–

za C. J. A. Grégoire, avocat,

–

za Région wallonne X. Drion, advocaat,

–

za Evropsko komisijo X. Lewis in M. Kaduczak, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2, 5 in 19 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL 2013, L 347, str. 487, in popravek v UL 2016, L 130, str. 1) v povezavi s členom 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL 2014, L 227, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med C. J in Région wallonne (regija Valonija, Belgija), ker je ta regija C. J. zavrnila izplačilo podpore za zagon dejavnosti, ki je v členu 19 Uredbe št. 1305/2013 določena v korist mladih kmetov.

3

V uvodni izjavi 17 te uredbe je navedeno:

„[…] Z ukrepom razvoja kmetij in podjetij bi bilo treba olajšati zagon dejavnosti za mlade kmete in strukturno prilagoditev njihovih kmetijskih gospodarstev po zagonu dejavnosti. […] Prav tako bi bilo treba spodbujati razvoj majhnih kmetij, ki so lahko potencialno ekonomsko uspešne. […] Podpora za zagon dejavnosti bi morala zajemati le začetno obdobje izvajanja dejavnosti in ne bi smela postati pomoč za tekoče poslovanje. […]“

4

Člen 2(1)(n) te uredbe določa:

„V tej uredbi […] se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

5

Člen 5 navedene uredbe določa:

„Cilji razvoja podeželja, ki prispevajo k uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, se zasleduje prek naslednjih šestih prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, ki ponazarjajo ustrezne tematske cilje SSO [(skupni strateški okvir)]:

[…]

[…]“

6

Člen 19 Uredbe št. 1305/2013 je določal:

„1.   Podpora v okviru tega ukrepa zajema:

[…]

2.   Podpora iz točke (a)(i) odstavka 1 se odobri mladim kmetom.

[…]

4.   […]

Države članice določijo zgornji in spodnji prag za omogočenje dostopa kmetijskih gospodarstev do podpore iz točk (a)(i) in (a)(iii) odstavka 1. […] Podpora je omejena na kmetijska gospodarstva, ki ustrezajo opredelitvi pojma mikro- in malih podjetij.

[…]

8.   Da bi zagotovili smotrno in učinkovito uporabo sredstev EKSRP, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 83 za določitev minimalne vsebine poslovnih načrtov ter merila, ki jih morajo države članice uporabiti za določitev pragov iz odstavka 4 tega člena.“

7

V uvodnih izjavah 2 in 5 Delegirane uredbe št. 807/2014 je navedeno:

[…]

8

Člen 2(1) te delegirane uredbe je določal:

„Države članice vzpostavijo in uporabljajo posebne pogoje za dostop do podpore, če mladi kmet, kot je opredeljen v členu 2(1)(n) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ne vzpostavi kmetijskega gospodarstva kot njegov edini nosilec, ne glede na pravno obliko kmetijskega gospodarstva. Ti pogoji so enakovredni pogojem, ki se zahtevajo za začetek delovanja kmetijskega gospodarstva, katerega edini nosilec je mladi kmet. V vseh primerih imajo mladi kmetje nadzor nad kmetijskim gospodarstvom.“

9

Člen 5(2) navedene delegirane uredbe določa:

„Države članice opredelijo pragove iz tretjega pododstavka člena 19(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede proizvodnega potenciala kmetijskega gospodarstva, ki se izmeri v standardnih rezultatih, kot so opredeljeni v členu 5 Uredbe Komisije (ES) št. 1242/2008 [z dne 8. decembra 2008 o določitvi tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva (UL 2008, L 335, str. 3)], ali enakovrednih rezultatih.“

10

Člen 5(1) Uredbe št. 1242/2008 je določal:

„V tej uredbi ,standardni rezultat‘ pomeni standardno vrednost bruto proizvodnje.

[…]“

11

Člen 25 odloka valonske vlade z dne 10. septembra 2015 o pomoči za razvoj in naložbe v kmetijskem sektorju (v nadaljevanju: odlok valonske vlade) glede dodelitve pomoči določa:

„Prevzeto ali ustanovljeno kmetijsko gospodarstvo izpolnjuje naslednje pogoje:

[…]

[…]“

12

Člen 7(2), drugi pododstavek, ministrskega odloka z dne 10. septembra 2015 o izvajanju odloka valonske vlade v različici, ki velja v zadevi iz postopka v glavni stvari, določa:

„Zgornji prag iz člena 25, prvi odstavek, točka 6, [odloka valonske vlade] je 1 milijon EUR, če mladi kmet prevzame kmetijsko gospodarstvo, in 1.500.000 EUR, če kmetijsko gospodarstvo hkrati prevzameta dva ali več mladih kmetov.“

13

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je mladi kmet, ki ima v Belgiji vzpostavljeno kmetijsko gospodarstvo. S sporazumom o prevzemu kmetije je od svojih staršev prevzel tretjino kmetije, da bi nadaljeval upravljanje družinskega kmetijskega podjetja. Dejavnost opravlja v obliki dejanskega združenja, ki ga ima s svojim očetom, ki je prav tako lastnik ene tretjine gospodarstva, medtem ko zadnja tretjina pripada materi tožeče stranke v postopku v glavni stvari.

14

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je 27. januarja 2016 pri regiji Valonija podala vlogo za pomoč pri zagonu dejavnosti.

15

Regija Valonija je 28. oktobra 2016 to vlogo zavrnila z obrazložitvijo, da prevzeto kmetijsko gospodarstvo ustvarja standardno bruto proizvodnjo (v nadaljevanju: SBP), katere vrednost presega zgornji prag, določen z regionalno zakonodajo na 1 milijon EUR.

16

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je pri plačilni agenciji vložila pritožbo zoper to zavrnitev in predlagala, naj se pri določitvi SBP upošteva dejstvo, da pri vzpostavitvi gospodarstva nima statusa edinega nosilca.

17

Plačilna agencija je z odločbo z dne 17. februarja 2016 to pritožbo zavrnila in potrdila svojo prvo odločbo, pri čemer je menila, da je vrednost SBP, ki jo je treba upoštevati, vrednost celotnega kmetijskega gospodarstva in da ker ta vrednost znaša 1.976.980,45 EUR, presega zgornji prag, določen v nacionalni zakonodaji.

18

Tožeča stranka v postopku v glavni stvari je 12. oktobra 2017 to odločbo izpodbijala pred predložitvenim sodiščem.

19

Navedeno sodišče dvomi o razlagi pogojev za pridobitev podpore za zagon dejavnosti mladega kmeta, ki nima statusa edinega nosilca kmetijskega gospodarstva, določenih v členu 2 Delegirane uredbe št. 807/2014.

20

V teh okoliščinah je tribunal de première instance de Namur (prvostopenjsko sodišče v Namurju, Belgija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali členi 2, 5 in 19 Uredbe [št. 1305/2013] v povezavi s členom 2 [Delegirane uredbe št. 807/2014] nasprotujejo temu, da države članice v okviru izvajanja teh določb za določitev spodnjega in zgornjega praga upoštevajo celotno kmetijsko gospodarstvo, in ne le delež mladega kmeta v tem gospodarstvu in/ali delovne enote (DE), če je kmetijsko gospodarstvo organizirano v obliki dejanskega združenja, v katerem mladi kmet pridobi solastniški delež in postane nosilec gospodarstva, vendar ne edini?“

21

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člene 2, 5 in 19 Uredbe št. 1305/2013 v povezavi s členoma 2 in 5 Delegirane uredbe št. 807/2014 razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, v skladu s katero je merilo za določitev zgornjega praga, ki mlademu kmetu, ki kmetijskega gospodarstva ne vzpostavi kot njegov edini nosilec, omogoča dostop do podpore za zagon dejavnosti, vrednost SBP celotnega kmetijskega gospodarstva, in ne le deleža tega mladega kmeta v tem gospodarstvu.

22

Uvodoma je treba spomniti, da je v členu 2(1)(n) Uredbe št. 1305/2013 „mladi kmet“ opredeljen kot oseba, ki v času predložitve vloge ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva.

23

Čeprav ima, kot je razvidno iz predložitvene odločbe, kmetijsko gospodarstvo iz postopka v glavni stvari obliko združenja, ki nima pravne osebnosti in ki poleg tožeče stranke v postopku v glavni stvari vključuje fizične osebe, ki niso mladi kmetje, je treba ugotoviti, da besedilo te določbe ne posega ne v pravno obliko, ki jo ima lahko tako kmetijsko gospodarstvo (glej v tem smislu sodbo z dne 25. oktobra 2012, Ketelä, C‑592/11, EU:C:2012:673, točka 42), ne v možnost, da mladi kmet tam začne dejavnost kot nosilec kmetijskega gospodarstva skupaj z drugimi kmeti.

24

V skladu s členom 19(1)(a) Uredbe št. 1305/2013 podpora za razvoj kmetij in podjetij med drugim zajema pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete.

25

Člen 19(4), tretji pododstavek, te uredbe določa, da države članice med drugim določijo zgornji in spodnji prag za omogočenje dostopa kmetijskih gospodarstev do podpore za mlade kmete v skladu s členom 19(1)(a)(i) navedene uredbe, pri čemer je ta podpora omejena na kmetijska gospodarstva, ki ustrezajo opredelitvi pojma mikro in malih podjetij.

26

Čeprav v besedilu teh določb ni izrecno obravnavano vprašanje, ali lahko države članice določijo pragove, ki so v njih navedeni, po kmetijskem gospodarstvu, in ne po mladem kmetu, je treba člen 19(4), tretji pododstavek, Uredbe št. 1305/2013 razlagati v povezavi s členom 5(2) Delegirane uredbe št. 807/2014, ki dopolnjuje Uredbo št. 1305/2013, pri čemer zadnjenavedena določba določa merilo, ki ga morajo te države upoštevati pri določitvi pragov iz navedenega člena 19(4).

27

Kot je namreč razvidno iz odstavka 8 člena 19 Uredbe št. 1305/2013, se za zagotovitev smotrne in učinkovite uporabe sredstev EKSRP na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov med drugim za določitev pragov iz odstavka 4 tega člena.

28

V zvezi s tem je iz člena 5(2) Delegirane uredbe št. 807/2014 razvidno, da morajo države članice navedene pragove opredeliti glede proizvodnega potenciala kmetijskega gospodarstva, ki se izmeri v standardnih ali enakovrednih rezultatih. Člen 5(1) Uredbe št. 1242/2008 je v ta namen določal, da standardni rezultat pomeni „standardno vrednost bruto proizvodnje“.

29

Za določitev obsega merila določitve zgornje meje za omogočenje dostopa do podpore za zagon dejavnosti je treba na podlagi člena 19(4), tretji pododstavek, Uredbe št. 1305/2013 v povezavi s členom 5(2) Delegirane uredbe št. 807/2014 prednostno upoštevati besedilo določb, ki se po potrebi razlagajo ob upoštevanju sobesedila, v katero so umeščene, in ciljev Uredbe št. 1305/2013 (sodba z dne 25. oktobra 2012, Ketelä, C‑592/11, EU:C:2012:673, točka 39).

30

Glede besedila člena 19(1)(a)(i) in (4), tretji pododstavek, Uredbe št. 1305/2013 v povezavi s členom 5(2) Delegirane uredbe št. 807/2014 je treba poudariti, da ti določbi ne izključujeta, da države članice upoštevajo SBP celotnega kmetijskega gospodarstva. To razlago potrjuje uporaba izraza „proizvodni potencial kmetijskega gospodarstva“ v členu 5(2) Delegirane uredbe št. 807/2014, ki se nanaša na objektivno merilo „kmetij“.

31

V zvezi s sobesedilom, v katero so umeščene te določbe, je treba poudariti, kot je navedeno v uvodni izjavi 5 Delegirane uredbe št. 807/2014, da je zakonodajalec Unije merilo proizvodnega potenciala kmetijskega gospodarstva, ki ga je treba uporabiti pri določitvi pragov iz člena 19(4) Uredbe št. 1305/2013, določil zlasti za olajšanje spremljanja.

32

Razlaga zadnjenavedene določbe, v skladu s katero se spodnji prag za omogočenje dostopa kmetijskih gospodarstev do podpore za mlade kmete lahko določi po kmetijskem gospodarstvu, pa glede na različne pravne oblike, na podlagi katerih se kmetje lahko odločijo vzpostaviti kmetijsko gospodarstvo, in pravila, ki so neločljivo povezana z vsako od teh oblik, zlasti kar zadeva razdelitev deležev kmetijskega gospodarstva, olajša spremljanje.

33

Razlago iz prejšnje točke potrjuje tudi cilj, ki ga uresničuje Uredba št. 1305/2013.

34

V zvezi s tem je treba poudariti, da Uredba št. 1305/2013 določa cilje, h katerim mora prispevati politika razvoja podeželja, in ustrezne prednostne naloge Unije, s tem da določa primerne ukrepe za izvajanje navedene politike. V tem okviru je v členu 5 te uredbe navedenih šest prednostnih nalog za razvoj podeželja, med katerimi je krepitev sposobnosti preživetja kmetij in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva, med drugim z zagotavljanjem lažjega začetka opravljanja kmetijske dejavnosti ustrezno usposobljenim kmetom, zlasti pa „generacijske pomladitve“.

35

Poleg tega je treba spomniti, da je zadevna pomoč, kot je razvidno iz člena 19(1)(a) in (4) navedene uredbe, namenjena temu, da mladim kmetom olajša zagon dejavnosti. V zvezi s tem je v uvodni izjavi 17 iste uredbe navedeno, da bi morala podpora za zagon dejavnosti zajemati le začetno obdobje izvajanja dejavnosti in ne bi smela postati pomoč za tekoče poslovanje.

36

Zato, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 73 in 74 sklepnih predlogov, se ta podpora ne podeli, da bi se neselektivno dajala prednost zagonu katerega koli kmetijskega gospodarstva, temveč samo zagonu tistih kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje glede nosilcev kmetij, dejavnosti na kmetiji ali njihove velikosti, kar državam članicam omogoča, da vzpostavijo okvir za določanje te podpore glede na posebne značilnosti kmetijskih gospodarstev, ki jih prevzamejo mladi kmetje.

37

Namen merila upravičenosti iz postopka v glavni stvari pa je izpolniti ravno te cilje, saj je posledica tega merila, ki je del logike izboljšanja sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev, to, da je dostop do kmetijske podpore pridržan za mlade kmete, ki začnejo opravljati dejavnost na kmetijah, katerih skupna proizvodnja ne presega določenega praga, s čimer se olajša vstop kmetov v kmetijski sektor. Kot sta v zvezi s tem navedli Komisija in regija Valonija na obravnavi pred Sodiščem, je namreč namen uporabe merila upravičenosti, kot je to, ki ga določa nacionalna ureditev, preprečiti, da bi se navedena podpora dodelila mladim kmetom, katerih kmetijsko gospodarstvo ustvarja tako obsežen SBP, da ti kmetje v resnici ne potrebujejo podpore.

38

Člen 2 Delegirane uredbe št. 807/2014, ki krepi dvome predložitvenega sodišča v zvezi s tem, ne more omajati možnosti držav članic, da določijo zgornji prag za dostop do zadevne podpore ne na upravičenca, temveč na kmetijsko gospodarstvo.

39

V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu s členom 2(1) te delegirane uredbe v povezavi z uvodno izjavo 2 navedene uredbe države članice vzpostavijo in uporabljajo posebne pogoje za dostop do podpore, če mladi kmet, kot je opredeljen v odstavku 1(n) člena 2 Uredbe št. 1305/2013, ne vzpostavi kmetijskega gospodarstva kot njegov edini nosilec. Iz navedenega člena 2(1) prav tako izhaja, da morajo biti ti pogoji enakovredni tistim, ki se zahtevajo za začetek delovanja kmetijskega gospodarstva, katerega edini nosilec je mladi kmet, in se uporabljajo neodvisno od pravne oblike, na podlagi katere se upravičenci odločijo, da bodo vzpostavili kmetijsko gospodarstvo. V vseh primerih imajo nadzor nad kmetijskim gospodarstvom mladi kmetje.

40

Člen 2(1) Delegirane uredbe št. 807/2014 se na eni strani nanaša na mladega kmeta, ki – kot tožeča stranka v postopku v glavni stvari – kmetijo prevzame skupaj z drugimi osebami, in na drugi strani na mladega kmeta, ki prevzame kmetijo sam kot njen edini nosilec. V skladu s to določbo morajo biti pogoji za dostop do podpore, ki se zahtevajo za ti kategoriji kmetov, enaki.

41

Ureditev, ki upravičenost do podpore za zagon dejavnosti za mlade kmete pogojuje s SBP celotnega kmetijskega gospodarstva, pa za mladega kmeta, ki kmetijsko gospodarstvo vzpostavi sam, in za tistega, ki tako gospodarstvo vzpostavi z drugimi kmeti, ki ne spadajo v to kategorijo, določa enake zahteve. Zato taka ureditev a fortiori izpolnjuje zahtevo po enakovrednosti iz člena 2(1) Delegirane uredbe št. 807/2014.

42

Da bi se predložitvenemu sodišču zagotovil koristen odgovor, je treba poudariti, da nacionalna ureditev iz spora o glavni stvari določa zgornji prag SBP kmetijskega gospodarstva na 1,5 milijona EUR, če to gospodarstvo hkrati vzpostavita dva ali več mladih kmetov, namesto 1 milijona EUR, če mladi kmet kmetijsko gospodarstvo vzpostavi sam ali – kot to velja v postopku v glavni stvari – skupaj z drugimi nosilci, ki ne spadajo v to kategorijo. Vendar tako povečani zgornji prag upošteva objektivno razliko v položaju. Dva ali več mladih kmetov, ki skupaj vzpostavijo kmetijsko gospodarstvo kot nosilci, namreč načeloma lahko proizvedejo več kot mladi kmet, ki tako gospodarstvo vzpostavi sam. Zato zahteva po enakovrednosti pogojev za dostop do pomoči za zagon dejavnosti med mladimi kmeti glede na to, ali kmetijsko gospodarstvo vzpostavijo sami ali skupaj z drugimi mladimi kmeti, z uvedbo takega višjega zgornjega praga ni kršena.

43

Res je, da ta ureditev določa tudi različne pogoje za dostop do pomoči za zagon dejavnosti glede na to, ali mladi kmet kmetijsko gospodarstvo vzpostavi z drugimi mladimi kmeti ali z drugimi kmeti, ki ne spadajo v to kategorijo. Vendar nobena določba Uredbe št. 1305/2013 niti Delegirane uredbe št. 807/2014 ne določa, da morajo biti pogoji za dostop do pomoči za zagon dejavnosti mladih kmetov, ki so v dveh različnih položajih, enakovredni. Poleg tega je v skladu s ciljem pomoči za zagon dejavnosti mladih kmetov, da so pogoji za dostop do te pomoči ugodnejši za mlade kmete, ki skupaj vzpostavijo kmetijsko gospodarstvo, kot za mladega kmeta, ki to gospodarstvo vzpostavi s kmeti, ki ne spadajo v to kategorijo.

44

Glede na vse zgoraj navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člene 2, 5 in 19 Uredbe št. 1305/2013 v povezavi s členoma 2 in 5 Delegirane uredbe št. 807/2014 razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, v skladu s katero je merilo določitve zgornje meje, ki mlademu kmetu, ki kmetijskega gospodarstva ne vzpostavi kot njegov edini nosilec, omogoča dostop do podpore za zagon dejavnosti, vrednost SBP celotnega kmetijskega gospodarstva, in ne le deleža tega mladega kmeta v tem gospodarstvu.

45

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člene 2, 5 in 19 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 v povezavi s členoma 2 in 5 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, v skladu s katero je merilo določitve zgornje meje, ki mlademu kmetu, ki kmetijskega gospodarstva ne vzpostavi kot njegov edini nosilec, omogoča dostop do podpore za zagon dejavnosti, vrednost standardne bruto proizvodnje celotnega kmetijskega gospodarstva, in ne le deleža tega mladega kmeta v tem gospodarstvu.