1

Evropska centralna banka (ECB) s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 26. aprila 2018, Espírito Santo Financial (Portugal)/ECB (T‑251/15, neobjavljena, v nadaljevanju: izpodbijana sodba, EU:T:2018:234), s katero je Splošno sodišče za nično razglasilo odločbo ECB z dne 1. aprila 2015, s katero je bil delno zavrnjen dostop do nekaterih dokumentov v zvezi z odločbo ECB z dne 1. avgusta 2014 glede Banco Espírito Santo SA (v nadaljevanju: sporna odločba).

2

V uvodni izjavi 3 Sklepa Evropske centralne banke z dne 4. marca 2004 (2004/258/ES) o dostopu javnosti do dokumentov Evropske centralne banke (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 5, str. 51), kakor je bil spremenjen s Sklepom Evropske centralne banke (EU) 2015/529 z dne 21. januarja 2015 (UL 2015, L 84, str. 64), je navedeno:

„Dovoliti je treba širši dostop do dokumentov ECB, hkrati pa varovati neodvisnost ECB in nacionalnih centralnih bank (NCB), ki je predvidena v členu 108 Pogodbe in členu 7 Statuta, in zaupnost nekaterih zadev, specifičnih za izvajanje nalog ECB. Zaradi varstva učinkovitosti postopkov odločanja, vključno z notranjimi posvetovanji in pripravami, so zapisniki sestankov organov odločanja ECB zaupni, razen če se predmetni organ odloči za objavo rezultatov svojih posvetovanj.“

3

Člen 4 tega sklepa določa:

„1.   ECB zavrne dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo:

4

Člen 7(1) tega sklepa določa: „[v] 20 delovnih dneh od prejema prošnje ali ob prejemu pojasnil, zahtevanih v skladu s členom 6(2), generalni direktor sekretariata ECB odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 9 ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za popolno ali delno zavrnitev ter seznani prosilca s pravico do vložitve potrdilne prošnje v skladu z odstavkom 2.“

5

Družba Espírito Santo Financial (Portugal), SGPS, SA (v nadaljevanju: ESF) je holdinška družba portugalskega prava, ki je bila eden glavnih delničarjev družbe Banco Espírito Santo SA (v nadaljevanju: BES).

6

Od maja 2014 je družba BES črpala sredstva v okviru kreditnih poslov Eurosistema, od 17. julija 2014 pa je začela prejemati izredno likvidnostno pomoč Banco de Portugal (Banka Portugalske).

7

Svet ECB je 23. julija 2014 odločil, da do naslednje redne seje ne bo nasprotoval zagotovitvi izredne likvidnostne pomoči družbi BES do določene zgornje meje.

8

Svet ECB je na predlog Izvršilnega odbora ECB z dne 28. julija 2014 (v nadaljevanju: predlog z dne 28. julija 2014) istega dne odločil, da še naprej dovoli dostop družbe BES do kreditnih instrumentov monetarne politike (v nadaljevanju: odločba z dne 28. julija 2014). Znesek kredita, ki je bil dan družbi BES, njenim podružnicam in njenim hčerinskim družbam prek kreditnih poslov Eurosistema, je bil omejen na raven, na kateri je bil 28. julija 2014 (v nadaljevanju: zadevni znesek kredita). Ta odločba je bila vnesena v zapisnik, v katerem je bil tudi ta znesek.

9

Svet ECB je na predlog Izvršilnega odbora ECB z dne 1. avgusta 2014 (v nadaljevanju: predlog z dne 1. avgusta 2014) istega dne med drugim odločil, da zaradi previdnosti prekine dostop družbe BES do kreditnih instrumentov monetarne politike in družbi BES odredil, naj vrne celotni kredit, dodeljen v okviru Eurosistema (v nadaljevanju: odločba z dne 1. avgusta 2014). Ta odločba je bila vnesena v zapisnik, v katerem je bila tudi zgornja meja zagotovitve izredne likvidnostne pomoči, ki jo sme banka Portugalske odobriti družbi BES.

10

V teh okoliščinah so se portugalski organi odločili, da bodo za družbo BES začeli postopek reševanja, 27. oktobra 2014 pa je bil zoper družbo ESF začet postopek zaradi insolventnosti.

11

Družba ESF je z dopisom z dne 5. novembra 2014 ECB zaprosila za dostop do odločbe z dne 1. avgusta 2014 in do vseh dokumentov v posesti ECB, povezanih s to odločbo.

12

ECB je z dopisom z dne 7. januarja 2015 odgovorila na to zahtevo in družbi ESF odobrila polni ali delni dostop do nekaterih dokumentov, za katere je ta zaprosila, med drugim delni dostop do izvlečkov zapisnikov o odločbah z dne 28. julija in 1. avgusta 2014 in do predlogov z dne 28. julija in 1. avgusta 2014.

13

Družba ESF je z dopisom z dne 4. februarja 2015 na ECB naslovila potrdilno prošnjo, v kateri je menila, da je obrazložitev, ki jo je ECB podala za utemeljitev neodobritve polnega dostopa do nekaterih zaprošenih dokumentov, preveč nejasna in splošna.

14

Poleg tega je med drugim zaprosila za dostop do zneskov, ki so bili izpuščeni v izvlečkih zapisnikov, ki vsebujeta odločbi z dne 28. julija in 1. avgusta 2014 in ki sta ji bila dana na razpolago, in sicer zneska zadevnega kredita in zneska zgornje meje zagotovitve izredne likvidnostne pomoči, ki jo lahko banka Portugalske odobri družbi BES, in do nekaterih informacij, ki so bile v predlogih z dne 28. julija in 1. avgusta 2014 prikrite.

15

ECB je 5. februarja 2015 navedla, da bo odgovor na njeno potrdilno prošnjo podan najpozneje 4. marca 2015. Vendar je ECB 5. marca 2015 podaljšala rok za odgovor na to prošnjo.

16

ECB je s sporno odločbo z dne 1. aprila 2015 družbi ESF razkrila dodatne informacije iz predlogov z dne 28. julija in 1. avgusta 2014. V preostalem je potrdila zavrnitev dostopa do zneskov, ki so bili prikriti v izvlečkih zapisnikov, ki vsebujeta odločbi sveta ECB z dne 28. julija in 1. avgusta 2014, ter do nekaterih črtanih odlomkov predlogov z dne 28. julija in 1. Avgusta 2014.

17

Družba ESF je 14. maja 2015 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo zaradi razglasitve ničnosti odločbe zaradi molka ECB z dne 4. marca 2015 in sporne odločbe ter predlagala, naj se ECB naloži plačilo stroškov.

18

Predlog za razglasitev ničnosti sporne odločbe je temeljil na štirih tožbenih razlogih. Prvi trije tožbeni razlogi so zadevali zneske, ki so bili izpuščeni v izvlečkih zapisnikov, ki vsebujeta odločbi z dne 28. julija in 1. avgusta 2014 in ki sta bila posredovana tožeči stranki, in so se nanašali na kršitev obveznosti obrazložitve, kršitev člena 4(1)(a), prva, druga in sedma alinea, Sklepa 2004/258 in na kršitev člena 4(2), prva alinea, tega sklepa. Četrti tožbeni razlog se je nanašal na informacije, ki so bile prikrite v predlogih z dne 28. julija in 1. avgusta 2014, ki sta bila posredovana tožeči stranki.

19

ECB je predlagala, naj se ta tožba zavrne in naj se družbi ESF naloži plačilo stroškov.

20

Splošno sodišče je na prvem mestu zavrnilo predlog za razglasitev ničnosti odločbe zaradi molka. Na drugem mestu je zavrnilo očitke zoper zavrnitev ECB, da bi odobrila dostop do zgornje meje zagotavljanja likvidnostnih sredstev, pri čemer je ocenilo, da je bila ta zavrnitev upravičena na podlagi člena 4(1)(a), druga in sedma alinea, Sklepa 2004/258. Na tretjem mestu je Splošno sodišče je glede zavrnitve ECB, da bi odobrila dostop do zadevnega zneska kredita, ugotovilo, da je bila pri sporni odločbi podana nezadostnost obrazložitve glede izjeme iz člena 4(1)(a), prva alinea, Sklepa 2004/258, in ugotovilo, da sta bila drugi in tretji tožbeni razlog, ki sta se nanašala na kršitev člena 4(1)(a), druga in sedma alinea, Sklepa 2004/258 in člen 4(2), prva alinea, tega sklepa utemeljena v delu, v katerem sta se nanašala na ta znesek. Na četrtem mestu je Splošno sodišče ugodilo prvemu delu četrtega tožbenega razloga glede prikritih informacij v predlogih z dne 28. julija in 1. avgusta 2014.

21

Zato je Splošno sodišče v točki 1 izreka izpodbijane sodbe sporno odločbo razglasilo za nično v delu, v katerem je ECB zavrnila dostop do zadevnega zneska kredita in do prikritih informacij v predlogih z dne 28. julija in 1. avgusta 2014. V preostalem je tožbo zavrnilo in odločilo, da družba ESF in ECB nosita vsaka svoje stroške.

22

ECB s pritožbo Sodišču predlaga, naj:

23

Družba ESF Sodišču predlaga, naj:

24

ECB v utemeljitev pritožbe navaja en sam pritožbeni razlog, ki se nanaša na to, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri razlagi člena 10(4) Protokola št. 4 o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Protokol o ESCB in ECB) ter člena 4(1)(a), prva alinea, Sklepa 2004/258.

25

ECB trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je v točkah 124 in 161 izpodbijane sodbe v povezavi z njenimi točkami od 54 do 56 in od 75 do 81 ugotovilo, da je treba polje proste presoje, ki ga ima Svet ECB v zvezi z razširjanjem svojih zapisnikov, izvajati pod pogoji in v mejah Sklepa 2004/258. Splošno sodišče naj bi tako napačno menilo, da bi morala ECB podati obrazložitev, v kateri bi pojasnila, kako naj bi dostop do informacij iz zapisnikov sej Sveta ECB, ki vsebujejo njegove odločitve, konkretno in dejansko škodil javnemu interesu, kar zadeva zaupnost razprave organov odločanja ECB.

26

ECB meni, da je treba člen 4(1)(a) Sklepa 2004/258 razlagati v skladu s členom 10(4), prvi stavek, Protokola o ESCB in ECB, ki določa splošno načelo zaupnosti sej sveta ECB, pri čemer ta zaupnost zajema vse zapisnike Sveta ECB, vključno s tem, da odražajo rezultat razprav.

27

ECB prav tako trdi, da člen 10(4), drugi stavek, Protokola o ESCB in ECB določa izjemo od splošnega načela zaupnosti, tako da se Svetu ECB omogoča, da s pozitivno in diskrecijsko odločbo objavi rezultate svojih posvetovanj. Ta diskrecijska pravica, ki jo ima Svet ECB, naj ne bi bila omejena s Sklepom 2004/258, ki se omejuje na to, da v členu 4(1)(a), prva alinea, potrjuje načelo zaupnosti.

28

ECB poleg tega trdi, da člen 10(4) tega protokola izrecno določa, da se lahko samo Svet ECB odloči za razkritje lastnih zapisnikov, medtem ko Sklep 2004/258 objavo dokumentov ECB prepušča generalnemu direktorju sekretariata ECB.

29

ECB meni, da ji ni treba pojasniti, zakaj bi lahko razkritje zapisnikov Sveta ECB konkretno in dejansko škodilo javnemu interesu v zvezi z zaupnostjo posvetovanj Sveta ECB. Res je, da naj bi za ECB veljala splošna obveznost, da obrazloži svoje odločbe. Zato bi morala pojasniti, da so v teh zapisnikih nekatere zaprošene informacije in so zato zajete s členom 10(4) tega protokola in členom 4(1)(a), prva alinea, Sklepa 2004/258. Vendar naj bi obstajala domneva zaupnosti, določena v členu 10(4) tega protokola, v skladu s katero bi razkritje zapisnikov ogrožalo neodvisnost in učinkovitost postopka odločanja ECB.

30

Družba ESF trdi, da je pritožba v bistvu povzetek argumentov, ki jih je ECB navajala pred Splošnim sodiščem. Zato pojasnjuje, da je njeno stališče enako stališču, ki je že bilo izraženo pred Splošnim sodiščem.

31

Najprej je treba opozoriti, da iz člena 256(1), druga alinea, PDEU in člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije ter člena 168(1)(d) Poslovnika Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti izpodbijane dele sodbe, katere razveljavitev se predlaga, in pravne trditve, ki posebej utemeljujejo ta predlog (sodba z dne 29. julija 2019, Bayerische Motoren Werke in Freistaat Sachsen/Komisija, C‑654/17 P, EU:C:2019:634, točka 71).

32

Čeprav ECB predlaga razveljavitev točke 1 izreka izpodbijane sodbe, v skladu s katero se sporna odločba razglasi za nično v delu, v katerem je z njo zavrnjen dostop do zneska zadevnega kredita in do podatkov, prikritih v predlogih Izvršilnega odbora ECB z dne 28. julija in 1. avgusta 2014, pa ne navaja nobenega pritožbenega razloga niti trditve v zvezi z razglasitvijo ničnosti te odločbe s strani Splošnega sodišča v delu, v katerem je z njo zavrnjen dostop do informacij, ki so v teh predlogih Izvršilnega odbora ECB prikrite. Zato je treba ta del pritožbe šteti za nedopusten.

33

Glede dela pritožbe, ki se nanaša na analizo Splošnega sodišča glede sporne odločbe v delu, v katerem je z njo zavrnjen dostop do zadevnega zneska kredita, je treba poudariti, da je Splošno sodišče v točki 80 izpodbijane sodbe ugotovilo, da lahko Svet ECB na podlagi člena 10(4), drugi stavek, Protokola o ESCB in ECB odloči, da rezultate svojih posvetovanj objavi. Nato je menilo, da odločitve, ki jih sprejme Svet ECB in torej zapisniki, ki jih vsebujejo, niso deležne absolutne zaščite glede njihovega razširjanja in da je treba polje proste presoje, ki ga ima ta svet v zvezi s tem, izvrševati pod pogoji in omejitvami, ki jih določa Sklep 2004/258.

34

Poleg tega je Splošno sodišče v točkah 122 in 123 med drugim ugotovilo, da je bil zadevni znesek kredita v zapisniku, ki vsebuje odločbo z dne 28. julija 2014, in da se je ECB za zavrnitev razkritja tega zneska sklicevala na člen 4(1)(a), prva alinea, Sklepa 2004/258 ter člen 10(4) Protokola o ESCB in ECB.

35

Splošno sodišče je v točki 124 izpodbijane sodbe ugotovilo, da ECB ni zadostno obrazložila sporne odločbe, ker bi morala na eni strani pojasniti razloge, zakaj znesek, ki tožeči stranki ni bil razkrit v okviru delnega dostopa do dokumenta, za katerega je zaprosila, spada na področje, zajeto z izjemo iz člena 4(1)(a), prva alinea, Sklepa 2004/258, in po drugi strani podati obrazložitev, ki omogoča razumevanje in preveritev, kako bi dostop do te informacije konkretno in dejansko škodil javnemu interesu, kar zadeva zaupnost posvetovanj organov odločanja ECB.

36

Poudariti je treba, da taka zahteva po obrazložitvi nujno izhaja iz razlage člena 4(1)(a), prva alinea, Sklepa 2004/258, v skladu s katero je zaupnost rezultatov posvetovanj Sveta ECB zagotovljena le, če razkritje oslabi varstvo javnega interesa.

37

Res je sicer, da se zdi besedilo člena 4(1)(a), prva alinea, tega sklepa odprto za razlago, kot jo je sprejelo Splošno sodišče, ker določa, da ECB zavrne dostop do dokumenta, kadar bi njegovo razkritje oslabilo varstvo javnega interesa, kar zadeva zaupnost postopkov organov odločanja ECB, med katerimi je Svet ECB.

38

V zvezi s tem je treba poudariti, da člen 7(1) navedenega sklepa generalnemu direktorju sekretariata ECB podeljuje izbiro med odobritvijo dostopa do zaprošenega dokumenta in posredovanjem razlogov za njegovo popolno ali delno zavrnitev prosilcu.

39

Zato razlaga, na kateri temelji ugotovitev Splošnega sodišča, pomeni, da je ta direktor pristojen za preveritev, ali razkritje rezultata posvetovanj škodi javnemu interesu glede zaupnosti teh posvetovanj, in če to ni podano, odobritev dostopa do dokumenta, ki vsebuje ta rezultat.

40

Vendar iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba besedilo sekundarne zakonodaje Unije, kolikor je mogoče, razlagati tako, da je združljivo z določbami Pogodb (sodba z dne 16. aprila 2015, Parlament/Svet, C‑540/13, EU:C:2015:224, točka 38 in navedena sodna praksa).

41

Kot je poudarila ECB, člen 10(4), drugi stavek, Protokola o ESCB in ECB določa, da je Svet ECB pristojen, da odloči, ali je treba objaviti rezultate njegovih posvetovanj, medtem ko, kot izhaja iz točke 38 te sodbe, je s členom 7(1) Sklepa 2004/258 generalnemu direktorju sekretariata ECB dana izbira med odobritvijo dostopa do zaprošenega dokumenta in posredovanjem razlogov za popolno ali delno zavrnitev odobritve tega dostopa prosilcu.

42

V teh okoliščinah je temu direktorju dana možnost, da odloči, ali je treba odobriti dostop do rezultatov posvetovanj, s čimer se posega v izključno pristojnost Sveta ECB na podlagi člena 10(4), drugi stavek, tega protokola.

43

Zato je zaradi ohranitve te pristojnosti treba šteti, da je treba člen 4(1)(a) Sklepa 2004/258 v povezavi s členom 10(4), drugi stavek, Protokola o ESCB in ECB razlagati tako, da varuje zaupnost rezultatov posvetovanj Sveta ECB, ne da bi bilo potrebno, da je zavrnitev dostopa do dokumentov, ki vsebujejo te rezultate, pogojena s tem, da njegovo razkritje oslabi varstvo javnega interesa.

44

Zato mora na podlagi člena 4(1)(a), prva alinea, in člena 7(1) tega sklepa generalni direktor sekretariata ECB zavrniti dostop do rezultatov posvetovanj Sveta ECB, razen če je ta odločil, da ga v celoti ali deloma objavi.

45

Poleg tega je treba poudariti, da je taka razlaga podkrepljena z besedilom uvodne izjave 3 Sklepa 2004/258, v skladu s katero so sestanki organov odločanja ECB zaupni, razen če se predmetni organ odloči za objavo rezultatov svojih posvetovanj.

46

Tako je obrazložitev zavrnitve odobritve dostopa do rezultatov posvetovanj Sveta ECB lahko omejena na sklicevanje na člen 4(1)(a), prva alinea, Sklepa 2004/258 za dokumente, ki odražajo rezultate teh posvetovanj.

47

Zato je Splošno sodišče v točki 124 izpodbijane sodbe napačno menilo, da bi morala ECB na eni strani pojasniti razloge, zakaj znesek, ki tožeči stranki ni bil razkrit v okviru delnega dostopa do dokumenta, za katerega je zaprosila, spada na področje, ki je zajeto z izjemo iz člena 4(1)(a), prva alinea, Sklepa 2004/258 in po drugi strani podati obrazložitev, ki omogoča razumevanje in preveritev, kako bi dostop do te informacije konkretno in dejansko škodil javnemu interesu, kar zadeva zaupnost posvetovanj organov odločanja ECB. S tako presojo je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo.

48

Zato je treba točko 1 izreka izpodbijane sodbe razveljaviti v delu, v katerem je z njo Splošno sodišče sporno odločbo razglasilo za nično v delu, v katerem je ECB s to odločbo zavrnila dostop do zadevnega zneska kredita.

49

Sodišče v skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije odločitev Splošnega sodišča razveljavi, če je pritožba utemeljena. Če stanje postopka to dovoljuje, lahko samo dokončno odloči o zadevi.

50

Tako je v obravnavani zadevi.

51

Ker je, tako kot zlasti izhaja iz točke 47 te sodbe, pri analizi Splošnega sodišča glede prvega tožbenega razloga, navajanega na prvi stopnji, v delu v zvezi z zavrnitvijo odobritve dostopa do zadevnega zneska kredita podana napačna uporaba prava, je treba obravnavati ta tožbeni razlog in drugi tožbeni razlog glede očitka kršitve člena 4(1)(a), prva alinea, Sklepa 2004/258.

52

Tožeča stranka s prvim tožbenim razlogom, navajanim na prvi stopnji, v delu, v katerem se nanaša na zavrnitev odobritve dostopa do zadevnega zneska kredita, ECB očita, da je kršila obveznost obrazložitve, ko je ta dostop zavrnila na podlagi člena 4(1)(a), prva alinea, Sklepa 2004/258.

53

Tožeča stranka z drugim tožbenim razlogom izpodbija utemeljenost sklicevanja na člen 4(1)(a), prva alinea, navedenega sklepa za utemeljitev zavrnitve odobritve dostopa do zadevnega zneska kredita. Zlasti trdi, da tega zneska ni bilo mogoče šteti za del posvetovanj organov odločanja ECB in da se za zaprošene informacije ne zdi, da so zaupne, ker je Banka Portugalske razkrila znesek, katerega potrditev je omogočilo posredovanje izvlečkov odločitev Sveta ECB.

54

Čeprav mora biti v skladu z ustaljeno sodno prakso iz obrazložitve akta Unije, ki jo zahteva člen 296, drugi odstavek, PDEU, jasno in nedvoumno razvidno sklepanje organa, ki je sporni akt izdal, tako da se zainteresiranim strankam omogoči, da se seznanijo z razlogi sprejetega ukrepa, in Sodišču, da opravi nadzor, pa se ne zahteva, da se v njej podrobno navedejo vse upoštevne pravne ali dejanske okoliščine. Spoštovanje obveznosti obrazložitve akta je treba poleg tega presojati ne le glede na besedilo akta, temveč tudi glede na njegov kontekst in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (sodba z dne 11. decembra 2018, Weiss in drugi, C‑493/17, EU:C:2018:1000, točki 31 in 33 ter navedena sodna praksa).

55

Glede na točko 46 te sodbe je treba ugotoviti, da je obrazložitev, ki jo je podala ECB, tožeči stranki omogočila razumeti, da se je ECB zaradi zavrnitve dostopa do zadevnega zneska kredita sklicevala na zaupnost, ki so je deležni rezultati posvetovanj, in da je šlo za dokument, ki je odražal te rezultate. Tako je treba šteti, da je bila sporna odločba pravno zadostno obrazložena.

56

Poleg tega v zvezi z vsebinskimi očitki zadostuje ugotovitev, da iz točke 43 te sodbe izhaja, da je zaupnost rezultatov posvetovanj Sveta ECB zagotovljena, ne da bi bilo potrebno, da ti rezultati odražajo ta posvetovanja. Dalje, čeprav se je na zaupnost rezultatov posvetovanj mogoče sklicevati, če ECB ni objavila teh rezultatov, okoliščina, da je Banka Portugalske objavila približen znesek zadevnega kredita, sama po sebi ne more zavezovati ECB, da ta znesek sporoči. Iz tega sledi, da ECB ni kršila člena 4(1)(a), prva alinea, Sklepa 2004/258, ko je na podlagi te določbe zavrnila odobritev dostopa do zadevnega zneska kredita.

57

Zato je treba prvi in drugi tožbeni razlog, ki sta bila navajana na prvi stopnji, zavrniti v delu, v katerem se nanašata na zavrnitev ECB, ki temelji na členu 4(1)(a), prva alinea, Sklepa 2004/258, da se odobri dostop do zadevnega zneska kredita.

58

Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da če je pritožba utemeljena in Sodišče samo dokončno odloči v sporu, o stroških odloči Sodišče. V skladu s členom 138(1) tega poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) navedenega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

59

Člen 138(3) tega poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) navedenega poslovnika, poleg tega določa, da če vsaka stranka uspe samo deloma, nosi vsaka svoje stroške. Vendar lahko Sodišče, če se zdi to glede na okoliščine v zadevi upravičeno, odloči, da ena stranka poleg svojih stroškov nosi tudi del stroškov druge stranke.

60

V tem primeru je bilo pritožbi ECB deloma ugodeno, deloma pa je bila razglašena za nedopustno, tožbi, ki jo je pri Splošnem sodišču vložila družba ESF, pa je bilo, potem ko jo je obravnavalo Sodišče, ugodeno le glede zavrnitve odobritve dostopa do prikritih informacij v predlogih Izvršilnega odbora z dne 28. julija in 1. avgusta 2014, zato je treba družbi ESF naložiti, da poleg svojih stroškov nosi tretjino stroškov ECB tako postopka na prvi stopnji kot postopka s pritožbo. ECB nosi preostali del svojih stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: