1

Svet Evropske unije s to pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 9. junija 2016, Growth Energy in Renewable Fuels Association/Svet (T‑276/13, v nadaljevanju: izpodbijana sodba, EU:T:2016:340), s katero je to, prvič, razglasilo za dopustno ničnostno tožbo združenj Growth Energy in Renewable Fuels Association zoper Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 157/2013 z dne 18. februarja 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz bioetanola s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL 2013, L 49, str. 10) (v nadaljevanju: sporna uredba) in, drugič, to uredbo razglasilo za nično v delu, ki se nanaša na družbe Patriot Renewable Fuels LLC, Plymouth Energy Company LLC, POET LLC in Platinum Ethanol LLC, ki so proizvajalke bioetanola ter članice Growth Energy in Renewable Fuels Association.

2

Z nasprotno pritožbo Growth Energy in Renewable Fuels Association Sodišču predlagata, prvič, naj izpodbijano sodbo razveljavi v delu, v katerem je z njo dopustnost njune tožbe priznana le v omejenem obsegu, in drugič, naj sporno uredbo razglasi za nično v delu, v katerem se ta nanaša nanju, ali podredno, zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, da to odloči o tožbenih razlogih.

3

Splošno sodišče je dejansko stanje spora predstavilo v točkah od 1 do 18 izpodbijane sodbe, za potrebe tega postopka pa ga je mogoče povzeti, kot sledi.

4

Evropska komisija je 25. novembra 2011 na podlagi tožbe, ki jo je 12. oktobra 2011 vložilo ePure, de Europese Producenten Unie van Hernieuwbare Ethanol (združenje evropskih proizvajalcev obnovljivega etanola), objavila Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz bioetanola s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL 2011, C 345, str. 7), v katerem je napovedala, da bo po metodi vzorčenja izbrala proizvajalce izvoznike iz Združenih držav Amerike, ki jih bo preiskala v okviru tega postopka (v nadaljevanju: preiskava).

5

Komisija je 16. januarja 2012 obvestila pet družb članic Growth Energy in Renewable Fuels Association, in sicer družbe Marquis Energy, Patriot Renewable Fuels, Plymouth Energy Company, POET in Platinum Ethanol, da so bile zajete v vzorec proizvajalcev izvoznikov.

6

Komisija je 24. avgusta 2012 Growth Energy in Renewable Fuels Association poslala začasni dokument o razkritju, v katerem je napovedala nadaljevanje preiskave brez sprejetja začasnih ukrepov in razširitev preiskave na trgovce/pripravljavce mešanic. V tem dokumentu je navedla, da v tej fazi ni bilo mogoče presoditi o tem, ali je bil izvoz bioetanola s poreklom iz ZDA opravljen po dampinških cenah, ker vzorčeni proizvajalci niso delali razlik med notranjo prodajo in prodajo za izvoz ter so bioetanol v celoti prodajali nepovezanim trgovcem/pripravljavcem mešanic s sedežem v ZDA, ki so ga nato mešali z bencinom in ga preprodajali.

7

Komisija je 6. decembra 2012 Growth Energy in Renewable Fuels Association poslala dokument o dokončnem razkritju, v katerem je na podlagi podatkov nepovezanih trgovcev/pripravljavcev mešanic preučila obstoj dampinga, ki naj bi povzročil škodo industriji Evropske unije, pri čemer je nameravala naložiti dokončne ukrepe po 9,6‑odstotni stopnji na ravni države za obdobje treh let.

8

Svet je 18. februarja 2013 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL 2009, L 343, str. 51, v nadaljevanju: osnovna protidampinška uredba) sprejel sporno uredbo, s katero je bila uvedena protidampinška dajatev na bioetanol, poimenovan „etanol za gorivo“, po 9,5‑odstotni stopnji na ravni države za obdobje petih let.

9

Iz točke 16 izpodbijane sodbe izhaja, da je Svet v točkah od 12 do 16 obrazložitve sporne uredbe ugotovil, da je preiskava pokazala, da nobeden od vzorčenih proizvajalcev ni izvažal bioetanola na trg Unije in da izvozniki zadevnega izdelka v Unijo niso bili ameriški proizvajalci bioetanola, ampak so bili to trgovci/pripravljavci mešanic, zato je Svet za dokončanje preiskave uporabil podatke dveh trgovcev/pripravljavcev mešanic, ki sta privolila v sodelovanje v preiskavi.

10

V točki 17 izpodbijane sodbe je še navedeno, da je Svet v točkah od 62 do 64 obrazložitve sporne uredbe pojasnil, da se mu zdi ustrezno vzpostaviti stopnjo dampinga na ravni države, saj vzpostavitev individualnih stopenj dampinga za proizvajalce iz ZDA zaradi strukture industrije bioetanola, načina proizvodnje in prodaje zadevnega izdelka na trgu ZDA ter njegovega izvoza na trg Unije ni izvedljiva.

11

Growth Energy in Renewable Fuels Association sta 15. maja 2013 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili tožbo za razglasitev ničnosti sporne uredbe.

12

Splošno sodišče je najprej deloma dopustilo tožbo Growth Energy in Renewable Fuels Association, ugodilo drugemu delu njunega prvega tožbenega razloga, ki se je nanašal na kršitev, s strani Sveta, člena 9(5) osnovne protidampinške uredbe, nato pa je sporno uredbo razglasilo za nično v delu, v katerem se je nanašala na štiri od petih ameriških vzorčenih proizvajalcev, članov teh dveh združenj.

13

V točkah od 42 do 162 izpodbijane sodbe je preučilo dopustnost tožbe Growth Energy in Renewable Fuels Association, pri čemer je zaporedno obravnavalo pogoje za priznanje njunega procesnega upravičenja kot združenj, nato njunega procesnega upravičenja in, nazadnje, njunega pravnega interesa.

14

Splošno sodišče je tako v točkah od 45 do 64 izpodbijane sodbe, na prvem mestu, preučilo pogoje za priznanje procesnega upravičenja združenj, pri čemer je najprej poudarilo, da je bilo Growth Energy in Renewable Fuels Association kot združenjema, ki zastopata interese ameriških proizvajalcev bioetanola, takšno upravičenje mogoče priznati le v treh primerih, in sicer kadar je z zakonsko določbo to izrecno določeno, kadar imajo podjetja, ki jih zastopata, ali nekatera od njih posamično procesno upravičenje ali kadar lahko izkažeta lastni interes.

15

V točkah 47 in 48 izpodbijane sodbe je najprej ugotovilo, da se Growth Energy in Renewable Fuels Association nista mogli sklicevati na prvo predpostavko, ker nista opredelili nobene zakonske določbe, ki bi jima dajala posebno pravico do vložitve tožbe, in ker nobeden od dokumentov v spisu ni omogočal sklepanja o obstoju tovrstne zakonske določbe.

16

Dalje, glede drugi predpostavke je v točki 50 izpodbijane sodbe razlikovalo štiri kategorije gospodarskih subjektov, ki so bili člani Growth Energy in Renewable Fuels Association.

17

V zvezi s tem je, prvič, v točki 51 izpodbijane sodbe kot nedopustno zavrnilo tožbo teh združenj, ker naj bi bila ta vložena v imenu družbe Marquis Energy, medtem ko je ta družba vložila lastno tožbo, registrirano pod številko T‑277/13.

18

Drugič, v točkah od 52 do 55 izpodbijane sodbe je kot nedopustno zavrnilo tožbo Growth Energy in Renewable Fuels Association, ker je bila vložena v imenu dveh trgovcev/pripravljavcev mešanic, in sicer Murex in CHS, saj sta ta trgovca/pripravljavca mešanic le „pridružena“ člana združenja, brez glasovalne pravice. Menilo je, da ti dve podjetji nista imeli možnosti, da uveljavljata svoje interese, kadar ju zastopata navedeni združenji, tako da ti združenji nista imeli procesnega upravičenja.

19

Tretjič, v točki 56 izpodbijane sodbe je navedlo, da bi bilo treba preučiti, ali je bila tožba Growth Energy in Renewable Fuels Association dopustna, ker naj bi ti združenji zastopali, prvič, štiri vzorčene proizvajalce, ki niso del skupine Marquis Energy, in drugič, vse druge člane, ki niso štirje vzorčeni proizvajalci, družba Marquis Energy ali trgovca/pripravljavca mešanic Murex in CHS.

20

Splošno sodišče je nazadnje v točki 63 izpodbijane sodbe navedlo, da bi bilo treba v skladu s tretjo predpostavko preveriti, ali sta Growth Energy in Renewable Fuels Association imeli lasten interes kot združenji, ki sta sodelovali v protidampinškem postopku.

21

Splošno sodišče je nato v točkah od 64 do 154 izpodbijane sodbe preučilo procesno upravičenje Growth Energy in Renewable Fuels Association, tako da je zaporedno obravnavalo njuno posamično procesno upravičenje, nato njuno procesno upravičenje kot predstavnikov ameriških vzorčenih proizvajalcev in, nazadnje, njuno procesno upravičenje kot predstavnikov njunih članov, ki niso ameriški vzorčeni proizvajalci.

22

Splošno sodišče je najprej v točkah od 77 do 87 izpodbijane sodbe presodilo, da imata Growth Energy in Renewable Fuels Association v skladu s tretjo predpostavko procesno upravičenje v svojem imenu zaradi procesnih jamstev, ki so s členom 6(7), členom 19(1) in (2) ter členom 20(2), (4) in (5) osnovne protidampinške uredbe priznana združenjem, vendar le za namene varstva svojih procesnih pravic, navedenih v okviru desetega tožbenega razloga.

23

Splošno sodišče je, drugič, v točkah od 90 do 150 izpodbijane sodbe presodilo, da so imeli ameriški vzorčeni proizvajalci upravičenje za vložitev sredstva zoper sporno uredbo, in zato ugotovilo, da je tožba Growth Energy in Renewable Fuels Association kot zastopnikov svojih interesov dopustna.

24

Najprej je v točkah od 92 do 104 izpodbijane sodbe ugotovilo, da se je sporna uredba na ameriške vzorčene proizvajalce neposredno nanašala, pri čemer je v točkah od 105 do 118 navedene sodbe zavrnilo več nasprotnih trditev Sveta in Komisije.

25

V okviru preučitve neposrednega nanašanja na ameriške vzorčene proizvajalce je najprej v točki 92 izpodbijane sodbe navedlo svojo sodno prakso, v skladu s katero se na družbo, katere proizvodi so predmet protidampinške dajatve, neposredno nanaša uredba, ki uvaja to protidampinško dajatev, saj so z njo carinski organi države članice zavezani, da obračunajo uvedeno dajatev, ne da bi jim bilo prepuščeno kakršno koli polje proste presoje.

26

Nato je v točkah od 93 do 104 izpodbijane sodbe ugotovilo, da se protidampinška dajatev, uvedena s sporno uredbo, na vzorčene ameriške proizvajalce neposredno nanaša, ker so bili proizvajalci proizvoda, v zvezi s katerim se je pri uvozu v Unijo od začetka veljavnosti izpodbijane uredbe obračunavala protidampinška dajatev.

27

V zvezi s tem se je v točkah od 93 do 97 izpodbijane sodbe oprlo na štiri ugotovitve o delovanju trga bioetanola, kot ga je v sporni uredbi opredelil Svet, pri čemer je tudi sam Svet menil, da je bila pomembna količina bioetanola štirih vzorčenih proizvajalcev pravilno uvožena v Unijo v obdobju preiskave.

28

Nazadnje je v točkah od 105 do 118 izpodbijane sodbe zavrnilo več trditev, ki sta jih navedla Svet in Komisija. V zvezi s tem je v točki 114 izpodbijane sodbe zlasti poudarilo, da čeprav so bili trgovci/pripravljavci mešanic tisti, ki jih je bremenila protidampinška dajatev, in se je izkazalo, da je bila trgovska veriga bioetanola prekinjena na način, da ti niso mogli prenesti protidampinške dajatve na proizvajalce, pa je še vedno veljalo, da so bili z uvedbo protidampinške dajatve spremenjeni pravni pogoji, pod katerimi je potekalo trženje bioetanola vzorčenih proizvajalcev na trgu Unije, tako da je bil pravni položaj navedenih proizvajalcev na navedenem trgu v vsakem primeru neposredno in bistveno prizadet.

29

Splošno sodišče je, drugič, v točkah od 119 do 130 izpodbijane sodbe ugotovilo, da se je sporna uredba na štiri vzorčene proizvajalce posamično nanašala, v točkah od 131 do 145 navedene sodbe pa je zavrnilo nasprotne trditve Sveta in Komisije.

30

Splošno sodišče je, tretjič, v točkah od 151 do 153 izpodbijane sodbe presodilo, da je bila tožba Growth Energy in Renewable Fuels Association nedopustna, ker bi morala biti vložena v imenu vseh članov teh združenj, ki niso štirje vzorčeni ameriški proizvajalci, saj navedena združenja niso predložila elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da se je sporna uredba na njihove člane neposredno nanašala.

31

Splošno sodišče je, na tretjem mestu, preučilo pravni interes Growth Energy in Renewable Fuels Association. V točkah od 155 do 160 izpodbijane sodbe je zavrnilo trditev Komisije, da naj Growth Energy in Renewable Fuels Association ne bi imeli obstoječega in dejanskega interesa za izpodbijanje sporne uredbe, saj njuni člani niso izvažali bioetanola v Unijo v obdobju preiskave, tega pa tudi niso začeli izvajati na datum vložitve zadevne tožbe.

32

V zvezi s tem je v točki 157 izpodbijane tožbe poudarilo, da čeprav Komisija, ki je zgolj intervenientka, ni mogla podati ugovora nedopustnosti zaradi neobstoja pravnega interesa tožečih strank, pa ga mora Splošno sodišče vseeno preučiti po uradni dolžnosti. V obravnavanem primeru je presodilo, prvič, da Growth Energy in Renewable Fuels Association imata pravni interes, saj lahko ničnost protidampinške dajatve, naložene s sporno uredbo in katere predmet je uvoz – v Unijo – bioetanola, ki so ga proizvedli štirje vzorčeni ameriški proizvajalci, zadnjenavedenim prinese korist. Presodilo je, drugič, da imata ti dve združenji pravni interes, ker zatrjujeta kršitev svojih procesnih pravic.

33

Splošno sodišče je analizo dopustnosti tožbe v točkah 161 in 162 izpodbijane sodbe zaključilo tako:

34

Svet v okviru glavne pritožbe Sodišču primarno predlaga, naj:

35

Svet podredno Sodišču predlaga, naj:

36

Komisija v odgovoru na pritožbo Sodišču primarno predlaga, naj:

37

Komisija podredno Sodišču predlaga, naj:

38

Growth Energy in Renewable Fuels Association v odgovoru na pritožbo Sodišču predlagata, naj:

39

Growth Energy in Renewable Fuels Association v okviru nasprotne pritožbe Sodišču primarno predlagata, naj:

40

Podredno, če bi Sodišče menilo, da stanje postopka ne dovoljuje dokončne odločitve v sporu, Growth Energy in Renewable Fuels Association Sodišču predlagata, naj:

41

Svet v odgovoru na pritožbo Sodišču predlaga, naj:

42

Komisija v odgovoru na pritožbo Sodišču predlaga, naj:

43

Svet v utemeljitev pritožbe navaja tri pritožbene razloge. Prvi pritožbeni razlog se nanaša na napačno razlago člena 263 PDEU in upoštevne sodne prakse s strani Splošnega sodišča ter na pomanjkljivo obrazložitev izpodbijane sodbe. Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno razlago člena 9(5) osnovne protidampinške uredbe s strani Splošnega sodišča. Tretji pritožbeni razlog se nanaša na dejstvo, da naj bi Splošno sodišče napačno ugotovilo, da uporaba individualnih dajatev ni bila neizvedljiva za ameriške proizvajalce, ki so zajeti v vzorec.

44

Komisija je v vlogah v podporo Svetu v celoti izrazila podporo glavni pritožbi, ki jo je vložil Svet, in se strinjala s trditvami, ki jih je ta navedel v svoji repliki. Navedla pa je tudi pritožbeni razlog, ki ga Svet ni navedel, za katerega meni, da ga lahko Sodišče preuči po uradni dolžnosti. Trdi, da bi bilo treba tožbo Growth Energy in Renewable Fuels Association razglasiti za nedopustno, ker obramba poslovnih interesov članov teh združenj ne spada v njuno poslovno dejavnost, kakor je opredeljena v njunih statutih.

45

Growth Energy in Renewable Fuels Association trdita, da je pritožba v celoti nedopustna. Prvič, navajata, da Svet v okviru prvega in drugega pritožbenega razloga v bistvu izpodbija dejanske elemente, ne da bi se pri tem skliceval na izkrivljanje dokazov s strani Splošnega sodišča. Drugič, menita, da Svet v okviru tretjega pritožbenega razloga svojih trditev ne navaja dovolj jasno.

46

Sodišče bo najprej preučilo ugovor nedopustnosti glavne pritožbe, ki sta ga podala Growth Energy in Renewable Fuels Association, nato pritožbeni razlog, ki ga je Komisija navedla v vlogah v podporo Svetu in ki se nanaša na napako, ki naj bi jo Splošno sodišče storilo s tem, da je tožbo Growth Energy in Renewable Fuels Association razglasilo za dopustno, ter nazadnje, prvi pritožbeni razlog Sveta, s katerim ta izpodbija procesno upravičenje teh dveh združenj in, natančneje, prvi del tega prvega pritožbenega razloga, ki se nanaša na to, da naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da se sporna uredba na vzorčene ameriške proizvajalce bioetanola ter posledično na Growth Energy in Renewable Fuels Association neposredno nanaša.

47

Navesti je treba, da presoja dejstev in dokazov, razen v primeru izkrivljanja teh dejstev ali dokazov, sicer ni pravno vprašanje, ki bi bilo predmet nadzora Sodišča v okviru pritožbe. Vendar je Sodišče, potem ko je Splošno sodišče ugotovilo ali presodilo dejstva, pristojno, da na podlagi člena 256 PDEU opravi nadzor nad pravno opredelitvijo teh dejstev in pravnih posledic, ki so bile iz njih izpeljane (sodbe z dne 28. maja 1998, Deere/Komisija, C‑7/95 P, EU:C:1998:256, točka 21; z dne 10. decembra 2002, Komisija/Camar in Tico, C‑312/00 P, EU:C:2002:736, točka 69, in z dne 28. junija 2018, Andres (stečajni upravitelj družbe Heitkamp BauHolding)/Komisija, C‑203/16 P, EU:C:2018:505, točka 77).

48

Svet v obravnavanem primeru s prvim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče dvakrat napačno uporabilo pravo pri razlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU s tem, da je ugotovilo, da se sporna uredba na Growth Energy in Renewable Fuels Association kot predstavnika štirih ameriških vzorčenih proizvajalcev bioetanola, prvič, neposredno nanaša in, drugič, posamično nanaša. V okviru tega prvega pritožbenega razloga Svet izpodbija, natančneje, to, da bi se za te proizvajalce lahko štelo, da se sporna uredba nanje neposredno nanaša, ker v bistvu niso neposredno izvažali bioetanola v Unijo.

49

Svet torej s tem izpodbija pravne posledice, ki jih je Splošno sodišče izpeljalo iz svojih dejanskih ugotovitev, v obravnavanem primeru priznanje procesnega upravičenja Growth Energy in Renewable Fuels Association zoper sporno uredbo, v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU, tako da je treba glavno pritožbo v zvezi s tem v vsakem primeru razglasiti za dopustno (glej v tem smislu sodbe z dne 10. decembra 2002, Komisija/Camar in Tico, C‑312/00 P, EU:C:2002:736, točka 71; z dne 28. junija 2018, Nemčija/Komisija, C‑208/16 P, neobjavljena, EU:C:2018:506, točka 76, in z dne 28. junija 2018, Nemčija/Komisija, C‑209/16 P, neobjavljena, EU:C:2018:507, točka 74).

50

Iz tega sledi, da je treba ugovor nedopustnosti prvega pritožbenega razloga glavne pritožbe, ki sta ga navedla Growth Energy in Renewable Fuels Association, zavrniti, ne da bi bilo treba na tej stopnji odločati o dopustnosti preostalih dveh pritožbenih razlogov, ki ju je navedel Svet.

51

Komisija trdi, da bi Splošno sodišče kot nedopustno moralo zavreči tožbo, ki sta jo v postopku na prvi stopnji vložili Growth Energy in Renewable Fuels Association, ker naj v bistvu statuta teh združenj tema ne bi omogočala obrambe poslovnih interesov danega sektorja in/ali članov teh združenj. Sodišče naj bi poleg tega moralo to trditev preizkusiti po uradni dolžnosti.

52

Meni, da je Splošno sodišče s tem, da je Growth Energy in Renewable Fuels Association v točki 1 izpodbijane sodbe opisalo kot „združenji, ki zastopata ameriške proizvajalce bioetanola“, nato pa v točki 42 izpodbijane sodbe kot „združenji, ki zastopata interese ameriške industrije bioetanola“, izkrivilo dejstva. Ti združenji naj namreč kot nepridobitni združenji, ustanovljeni na podlagi District of Columbia Non-Profit Corporation Act (zakon o nepridobitnih združenjih zveznega okrožja Kolumbija), ne bi mogli izvajati dejavnosti obrambe poslovnih interesov danega sektorja in/ali svojih članov.

53

Taka dejavnost je poleg tega nezdružljiva s posebnim ciljem združenja Growth Energy, ki je „promovirati etanol kot obnovljiv, čist in trajen vir energije“, ter z registriranimi dejavnostmi združenja Renewable Fuels Association, ki naj bi bile „spodbujati in spremljati razvoj trajnostne in konkurenčne nacionalne industrije obnovljivih goriv“. Poleg tega naj združenji Growth Energy in Renewable Fuels Association nikakor ne bi poskusili trditi, da spada njuna tožba v okvir njunih statutarnih ciljev, Splošno sodišče pa naj bi, nasprotno, v točki 75 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je cilj njune tožbe „varstvo ameriške industrije etanola“.

54

Growth Energy in Renewable Fuels Association trdita, da dejstvo, da sta nepridobitni, nikakor ne pomeni, da ne moreta braniti poslovnih interesov danega sektorja in/ali svojih članov, temveč pomeni zgolj to, da ne bosta imeli finančnih koristi iz svojih dejavnosti in delničarjem ne bosta mogla plačati dividend. Dodajata, da je Komisija samovoljno ugotovila, da so registrirane dejavnosti Renewable Fuels Association omejene na nacionalne vidike in da je zato obramba poslovnih interesov njegovih članov v tretjih državah izključena. Spodbujanje nacionalne industrije naj bi bilo povezano tudi z njeno rastjo, katere del je tudi izvoz, tako da sporna uredba, ker vpliva na konkurenčnost navedene industrije, spada v njeno poslanstvo.

55

Vsekakor pa se Komisija kot „druga stranka“ v pritožbenem postopku v tej fazi postopka ne more sklicevati na izkrivljanje dokazov v zvezi s tem, na kar se v glede tega ni skliceval Svet, in trditi, da naj bi bile ugotovitve Splošnega sodišča, ki se nanašajo na cilje združenja, dejansko bolj omejene. Morala bi vložiti nasprotno pritožbo v skladu s členom 178 Poslovnika Sodišča.

56

V skladu s členom 174 Poslovnika se v odgovoru na pritožbo predlaga, naj se pritožbi v celoti ali deloma ugodi ali naj se pritožba v celoti ali deloma zavrne. Poleg tega lahko v skladu s členoma 172 in 176 tega poslovnika stranke, ki lahko vložijo odgovor na pritožbo, z ločeno vlogo, ki ni odgovor na pritožbo, vložijo nasprotno pritožbo, s katero se v skladu s členom 178(1) in (3), drugi stavek, navedenega poslovnika predlaga, naj se izpodbijana sodba v celoti ali deloma razveljavi na podlagi pravnih razlogov in trditev, ki niso enaki pravnim razlogom in trditvam iz odgovora na pritožbo.

57

Iz teh povezanih določb je razvidno, da se z odgovorom na pritožbo ne more predlagati razveljavitev izpodbijane sodbe iz razlogov, ki so drugačni in neodvisni od tistih, navajanih v pritožbi, saj se taki razlogi lahko uveljavljajo le v okviru nasprotne pritožbe (sodbi z dne 10. novembra 2016, DTS Distribuidora de Televisión Digital/Komisija, C‑449/14 P, EU:C:2016:848, točke od 99 do 101, in z dne 30. maja 2017, Safa Nicu Sepahan/Svet, C‑45/15 P, EU:C:2017:402, točka 20).

58

V obravnavanem primeru, kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 45 in 46 sklepnih predlogov, Komisija navaja pritožbeni razlog, ki se v bistvu nanaša na to, da naj bi Splošno sodišče izkrivilo dejstva s tem, da je štelo, da sta bili Growth Energy in Renewable Fuels Association z zakonom pooblaščeni za obrambo poslovnih interesov sektorja bioetanola ali svojih članov, česar Svet ni navajal, kar zato pomeni drugačen in neodvisen razlog za razveljavitev izpodbijane sodbe, ki pa se lahko uveljavlja le v okviru nasprotne pritožbe.

59

Vendar v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče, ki odloča o pritožbi na podlagi člena 56 Statuta, lahko – po potrebi po uradni dolžnosti – upošteva razlog javnega reda, ki se nanaša na neupoštevanje pogojev za dopustnost iz člena 263 PDEU (glej sodbo z dne 29. aprila 2004, Italija/Komisija, C‑298/00 P, EU:C:2004:240, točka 35, ter sklepa z dne 15. aprila 2010, Makhteshim-Agan Holding in drugi/Komisija, C‑517/08 P, neobjavljen, EU:C:2010:190, točka 54, in z dne 7. decembra 2017, Eurallumina/Komisija, C‑323/16 P, neobjavljen, EU:C:2017:952, točka 31).

60

Vendar pritožbenega razloga, ki ga je navedla Komisija, ni mogoče sprejeti.

61

Prvič, dejstvo, da sta Growth Energy in Renewable Fuels Association nepridobitni združenji, namreč nikakor ne pomeni, da ne moreta zagotoviti pravnega varstva kolektivnih interesov pravnih oseb, ki jih zastopata. Vsekakor pa Komisija ni niti dokazala niti zatrjevala, da ti združenji nista mogli biti stranki v sodnem postopku.

62

Drugič, v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, nikakor ni očitno, da registrirane dejavnosti Growth Energy in Renewable Fuels Association tema ne omogočajo obrambe poslovnih interesov njunih članov v tretjih državah. Kot je generalni pravobranilec opozoril v točki 51 sklepnih predlogov, so registrirane dejavnosti vsakega od teh združenj opredeljene dovolj široko, da lahko zajemajo tožbo, namenjeno zastopanju interesov članov teh združenj pred ukrepi za zaščito trgovine.

63

Iz tega sledi, da je treba samostojni pritožbeni razlog Komisije zavrniti kot pravno popolnoma neutemeljen.

64

Svet trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je v točki 104 izpodbijane sodbe ugotovilo, da se sporna uredba neposredno nanaša na štiri ameriške vzorčene proizvajalce bioetanola, pri čemer naj bi to ugotovitev med drugim potrjevali tudi elementi, navedeni v točkah 114, 116 in 117 te sodbe.

65

Splošno sodišče naj bi namreč presodilo, da se sporna uredba na štiri proizvajalce neposredno nanaša, saj so proizvajalci proizvoda, ki je bil ob uvozu v Unijo predmet protidampinške dajatve. Z uvedbo takšne dajatve naj bi se spremenili pravni pogoji, pod katerimi poteka trženje tega proizvoda na trgu Unije. Vendar pa ugotovitev takšnega neposrednega učinka ne bi bila združljiva z ugotovitvijo Sodišča v sodbi z dne 28. aprila 2015, T & L Sugars in Sidul Açúcares/Komisija (C‑456/13 P, EU:C:2015:284, točke od 44 do 51). Kot na proizvajalce, ki neposredno ne prodajajo svojih proizvodov v Uniji, bi se sporna uredba nanje lahko neposredno nanašala kvečjemu z gospodarskega vidika, saj so potencialno v slabšem konkurenčnem položaju v primerjavi z drugimi proizvajalci bioetanola, v zvezi s katerimi se ne pobere nobena dajatev.

66

Po mnenju Sveta je Splošno sodišče napačno presodilo, da so bili s protidampinškimi dajatvami spremenjeni pravni pogoji trženja zadevnega proizvoda ter da so te dajatve neposredno in bistveno vplivale na položaj vseh vzorčenih proizvajalcev, ne glede na to, ali so oziroma niso izvozniki. Splošno sodišče naj bi z ugotovitvijo, da se je sporna uredba neposredno nanašala na vse proizvajalce, prekoračilo obseg sodne prakse, ki jo navaja, zaradi česar bi mu bilo mogoče očitati sodno „pretiravanje“.

67

Splošno sodišče naj bi torej kršilo pogoj v zvezi z neposrednim nanašanjem, ki je določen v členu 263, četrti odstavek, PDEU – ki zahteva, da mora imeti izpodbijani ukrep neposredne učinke na pravni položaj zadevne osebe, in naslovnikom tega akta, ki so zadolženi za njegovo izvedbo, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je ta izvedba samodejna in temelji izključno na ureditvi Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil – ker je kot zadostno sprejelo domnevno in posredno spremembo gospodarskega položaja štirih vzorčenih proizvajalcev.

68

Growth Energy in Renewable Fuels Association navajata, da Splošno sodišče s tem, da je sklepalo, da se sporna uredba nanju nanaša neposredno, ni napačno uporabilo prava.

69

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča, ki jo je v točki 67 izpodbijane sodbe navedlo Splošno sodišče, pogoj, da se mora akt, zoper katerega je vložena tožba, na fizično ali pravno osebo neposredno nanašati, zahteva kumulativno izpolnitev dveh pogojev, in sicer da izpodbijani ukrep, prvič, neposredno učinkuje na pravni položaj zadevne osebe in, drugič, da naslovnikom tega ukrepa, ki so zadolženi za njegovo izvedbo, ne dopušča nobene diskrecijske pravice, saj je ta izvedba samodejna in temelji izključno na ureditvi Unije brez uporabe drugih vmesnih pravil (glej zlasti sodbo z dne 5. maja 1998, Compagnie Continentale (Francija)/Komisija, C‑391/96 P, EU:C:1998:194, točka 41, ter sklepa z dne 10. marca 2016, SolarWorld/Komisija, C‑142/15 P, neobjavljen, EU:C:2016:163, točka 22, in z dne 21. aprila 2016, Makro autoservicio mayorista in Vestel Iberia/Komisija, C‑264/15 P in C‑265/15 P, neobjavljen, EU:C:2016:301, točka 45).

70

Kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 58 sklepnih predlogov, Svet in Komisija izpodbijata presojo, ki jo je Splošno sodišče opravilo v zvezi s prvim od teh pogojev.

71

Instituciji namreč v bistvu trdita, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da se je sporna uredba na vzorčene ameriške proizvajalce neposredno nanašala, ker so pomembno količino njihove proizvodnje bioetanola trgovci/pripravljavci mešanic pravilno izvozili v Unijo med obdobjem preiskave, tako da je bil pravni položaj navedenih proizvajalcev na trgu Unije bistveno prizadet zaradi uvedbe protidampinške dajatve.

72

V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča, če so uredbe, s katerimi se uvaja protidampinška dajatev v zvezi z nekim proizvodom, glede na značilnosti in področje veljavnosti normativne narave, ker se uporabljajo za vse zainteresirane gospodarske subjekte, ni izključeno, da bi se lahko neposredno in posamično nanašale na katerega od teh subjektov, zlasti, pod nekaterimi pogoji, na proizvajalce in izvoznike navedenega proizvoda (glej v tem smislu sodbo z dne 16. aprila 2015, TMK Europe, C‑143/14, EU:C:2015:236, točka 19 in navedena sodna praksa).

73

Sodišče je v zvezi s tem že večkrat presodilo, da so akti, ki določajo protidampinške dajatve, takšni, da se neposredno in posamično nanašajo na podjetja, ki proizvajajo in izvažajo zadevni proizvod ter ki se jim na podlagi podatkov glede njihove poslovne dejavnosti pripisujejo dampinške prakse. To velja za proizvodna in izvozna podjetja, ki lahko dokažejo, da so navedena v aktih Komisije in Sveta, ali tista, na katera se nanašajo predhodne poizvedbe (glej v tem smislu zlasti sodbi z dne 21. februarja 1984, Allied Corporation in drugi/Komisija, 239/82 in 275/82, EU:C:1984:68, točki 11 in 12, in z dne 7. maja 1987, NTN Toyo Bearing in drugi/Svet, 240/84, EU:C:1987:202, točka 5).

74

Iz te sodne prakse izhaja, da za neko podjetje ni mogoče šteti, da se uredba, s katero je uvedena protidampinška dajatev, nanj neposredno nanaša le zato, ker gre za proizvajalca proizvoda, v zvezi s katerim je treba plačati navedeno dajatev, saj je status izvoznika v tem pogledu bistvenega pomena. Iz same sodne prakse, navedene v prejšnji točki te sodbe, namreč izhaja, da je vzrok za to, da se neka uredba o uvedbi protidampinške dajatve na nekatere proizvajalce in izvoznike zadevnega proizvoda neposredno nanaša, zlasti dejstvo, da se jim pripisujejo dampinške prakse. Vendar proizvajalcu, ki svoje proizvodnje ne izvaža na trg Unije, temveč se omejuje na prodajo na nacionalnem trgu, ni mogoče pripisati dampinga.

75

Zato, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 77 sklepnih predlogov, zgolj zato, ker izdelek pride na trg Unije, pa čeprav v velikih količinah, še ni mogoče šteti, da – ko se nanj uvede protidampinška dajatev – uvedba te dajatve neposredno vpliva na pravni položaj njegovega proizvajalca.

76

Vendar v obravnavanem primeru, kot je razvidno iz točk 12 in 63 obrazložitve sporne uredbe ter kot je Splošno sodišče ugotovilo v točki 94 izpodbijane sodbe, vzorčeni ameriški proizvajalci v obdobju preiskave niso neposredno izvažali svojih izdelkov na trg Unije. Zato jim ni bila pripisana nobena dampinška praksa in v zvezi z njimi ni bilo mogoče določiti nobene individualne stopnje dampinga, kot to izhaja iz točk 64 in 76 obrazložitve sporne uredbe in kot je Splošno sodišče to poudarilo v točkah od 107 do 112 izpodbijane sodbe.

77

Ker navedeni proizvajalci svojih izdelkov niso neposredno izvažali na trg Unije in ker torej v sporni uredbi niso bili dokončno opredeljeni kot izvozniki, se ugotovitve glede obstoja dampinga nanje niso neposredno nanašale, prav tako pa to ni neposredno vplivalo na njihovo premoženje, saj njihova proizvodnja ni bila neposredno predmet uvedenih protidampinških dajatev.

78

Res je, da so bili ameriški proizvajalci bioetanola opredeljeni v aktih institucij, ker jih je Komisija sprva zajela v vzorec ameriških proizvajalcev/izvoznikov. Vendar pa ta okoliščina, na katero je poleg tega opozorilo Splošno sodišče v točki 119 izpodbijane sodbe, ki je posvečena analizi posamičnega nanašanja na vzorčene ameriške proizvajalce, ne zadostuje za ugotovitev, da se sporna uredba na te neposredno nanaša.

79

Iz sodne prakse, navedene v točki 73 te sodbe, namreč izhaja, da se zgolj za „podjetja, ki proizvajajo in izvažajo“ proizvode, na katere se nanašajo protidampinške dajatve, ki so jim pripisane protidampinške prakse in ki lahko dokažejo, da so bila opredeljena v aktih institucij, šteje, da se nanje uredba, s katero je bila uvedena navedena dajatev, neposredno nanaša.

80

Vendar kot je že bilo navedeno v točki 76 te sodbe, ni sporno, da vzorčeni ameriški proizvajalci niso neposredno izvažali svoje proizvodnje bioetanola na trg Unije.

81

Čeprav so lahko s sporno uredbo ameriški proizvajalci bioetanola postavljeni v podrejen konkurenčni položaj, pa ta okoliščina, tudi če bi bila dokazana, sama zase ne omogoča, da bi bilo mogoče šteti, da so določbe te uredbe vplivale na pravni položaj teh proizvajalcev in da so se zato nanje neposredno nanašale (glej v tem smislu sodbi z dne 28. aprila 2015, T & L Sugars in Sidul Açúcares/Komisija, C‑456/13 P, EU:C:2015:284, točka 37, in z dne 17. septembra 2015, Confederazione Cooperative Italiane in drugi/Anicav in drugi, C‑455/13 P, C‑457/13 P in C‑460/13 P, neobjavljena, EU:C:2015:616, točka 49).

82

Splošno sodišče je torej s tem, da je ugotovilo, da se je sporna uredba na vzorčene ameriške proizvajalce bioetanola neposredno nanašala, napačno uporabilo pravo. Zato iz tega sledi – ne da bi bilo treba obravnavati druge pritožbene razloge – da je treba izpodbijano sodbo razveljaviti v delu, v katerem je bila z njo sporna uredba razglašena za nično glede družb Patriot Renewable Fuels, Plymouth Energy Company, POET in Platinum Ethanol.

83

Growth Energy in Renewable Fuels Association v okviru svoje nasprotne pritožbe navajata dva pritožbena razloga, ki se nanašata na napačno analizo, s strani Splošnega sodišča, v zvezi z dopustnostjo njune tožbe na prvi stopnji. Trdita, prvič, da je Splošno sodišče s tem, da je omejilo obseg njunega posamičnega procesnega upravičenja na njun deseti tožbeni razlog, ki se nanaša na varstvo njunih procesnih jamstev, napačno uporabilo pravo. Tako izpodbijata ugotovitev, s katero je Splošno sodišče v točki 161, druga alinea, izpodbijane sodbe njunih devet prvih tožbenih razlogov zavrnilo kot nedopustne.

84

Trdita, drugič, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo tudi s tem, da jima je odreklo procesno upravičenje v imenu njunih preostalih članov razen vzorčenih ameriških proizvajalcev bioetanola, torej, po eni strani, trgovcev/pripravljavcev mešanic Murex in CHS ter, po drugi strani, preostalih nevzorčenih članov. Tako izpodbijata ugotovitev, s katero je Splošno sodišče v točki 161, tretja alinea, izpodbijane sodbe zavrglo tožbo kot nedopustno v delu, v katerem uveljavljata ničnost izpodbijane uredbe glede članov tožečih strank, razen petih vzorčenih ameriških proizvajalcev.

85

Svet predlaga zavrnitev obeh pritožbenih razlogov iz nasprotne pritožbe.

86

Komisija poudarja tudi, podredno, da je treba pritožbena razloga iz navedene pritožbe zavrniti kot očitno neutemeljena, navaja pa tudi, primarno, dva ugovora nedopustnosti.

87

Komisija trdi, prvič, da je nasprotno pritožbo elektronsko podpisala oseba, ki je trdila, da je članica odvetniške zbornice v Atenah (Grčija) in Bruslju (Belgija), vendar pa nista bila priložena niti potrdilo o izvajanju niti pooblastilo te osebe, kar – če se pomanjkljivosti ne odpravijo – zadostuje za to, da se nasprotna pritožba razglasi za nedopustno.

88

Trdi, drugič, da je treba nasprotno pritožbo, ki sta jo vložili Growth Energy in Renewable Fuels Association, zavreči kot nedopustno, kot bi bilo treba to storiti tudi z ničnostno tožbo, ki sta jo ti združenji vložili na prvi stopnji pred Splošnim sodiščem, ker naj ne bi bili pristojni za njeno vložitev. Komisija natančneje navaja enake trditve, kot so tiste, ki jih je navedla za izpodbijanje dopustnosti odgovora na pritožbo, ki sta ga vložili ti dve združenji in ki je povzet v točkah od 51 do 53 te sodbe.

89

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je bil izvirnik nasprotne pritožbe Growth Energy in Renewable Fuels Association, kot je opozoril tudi generalni pravobranilec v točki 113 sklepnih predlogov, ustrezno podpisan s strani odvetnika, čigar status se ne izpodbija in ki je, v vsakem primeru in v skladu s členom 44(1)(b) Poslovnika, pravilno predložil, prvič, potrdilo, da je upravičen do zastopanja pred sodiščem države članice in, drugič, pooblastili, ki sta ju izdali Growth Energy in Renewable Fuels Association.

90

Prvi ugovor nedopustnosti Komisije je treba zato zavrniti kot očitno neutemeljen.

91

Drugi ugovor nedopustnosti Komisije je prav tako treba zavrniti, in sicer iz razlogov, ki so predstavljeni v točkah od 60 do 63 te sodbe.

92

Prvi pritožbeni razlog, ki sta ga navedli Growth Energy in Renewable Fuels Association, je razdeljen na dva dela.

93

Prvi del prvega pritožbenega razloga se nanaša na napačno ugotovitev Splošnega sodišča iz točke 79 izpodbijane sodbe, da se s sporno uredbo pravni položaj, pravice in obveznosti teh dveh združenj niso spremenili.

94

Ti združenji menita, najprej, da protidampinška uredba lahko na pravni položaj posameznika vpliva še kako drugače kot zgolj s plačilom protidampinške dajatve. V obravnavanem primeru naj bi bile s sporno uredbo spremenjene njune pravice in obveznosti, ker je edini namen njunega obstoja obramba in zastopanje pravic ameriške industrije bioetanola v imenu svojih članov, ne glede na to, ali so vzorčeni proizvajalci ali ne.

95

Dalje, poudarjata, da sta, da bi ustrezno zastopali svoje člane pred institucijami Unije, aktivno sodelovali v upravnem postopku, na podlagi katerega je bila sprejeta izpodbijana uredba. Uredba, s katero se uvaja protidampinška dajatev, bi torej škodila – posamično in glede na njegove registrirane dejavnosti – združenju, ki ne bi moglo doseči rezultata, ki ga s svojim posegom želi doseči.

96

Združenji nazadnje trdita, da je Splošno sodišče s tem, da je v točki 86 izpodbijane sodbe zavrnilo upoštevnost sodbe z dne 24. marca 1993, CIRFS in drugi/Komisija (C‑313/90, EU:C:1993:111), ker naj položaj tožečih strank kot predstavniških združenj ne bi bil primerljiv s položajem pogajalca, ki uradno nastopa v imenu svojih članov, kot v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, napačno uporabilo pravo.

97

V okviru drugega dela izpodbijata ugotovitev Splošnega sodišča iz točke 85 izpodbijane sodbe, da je mogoče šteti, da se sporna uredba nanju neposredno in posamično nanaša le z vidika desetega tožbenega razloga, ki se nanaša na varstvo procesnih jamstev, ki so jima podeljena s členi 6(7), 19(1) in (2) ter 20(2), (4) in (5) osnovne protidampinške uredbe.

98

Poudarjata, da na podlagi sodb, na kateri se je v zvezi s tem oprlo Sodišče, torej sodb z dne 4. oktobra 1983, Fediol/Komisija (191/82, EU:C:1983:259, točka 31), in z dne 17. januarja 2002, Rica Foods/Komisija (T‑47/00, EU:T:2002:7, točka 55), ni mogoče ugotoviti utemeljenosti te ugotovitve. Čeprav je mogoče iz teh sodb izpeljati, da se lahko akt na posameznika posamično nanaša, samo „če so mu z veljavno zakonodajo Unije zagotovljena nekatera procesna jamstva“, z njima po drugi strani ni mogoče podkrepiti trditve, da bi bilo treba ta status omejiti izključno na razloge, s katerimi se zatrjuje kršitev procesnih pravic.

99

Združenji menita, da bi bilo treba po tem, ko se ugotovi neposredno in posamično nanašanje na posameznika, njegovo tožbo v celoti obravnavati kot dopustno. Vse zainteresirane stranke v smislu osnovne protidampinške uredbe, pa naj bodo to proizvajalci, izvozniki, uvozniki ali njihova združenja, naj bi na podlagi te uredbe uživale enake pravice. Splošno sodišče naj bi s tem, da je združenjema odreklo „polno procesno upravičenje“, poleg tega priznalo, da mora biti shema reprezentativnih združenj različna glede na to, ali vložijo pritožbo ali izpodbijajo ukrep, ki njim ali njihovim članom povzroča škodo.

100

Svet in Komisija predlagata zavrnitev prvega pritožbenega razloga, pri čemer zlasti trdita, da je Splošno sodišče pravilno presodilo, da je bilo procesno upravičenje združenj omejeno na obrambo njunih procesnih pravic.

101

Kot je razvidno iz točk od 77 do 87 izpodbijane sodbe, je Splošno sodišče v bistvu presodilo, da je treba Growth Energy in Renewable Fuels Association priznati procesno upravičenje zoper sporno uredbo, vendar le v omejenem obsegu, za varstvo njunih procesnih pravic.

102

Natančneje je, prvič, v točki 79 izpodbijane sodbe razsodilo, da se sporna uredba na Growth Energy in Renewable Fuels Association ni neposredno nanašala, ker so bile z njo protidampinške dajatve naložene le za proizvode njunih članov, saj ne spreminja njihovega pravnega položaja. Vendar je, drugič, v točkah od 80 do 85 in točki 87 izpodbijane sodbe razsodilo, da sta ti združenji kljub temu imeli procesno upravičenje zoper sporno uredbo kot predstavniški združenji, ki sta sodelovali v postopku njenega sprejetja, vendar le v omejenem obsegu, zgolj za namene zagotovitve varstva procesnih pravic, ki so jima priznane z osnovno protidampinško uredbo. V točki 86 izpodbijane sodbe je presodilo, tretjič, da se nista mogli sklicevati na sodbo z dne 24. marca 1993, CIRFS in drugi/Komisija (C‑313/90, EU:C:1993:111, točke od 28 do 30), saj njun položaj, ki ga imata kot predstavniški združenji v skladu z osnovno protidampinško uredbo, ni primerljiv s položajem pogajalca, ki uradno nastopa v imenu svojih članov.

103

V okviru prvega dela njunega pritožbenega razloga, ki se nanaša na točki 79 in 86 izpodbijane sodbe, Growth Energy in Renewable Fuels Association v bistvu trdita, da bi jima moralo Splošno sodišče priznati polno in celovito procesno upravičenje, ker sta dejavno sodelovali v upravnem protidampinškem postopku. Splošno sodišče naj bi tako napačno uporabilo pravo, ker je na eni strani v točki 79 izpodbijane sodbe presodilo, da se sporna uredba na združenji ne nanaša neposredno, na drugi strani pa v točki 86 izpodbijane sodbe, da ti nista v položaju, ki je primerljiv s položajem, v katerem je bila izdana sodba z dne 24. marca 1993, CIRFS in drugi/Komisija (C‑313/90, EU:C:1993:111, točke od 28 do 30).

104

Vendar tako navedenih trditev Growth Energy in Renewable Fuels Association ni mogoče sprejeti.

105

Na eni strani namreč ni mogoče šteti, kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 153 sklepnih predlogov, da so bile s sporno uredbo spremenjene pravice in obveznosti Growth Energy in Renewable Fuels Association zgolj zato, ker sta imeli pooblastilo in nalogo obrambe in zastopanja pravic ameriške industrije bioetanola v imenu svojih članov. Na drugi strani, kot je generalni pravobranilec poudaril v točkah od 160 do 165 sklepnih predlogov, je Splošno sodišče pravilno menilo, da položaj Growth Energy in Renewable Fuels Association v ničemer ni bil primerljiv z izjemnim položajem pogajalca v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 24. marca 1993, CIRFS in drugi/Komisija (C‑313/90, EU:C:1993:111, točke od 28 do 30).

106

V okviru drugega dela prvega pritožbenega razloga Growth Energy in Renewable Fuels Association v bistvu trdita, da je Splošno sodišče s tem, da je obseg njune pravice do vložitve tožbe zoper sporno uredbo omejilo le na obrambo njunih procesnih pravic in zato kot dopusten priznalo le njun deseti tožbeni razlog, napačno uporabilo pravo.

107

V zvezi s tem je Sodišče že presodilo, da fizični ali pravni osebi, ki ima procesne pravice v okviru postopka sprejemanja akta Unije, načeloma ni mogoče priznati, ob katerem koli procesnem jamstvu, procesnega upravičenja za izpodbijanje materialnopravne zakonitosti tega akta. Namreč, natančen obseg pravice posameznika do pravnega sredstva zoper akt Unije je odvisen od njegovega pravnega položaja, ki ga opredeljuje pravo Unije zaradi varstva tako priznanih legitimnih interesov (sodbi z dne 25. oktobra 1977, Metro SB‑Großmärkte/Komisija, 26/76, EU:C:1977:167, točka 13, in z dne 4. oktobra 1983, Fediol/Komisija, 191/82, EU:C:1983:259, točka 31, ter sklep z dne 5. maja 2009, WWF-UK/Svet, C‑355/08 P, neobjavljen, EU:C:2009:286, točka 44).

108

Zato, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 157 sklepnih predlogov, zgolj sklicevanje na obstoj procesnih jamstev ne more povzročiti dopustnosti tožbe v delu, v katerem ta temelji na tožbenih razlogih v zvezi s kršitvijo materialnopravnih pravil (glej v tem smislu sklep z dne 5. maja 2009, WWF‑UK/Svet, C‑355/08 P, neobjavljen, EU:C:2009:286, točka 47).

109

Iz tega sledi, da je treba prvi pritožbeni razlog Growth Energy in Renewable Fuels Association zavrniti kot neutemeljen.

110

Growth Energy in Renewable Fuels Association v okviru svojega drugega pritožbenega razloga, ki se deli na dva dela, trdita, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo tudi s tem, da jima je odreklo procesno upravičenje v imenu njunih preostalih članov razen vzorčenih ameriških proizvajalcev bioetanola, torej prvič, trgovcev/pripravljavcev mešanic Murex in CHS ter drugič, preostalih nevzorčenih članov.

111

Splošno sodišče naj bi najprej v točkah od 52 do 55 izpodbijane sodbe nepravilno odločilo, da z obrambo interesov družb Murex in CHS ni mogoče utemeljiti dopustnosti tožbe, ker so imeli trgovci/pripravljavci mešanic zgolj status „pridruženih“ članov Growth Energy in Renewable Fuels Association in torej niso imeli glasovalne pravice. V sodni praksi Sodišča, s katero se priznava procesno upravičenje združenjem, se namreč nikakor ne razlikuje med pridruženimi in preostalimi člani, ampak se, nasprotno, v njej kot dopustna jasno obravnava tožba, ki jo vloži združenje, ki deluje namesto enega od svojih članov ali več članov, ki bi lahko sami vložili dopustno tožbo.

112

Splošno sodišče naj bi prav tako v točkah od 152 do 154 izpodbijane sodbe napačno razsodilo, da se sporna uredba na druge člane Growth Energy in Renewable Fuels Association, ki niso bili vključeni v vzorec proizvajalcev izvoznikov, ni neposredno nanašala, ker, prvič, jih ti združenji nista opredelili ter ker, drugič, niso predložili nobenega dokaza, da so izvažali bioetanol v Unijo in da so bili njihovi proizvodi predmet protidampinške dajatve, ki je bila uvedena s to uredbo. V zvezi s tem združenji trdita, da se za sporno uredbo zato, ker na nacionalni ravni uvaja protidampinško dajatev na uvoz bioetanola iz Združenih držav, šteje, da neposredno zadeva vse ameriške proizvajalce iz ZDA, saj protidampinška dajatev neposredno vpliva na pravni položaj teh proizvajalcev v trenutku, ko proizvod vstopi na notranji trg. Na potencialne izvoznike naj bi se prav tako neposredno nanašala, saj ima protidampinška dajatev vpliv na lokacije izvoza proizvoda.

113

Growth Energy in Renewable Fuels Association še dodajata, da Splošno sodišče poleg tega ni preučilo vprašanja posamičnega nanašanja nanju. Vendar naj bi sodelovali v postopku kot predstavnika vseh svojih članov, s predložitvijo dokazov, da uvoz iz Združenih držav industriji Evropske unije ni povzročil znatne škode. Posebnost obravnavanega primera naj bi bila namreč to, da je bila sporna uredba sprejeta na podlagi njunih pripomb, ki so izražale mnenje in stališče njunih članov. Nepriznanje procesnega upravičenja združenjema bi Svetu omogočalo, da se izogne kakršnemu koli učinkovitemu nadzoru zakonitosti. V zvezi s tem naj bi bila trditev, ki jo je Splošno sodišče navedlo v točkah 161 izpodbijane sodbe, netočna in pretirana.

114

Svet predlaga, naj se drugi pritožbeni razlog iz nasprotne pritožbe zavrže kot nedopusten in v vsakem primeru zavrne, ker je pravno popolnoma neutemeljen.

115

Splošno sodišče je v točkah od 52 do 55 izpodbijane sodbe presodilo, da Growth Energy in Renewable Fuels Association nista imeli procesnega upravičenja kot zastopnika svojih „pridruženih“ članic Murex in CHS. V zvezi s tem je v točki 53 izpodbijane sodbe poudarilo, da je imela družba CHS kot pridružena članica združenja Renewable Fuels Association v skladu s statutom tega združenja pravico biti navzoča na sestankih članov, ni pa imela glasovalne pravice. Poudarilo je tudi, v točki 54 izpodbijane sodbe, da družba Murex kot pridružena članica Growth Energy na podlagi statuta tega združenja tudi ni imela glasovalne pravice. Splošno sodišče je zato ugotovilo, da družbi CHS in Murex nista imeli možnosti, da uveljavljata svoje interese, kadar ju zastopa njuno združenje.

116

Splošno sodišče je poleg tega v točkah od 151 do 153 izpodbijane sodbe ugotovilo, da Growth Energy in Renewable Fuels Association nista, prvič, poimensko opredelili – razen ameriških vzorčenih proizvajalcev in trgovcev/pripravljavcev mešanic Murex in CHS – nobenega od svojih članov, ki bi lahko imel procesno upravičenje in, drugič, predložili nobenega dokaza, da naj bi ti člani izvažali bioetanol v Unijo in da se je zato zanje uporabljala protidampinška dajatev, uvedena s sporno uredbo. Na podlagi tega je ugotovilo, da se lahko šteje, da se je sporna uredba na navedene člane neposredno nanašala.

117

Najprej je treba zavrniti ugovor nedopustnosti drugega pritožbenega razloga, ki ga je vložil Svet. V nasprotju s tem, kar trdi Svet, Growth Energy in Renewable Fuels Association ne izpodbijata presoje dejstev s strani Splošnega sodišča, temveč pravno opredelitev teh dejstev in, natančneje, ugotovitve Splošnega sodišča, v skladu s katerimi, prvič, naj ti združenji ne bi imeli procesnega upravičenja v imenu trgovcev/pripravljavcev mešanic Murex in CHS ter, drugič, naj se sporna uredba ne bi neposredno nanašala na nevzorčene ameriške proizvajalce bioetanola.

118

Dalje, drugi del drugega pritožbenega razloga Growth Energy in Renewable Fuels Association, ki se nanaša na napako, ki naj bi jo storilo Splošno sodišče s tem, da je presodilo, da ti združenji nimata procesnega upravičenja v imenu svojih članov, ki niso bili del vzorca ameriških proizvajalcev izvoznikov, je treba zavrniti.

119

Kot je namreč razvidno iz točk od 69 do 82 te sodbe, niti okoliščina, da se del, čeprav znaten, proizvodnje ameriških proizvajalcev bioetanola izvozi v Unijo, niti to, da bodo ti morali plačati protidampinško dajatev, uvedeno s sporno uredbo, ne zadostuje za to, da bi bilo mogoče šteti, da se ta uredba nanje neposredno nanaša v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU.

120

Prvemu delu drugega pritožbenega razloga pa je treba ugoditi. Splošno sodišče je namreč s tem, da je ugotovilo, da obramba interesov trgovcev/pripravljavcev mešanic Murex in CHS ne more utemeljiti dopustnosti tožbe Growth Energy in Renewable Fuels Association, saj sta bila prvonavedena le pridružena člana teh združenj in zato nista imela glasovalne pravice znotraj teh združenj, napačno uporabilo pravo.

121

Takšna okoliščina namreč ne more zadostovati kot dokaz neobstoja procesnega upravičenja teh združenj.

122

Kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 129 sklepnih predlogov, je dopustnost ničnostne tožbe, ki jo vloži združenje, ki zagotavlja varstvo kolektivnih interesov svojih članov, v primeru druge predpostavke, na katero se je v točki 45 izpodbijane sodbe oprlo Splošno sodišče, odvisna od posamičnega procesnega upravičenja podjetij, ki jih to združenje zastopa (glej v tem smislu sklep z dne 18. decembra 1997, Sveriges Betodlares in Henrikson/Komisija, C‑409/96 P, EU:C:1997:635, točki 46 in 47, ter sodbe z dne 22. junija 2006, Belgija in Forum 187/Komisija, C‑182/03 in C‑217/03, EU:C:2006:416, točka 56; z dne 22. decembra 2008, British Aggregates/Komisija, C‑487/06 P, EU:C:2008:757, točka 33, in z dne 13. marca 2018, European Union Copper Task Force/Komisija, C‑384/16 P, EU:C:2018:176, točka 87).

123

Vendar ni mogoče sprejeti, da neobstoj glasovalne pravice nekaterih članov združenja ali drugega instrumenta, ki bi jim omogočal uveljavljanje njihovih interesov znotraj tega združenja, zadostuje za ugotovitev, da navedeno združenje ne zastopa teh članov.

124

Poleg tega je takšen dodaten pogoj, kot je v točki 141 sklepnih predlogov poudaril generalni pravobranilec, težko presojati, zlasti kar zadeva morebitne razlike glede na pravo, ki ureja statut zadevnega združenja.

125

Iz tega sledi, da je Splošno sodišče s tem, da je presodilo, da bi morala Growth Energy in Renewable Fuels Association dokazati ne le, da se je sporna uredba na njune člane neposredno in posamično nanašala v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU, temveč tudi, da morajo imeti člani, katerih interese sta nameravali zaščititi, poleg tega možnost uveljavljanja svojih posamičnih interesov znotraj teh združenj, napačno uporabilo pravo.

126

Zato je treba izpodbijano sodbo razveljaviti v delu, v katerem je bila z njo kot nedopustna zavržena ničnostna tožba Growth Energy in Renewable Fuels Association kot združenj, ki zagotavljata varstvo kolektivnih interesov svojih članov in, natančneje, trgovcev/pripravljavcev mešanic Murex in CHS, ne da bi bilo treba preučiti, ali se je sporna uredba na zadnjenavedena neposredno in posamično nanašala.

127

V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče v primeru razveljavitve odločbe Splošnega sodišča zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču ali pa samo dokončno odloči o sporu, če stanje postopka to dovoljuje.

128

Sodišče v obravnavanem primeru meni, da ima na voljo vse elemente, potrebne za odločitev o dopustnosti tožbe, ki sta jo Growth Energy in Renewable Fuels Association kot zastopnika vzorčenih ameriških proizvajalcev bioetanola vložila pri Splošnem sodišču.

129

Kot je razvidno iz točk od 69 do 82 te sodbe, je Splošno sodišče s tem, da je razsodilo, da se je sporna uredba na vzorčene ameriške proizvajalce neposredno nanašala, saj so zelo velike količine bioetanola, ki so bile izvožene v Unijo, trgovci/pripravljavci mešanic v obdobju preiskave kupili pri njih, napačno uporabilo pravo.

130

Vendar ker sta se Growth Energy in Renewable Fuels Association za dokazovanje, da se je sporna uredba nanju – kot zastopnika vzorčenih ameriških proizvajalcev – neposredno nanašala, sklicevali le na status teh proizvajalcev, katerih konkurenčni položaj bi se lahko znatno spremenil z naložitvijo protidampinške dajatve, ki je bila uvedena s to uredbo, je treba ugotoviti, da nista dokazali, da se je sporna uredba na te proizvajalce neposredno nanašala v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU.

131

Zato – pri čemer je treba opozoriti, da bi morali Growth Energy in Renewable Fuels Association dokazati, da se je sporna uredba na njune člane nanašala ne zgolj posamično, ampak tudi neposredno, ta pogoja pa sta kumulativna (glej v tem smislu sodbi z dne 3. oktobra 2013, Inuit Tapiriit Kanatami in drugi/Parlament in Svet, C‑583/11 P, EU:C:2013:625, točka 76, in z dne 13. marca 2018, Industrias Químicas del Vallés/Komisija, C‑244/16 P, EU:C:2018:177, točka 93) – je treba ugovoru nedopustnosti, ki ga je vložil Svet, ugoditi in zavreči tožbo za ugotovitev ničnosti sporne uredbe kot – v zvezi s tem – nedopustno.

132

Sodišče pa meni, da ne more samo odločiti o dopustnosti tožbe, ki sta jo vložili Growth Energy in Renewable Fuels Association kot zastopnika interesov trgovcev/pripravljavcev mešanic Murex in CSH, saj je Splošno sodišče njuno tožbo zavrglo kot nedopustno, ne da bi preučilo, ali se je sporna uredba na ta trgovca/pripravljavca mešanic neposredno in posamično nanašala.

133

Zato je treba zadevo vrniti Splošnemu sodišču, da to odloči o dopustnosti tožbe Growth Energy in Renewable Fuels Association v delu, v katerem sta ti združenji to tožbo vložili kot zastopnika interesov trgovcev/pripravljavcev mešanic Murex in CHS.

134

V teh okoliščinah se odločitev o stroških pridrži.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: