kategorijo 2, ker se z ureditvijo zahteva, da morajo imeti predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, napravo za odkrivanje tujkov, ki jih je treba odstraniti pred ali med predelavo. Poleg tega se predložitveno sodišče sprašuje, ali je preprečevanje tveganja prisotnosti tujkov upoštevno, če snovi kategorije 3 niso namenjene za predelavo v krmo, ampak za sežiganje ali proizvodnjo biodizla.

37

V teh okoliščinah je Verwaltungsgericht Gera (upravno sodišče v Geri) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

38

Predložitveno sodišče želi s tremi vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu izvedeti, ali je treba člen 10(a) in (f) Uredbe št. 1069/2009 razlagati tako, da živalski stranski proizvodi, ki so bili prvotno razvrščeni kot snovi kategorije 3 v skladu s to določbo ter ki so se spremenili zaradi razgradnje ali kvarjenja, oziroma so se zmešali s tujki, kot so koščki mavca ali žagovina, tako niso več primerni za prehrano ljudi in/ali niso povsem brez tveganja za zdravje ljudi ali živali, ne ustrezajo ravni tveganja, povezani s to razvrstitvijo, in jih je zato treba razvrstiti v nižjo kategorijo.

39

Za odgovor na ti vprašanji je treba najprej določiti podrobna pravila za razvrstitev živalskega stranskega proizvoda v dano kategorijo, nato pa analizirati, ali je taka razvrstitev nespremenljiva ali pa se lahko živalski stranski proizvod prerazvrsti bodisi zaradi razgradnje ali kvarjenja bodisi zaradi njegovega mešanja s tujki, do katerega je prišlo po njegovi prvotni razvrstitvi.

40

Na prvem mestu je treba v zvezi s podrobnimi pravili za razvrstitev živalskega stranskega proizvoda v dano kategorijo poudariti, da je razvrstitev živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov urejena v naslovu I, poglavje I, oddelek 4, Uredbe št. 1069/2009, ki vsebuje člene od 7 do 10 te uredbe.

41

V skladu s členom 7(1) te uredbe se živalski stranski proizvodi razvrstijo v posebne kategorije glede na merilo ravni tveganja, ki ga pomenijo za javno zdravje in zdravje živali. Natančneje, navedena uredba v skladu z njenimi členi 8, 9 in 10 določa tri kategorije, ki zajemajo snovi kategorij 1, 2 in 3, pri čemer morajo živalski stranski proizvodi nujno spadati v eno od teh treh kategorij. Tako v kategorijo 3 spadajo snovi, za katere je zakonodajalec Unije štel, da pomenijo majhno tveganje, medtem ko snovi iz kategorij 1 in 2 predstavljajo visoko tveganje za javno zdravje in zdravje živali, pri čemer so snovi kategorije 1 tiste, ki predstavljajo največje tveganje.

42

Prvič, iz člena 9(h) Uredbe št. 1069/2009 izhaja, da seznam snovi kategorije 2 vključuje živalske stranske proizvode, ki niso snovi kategorij 1 ali 3, tako da je kategorija 2 preostala kategorija. Poleg tega, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 62 sklepnih predlogov, je treba člen 9(h) te uredbe glede na uvodno izjavo 35 te uredbe, v skladu s katero je treba vsak živalski stranski proizvod, ki ne spada v nobeno od treh kategorij, samodejno šteti za snov kategorije 2, razlagati široko, tako da zajema vse živalske stranske proizvode, ki niso bili razvrščeni v drugo kategorijo.

43

Iz tega izhaja, da sta seznama snovi kategorij 1 in 3 iz členov 8 in 10 Uredbe št. 1069/2009 izčrpna in ju je zato treba razlagati ozko, tako da na eni strani zajemata le snovi, ki so v njiju izrecno navedene, na drugi strani pa morajo te snovi na podlagi člena 7(1) te uredbe ustrezati ravni tveganja, povezanega z zadevno kategorijo.

44

Zato v kategorijo 3 spadajo le snovi, ki so v njej izrecno navedene in ki ustrezajo ravni tveganja, povezanega s to kategorijo.

45

Drugič, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 54 sklepnih predlogov, je treba poudariti, da je raven tveganja tudi pomembno merilo za končno uporabo živalskih stranskih proizvodov. Z Uredbo št. 1069/2009 so namreč v členih od 12 do 14 v povezavi z uvodno izjavo 38 te uredbe določeni seznami mogočih uporab in odstranitev za vsako kategorijo snovi ter pravila, ki se uporabljajo za vsako od njih, da se ta raven tveganja zmanjša na minimum, ne da bi bila izključena možnost, da uporabe in odstranitve, ki se uporabljajo za kategorijo visokega tveganja, veljajo tudi za snovi, ki spadajo v kategorije manjšega tveganja.

46

V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da so bile snovi iz postopka v glavni stvari v skladu s členom 10(a) in (f) Uredbe št. 1069/2009 prvotno razvrščene v kategorijo 3.

47

Medtem ko člen 10(a) te uredbe določa, da v to kategorijo spadajo trupi in deli zaklanih živali, ki so primerni za prehrano ljudi, vendar niso namenjeni za prehrano ljudi iz komercialnih razlogov, člen 10(f) navedene uredbe zajema snovi, kot so proizvodi živalskega izvora, ki niso več namenjeni prehrani ljudi iz komercialnih razlogov ali zaradi težav pri proizvodnji ali napak pri pakiranju ali drugih napak, ki ne predstavljajo tveganja za javno zdravje ali zdravje živali. Iz tega sledi, da je merilo, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti, ali za živalski stranski proizvod velja ena od teh določb, zahteva, da je primeren za prehrano ljudi in/ali da je povsem brez tveganja za zdravje ljudi ali živali.

48

V zvezi s tem, zlasti glede ugotavljanja, ali so živila primerna za prehrano ljudi, člen 14(5) Uredbe št. 178/2002 določa, da je živilo, ki ni primerno za prehrano ljudi, tisto, ki ni sprejemljivo za tako prehrano zaradi onesnaženosti s tujo snovjo ali kako drugače, ali zaradi gnitja, kvarjenja ali razkroja.

49

Na drugem mestu je treba preučiti, ali lahko napake, povezane z razgradnjo ali kvarjenjem in prisotnostjo tujkov, kakršne so bile ugotovljene v okviru upravnega nadzora z dne 23. januarja 2018, opisanega v točki 26 te sodbe, spremenijo raven tveganja, ki ga pomenijo snovi, ki so bile prvotno razvrščene kot snovi kategorije 3 v smislu člena 10(a) in (f) Uredbe št. 1069/2009, tako da upravičujejo prerazvrstitev teh snovi v kategorijo 2.

50

Najprej je treba poudariti, da niti člen 7 Uredbe št. 1069/2009 niti nobena druga določba te uredbe izrecno ne določa prerazvrstitve v nižjo kategorijo snovi, ki so bile prvotno razvrščene v kategorijo 3. Ker je namreč v njem navedeno le, da razvrstitev živalskega stranskega proizvoda odraža raven tveganja tega proizvoda za javno zdravje in zdravje živali, na podlagi besedila tega člena 7 ni mogoče ugotoviti, ali se snov lahko prerazvrsti.

51

Zato je treba – ker v členu 10(a) in (f) Uredbe št. 1069/2009 ni koristnih pojasnil – za razlago te določbe upoštevati med drugim sobesedilo, v katero je umeščena, in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je ta določba (glej v tem smislu sodbo z dne 19. oktobra 2017, Vion Livestock, C‑383/16, EU:C:2017:783, točka 35 in navedena sodna praksa).

52

Prvič, v zvezi s cilji, ki jim sledi Uredba št. 1069/2009, je treba navesti, da iz člena 1 in uvodnih izjav 2, 5, 6 in 11 te uredbe izhaja, da so glavni cilji, ki se jim sledi z ureditvijo o živalskih stranskih proizvodih, ustrezno nadzirati tveganja za javno zdravje in zdravje živali ter ohraniti varnost prehranske in krmne verige ter vzpostaviti skladen in celovit okvir zdravstvenih pravil, ki so sorazmerna z zdravstvenimi tveganji, ki jih predstavljajo živalski stranski proizvodi, ko nosilci dejavnosti delajo z njimi v različnih fazah verige, od zbiranja do njihove uporabe ali odstranjevanja.

53

Iz tega izhaja, da je zakonodajalec Unije nameraval ustrezno in sorazmerno nadzirati tveganja za javno zdravje in zdravje živali ves čas izkoriščanja živalskih stranskih proizvodov, kar pomeni, da je razvrstitev živalskega stranskega proizvoda kadar koli med njegovim izkoriščanjem mogoče ponovno oceniti in s tem privesti do prerazvrstitve tega stranskega proizvoda, če ta ne izpolnjuje več pogojev, določenih za njegovo prvotno razvrstitev.

54

Drugič, ta razlaga je potrjena s sobesedilom, v katero sta umeščena člena 7 in 10 Uredbe št. 1069/2009.

55

V skladu s členom 4(2) te uredbe morajo namreč vsi nosilci dejavnosti zagotoviti, da živalski stranski proizvodi ustrezajo pravilom navedene uredbe „na vseh stopnjah zbiranja, prevoza, ravnanja, obdelave, pretvorbe, predelave, skladiščenja, dajanja na trg, distribucije, uporabe in odstranjevanja“ teh živalskih stranskih proizvodov.

56

Poleg tega je treba tudi poudariti, da je v Uredbi št. 1069/2009 v skladu z njeno uvodno izjavo 36 določena glavna odgovornost nosilcev dejavnosti, da zagotovijo, da so zahteve te uredbe zaradi varovanja javnega zdravja in zdravja živali izpolnjene. V zvezi s tem morajo nosilci dejavnosti upoštevati zahteve navedene uredbe, ki veljajo za njihove dejavnosti, kadar obdelujejo živalske stranske proizvode. V tem okviru člen 28 Uredbe št. 1069/2009 nosilcem dejavnosti nalaga obveznost, da z uporabo sistema lastnih pregledov zagotovijo, da nobeden od živalskih stranskih proizvodov, za katerega obstaja sum ali se odkrije, da ni v skladu s to uredbo, ne zapusti obrata ali objekta, razen če ni namenjen za odstranitev.

57

Prav tako države članice na podlagi člena 4(3) Uredbe št. 1069/2009 vzpostavijo sistem uradnega nadzora, v okviru katerega spremljajo in preverjajo, da nosilci dejavnosti izpolnjujejo zahteve navedene uredbe v celotni verigi živalskih stranskih proizvodov. Ta določba prav tako potrjuje, da morajo nosilci dejavnosti v vsaki fazi verige operacij preveriti, ali so živalski stranski proizvodi še vedno v kategoriji, v katero so bili prvotno razvrščeni.

58

Zato iz sobesedila, v katero je umeščen člen 10(a) in (f) Uredbe št. 1069/2009, in ciljev, ki jim sledi ureditev, katere del sta ti določbi, izhaja, da je treba prvotno razvrstitev snovi v posebno kategorijo pregledati in preveriti v celotni verigi operacij, tako da če te snovi ne ustrezajo več stopnji tveganja, s katero so bile prvotno povezane, jih je treba prerazvrstiti, da se zagotovi varnost prehranske in krmne verige. Zato, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 80 sklepnih predlogov, razvrstitev v neko kategorijo ni nespremenljiva, ampak je odvisna od ohranitve ravni tveganja, ki je z njo povezana.

59

Iz tega sledi, da mora sprememba snovi, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, ki so bile v skladu s členom 10(a) in (f) Uredbe št. 1069/2009 prvotno razvrščene v kategorijo 3, zaradi razgradnje ali kvarjenja ali prisotnosti tujka, tako da te snovi niso več primerne za prehrano ljudi in/ali niso povsem brez tveganja za zdravje ljudi ali živali, nujno privesti do njihove prerazvrstitve v nižjo kategorijo.

60

Kot sta namreč poudarila predložitveno sodišče in Evropska komisija, razgradnja ali kvarjenje snovi kategorije 3 tvorita toksine, zaradi katerih načeloma postanejo neprimerne za prehrano ljudi, prav tako pa povzročajo tveganje za zdravje ljudi in živali.

61

Zato razvrstitev v kategorijo 3 za živalske stranske proizvode, ki so bili prvotno razvrščeni v to kategorijo, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari, ki predstavljajo višjo stopnjo tveganja od tiste, ki je za razvrstitev v to kategorijo dovoljena, preneha veljati.

62

Iz tega sledi, kot je bilo navedeno v točki 42 te sodbe, da v skladu s členom 9(h) Uredbe št. 1069/2009 živalski stranski proizvodi, ki niso snovi kategorije 1 ali 3, spadajo v kategorijo 2. Zato bi se morala zadnjenavedena določba uporabljati za živalske stranske proizvode, ki zaradi razgradnje ali kvarjenja predstavljajo previsoko stopnjo tveganja, da bi ustrezali zahtevam za snovi kategorije 3.

63

V zvezi s prisotnostjo tujkov v snoveh iz postopka v glavni stvari, kot so koščki mavca ali žagovina, prvič, iz podatkov v predlogu za sprejetje predhodne odločbe in spisa, ki je na voljo Sodišču, izhaja, da se glede na njihovo naravo ti ne štejejo za nevarne odpadke v smislu Uredbe št. 1013/2006. Zato ta mešanica – kot je generalni pravobranilec navedel v točki 43 sklepnih predlogov – načeloma spada na področje uporabe Uredbe št. 1069/2009 (glej v tem smislu sodbo z dne 3. septembra 2020, P. F. Kamstra Recycling in drugi, od C‑21/19 do C‑23/19, EU:C:2020:636, točka 55).

64

Drugič, poudariti je treba, da poglavje I, oddelek 4, točka 3, Priloge IV k Uredbi št. 142/2011 tovarnam za predelavo snovi kategorije 3 nalaga, da morajo imeti napravo za odkrivanje prisotnosti tujkov, kot so delci embalaže in kovinski koščki. Tako – enako kot so poudarili generalni pravobranilec v točki 45 sklepnih predlogov ter Komisija in okrožje Greiz – na področje uporabe te določbe spadajo le tujki, mešani s snovmi kategorije 3, ki jih je mogoče v skladu z zahtevami glede ravni tveganja, ki so za to kategorijo določene z Uredbo št. 1069/2009, zlahka in povsem varno odstraniti.

65

Tujki, kot so koščki mavca ali žagovina, pa se lahko – ob predpostavki, da jih je mogoče odkriti – z živalskim stranskim proizvodom tako tesno povežejo, da bi bila lahko odstranitev teh tujkov če že ne nemogoča, pa vsaj težavna, tako da jih ni mogoče šteti za tujke, ki spadajo v poglavje I, oddelek 4, točka 3, Priloge IV k Uredbi št. 142/2011.

66

V zvezi s tem je treba poudariti, kot je generalni pravobranilec to storil v točki 74 sklepnih predlogov, da ima mešanica živalskih stranskih proizvodov s tujki, kot so koščki mavca ali žagovina, enake značilnosti in zlasti enako raven tveganja kot snovi kategorije 2 iz člena 9(d) Uredbe št. 1069/2009, ki zajema „proizvode živalskega izvora, ki so bili ocenjeni kot neprimerni za prehrano ljudi zaradi prisotnosti tujkov v navedenih proizvodih“. Zato bi morala biti taka mešanica, kot je ta iz postopka v glavni stvari, razvrščena v kategorijo 2 bodisi na podlagi tega člena 9(d), če gre za proizvode živalskega izvora v smislu te določbe, bodisi na podlagi člena 9(h) navedene uredbe, če gre za druge živalske stranske proizvode.

67

Nazadnje, trditve, v skladu s katero je iz člena 14(d) Uredbe št. 1069/2009 mogoče sklepati, da razgradnja ali kvarjenje ne vplivata na razvrstitev, temveč na uporabo snovi kategorije 3, ni mogoče sprejeti, ker bi bila ta razlaga v nasprotju tako s ciljem kot strukturo Uredbe št. 1069/2009.

68

Kot je bilo navedeno v točki 45 te sodbe, so namreč v členih od 12 do 14 Uredbe št. 1069/2009 določeni seznami mogočih uporab in odstranitev za snovi kategorij od 1 do 3, na katere se nanašajo členi od 8 do 10 te uredbe, toda vedno ob upoštevanju stopnje tveganja, ki ga vključujejo različne kategorije. Zato člen 14 navedene uredbe ne določa zahtev, ki jih je treba izpolniti za razvrstitev snovi v kategorije, ki so izključno določene v členih od 8 do 10 iste uredbe, in torej ne more vplivati na notranjo logiko razvrstitve, ki jo je zakonodajalec Unije uvedel s temi členi.

69

V istem okviru ni mogoče sprejeti trditve družbe Toropet, v skladu s katero bi bilo mogoče prvotno razvrstitev snovi v kategorijo 3 ohraniti ne glede na razgradnjo ali kvarjenje teh snovi, ali pa kljub njihovemu mešanju s tujki, ker teh snovi ni mogoče uporabiti za predelavo v krmo, ampak za druge namene, kot je njihov sežig ali predelava v bioplin. Sprememba prvotne končne uporabe zadevnih snovi glede na njihovo visoko stopnjo tveganja za zdravje ljudi in živali ne more upravičiti ohranitve teh snovi v kategoriji 3.

70

Iz vseh zgoraj navedenih preudarkov izhaja, da je treba na tri vprašanja odgovoriti, da je treba člen 7(1), člen 9(h) ter člen 10(a) in (f) Uredbe št. 1069/2009 v povezavi s členom 4(2) te uredbe razlagati tako, da živalski stranski proizvodi, ki so bili v skladu s členom 10(a) in (f) te uredbe prvotno razvrščeni kot snovi kategorije 3 ter ki so se spremenili zaradi razgradnje ali kvarjenja oziroma so se zmešali s tujki, kot so koščki mavca ali žagovina, tako da niso več primerni za prehrano ljudi in/ali niso povsem brez tveganja za zdravje ljudi ali živali, ne ustrezajo ravni tveganja, povezani s to razvrstitvijo, in jih je zato treba prerazvrstiti v nižjo kategorijo.

71

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

Člen 7(1), člen 9(h) ter člen 10(a) in (f) Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) v povezavi s členom 4(2) te uredbe je treba razlagati tako, da živalski stranski proizvodi, ki so bili v skladu s členom 10(a) in (f) te uredbe prvotno razvrščeni kot snovi kategorije 3 ter ki so se spremenili zaradi razgradnje ali kvarjenja oziroma so se zmešali s tujki, kot so koščki mavca ali žagovina, tako da niso več primerni za prehrano ljudi in/ali niso povsem brez tveganja za zdravje ljudi ali živali, ne ustrezajo ravni tveganja, povezani s to razvrstitvijo, in jih je zato treba prerazvrstiti v nižjo kategorijo.