–

za madžarsko vlado M. Z. Fehér in M. M. Tátrai, agenta,

–

za češko vlado M. Smolek in J. Vláčil, agenta,

–

za Evropsko komisijo A. Sipos, R. Troosters in S. Grünheid, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 67 in 82 PDEU, člena 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 54 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 2, str. 9), podpisane 19. junija 1990 v Schengenu (Luksemburg), in Okvirnega sklepa Sveta 2008/675/PNZ z dne 24. julija 2008 o upoštevanju obsodb med državami članicami Evropske unije v novem kazenskem postopku (UL 2008, L 220, str 32).

2

Ta predlog je bil vložen v postopku, ki je bil uveden pred madžarskim sodiščem za priznanje obsodbe, ki je bila izrečena zoper Dániela Bertolda Lado v drugi državi članici in ki je postala pravnomočna.

3

V uvodnih izjavah 2, od 5 do 7 in 13 Okvirnega sklepa 2008/675 je navedeno:

[…]

[…]

4

Člen 1(1) navedenega okvirnega sklepa določa:

„Namen tega okvirnega sklepa je opredeliti pogoje, pod katerimi se v kazenskem postopku proti določeni osebi v državi članici upoštevajo prejšnje obsodbe, izrečene proti isti osebi zaradi drugih dejanj v drugih državah članicah.“

5

Člen 3 navedenega okvirnega sklepa, naslovljen „Upoštevanje obsodbe, izrečene v drugi državi članici, v novem kazenskem postopku“, določa:

„1.   Vsaka država članica poskrbi, da se v skladu z nacionalnim pravom v kazenskem postopku proti določeni osebi upoštevajo prejšnje obsodbe, izrečene proti isti osebi zaradi drugih dejanj v drugih državah članicah, v zvezi s katerimi so bile v skladu z veljavnimi instrumenti o vzajemni pravni pomoči ali izmenjavi informacij iz kazenske evidence pridobljene informacije, kolikor se upoštevajo prejšnje nacionalne obsodbe in so priznani enakovredni pravni učinki, kot jih priznavajo prejšnjim nacionalnim obsodbam.

2.   Odstavek 1 se uporablja v predhodnem postopku, med sojenjem in pri izvršitvi sodbe, zlasti v zvezi z veljavnimi postopkovnimi pravili, vključno s tistimi o […] vrsti in višini kazni in pravili, ki urejajo izvršitev odločbe.

3.   Z upoštevanjem prejšnjih obsodb, izrečenih v drugih državah članicah, kot določa odstavek 1, se ne posega v prejšnje obsodbe ali kakršne koli odločitve, povezane z njihovim izvrševanjem v državi, v kateri poteka nov postopek, niti se jih ne razveljavlja ali revidira.

[…]“

6

Člen 46 nemzetközi bűnügyi jogsegélyről szóló 1996. évi XXXVIII. törvény (zakon št. XXXVIII iz leta 1996 o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah, v nadaljevanju: zakon o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah) določa:

„(1)   Minister za pravosodje prejme obvestila, ki omogočajo priznanje učinkov tuje sodbe, ter zahtevke iz tujine za prenos izvršitve kazni ali varnostnega ukrepa […] in […] jih pošlje pristojnemu sodišču. […]

[…]

(2)   Postopek priznavanja sodb, ki jih je posredoval osrednji organ, ki ga je v ta namen imenovala druga država članica Evropske unije, se mora začeti pred datumom izbrisa podatka o kaznovanosti, navedenim v informacijah, ki spremljajo sodbo države članice.

(3)   Razen če ta zakon ne določa drugače, veljajo za sodni postopek splošna pravila iz poglavja XXIX [zakona št. XIX iz leta 1998 o zakoniku o kazenskem postopku [(a büntetőeljárásról szóló 1998 évi XIX. Törvény)], ki se nanašajo na posebne postopke […].“

7

Naslov IV, poglavje 1, tega zakona, „Priznanje učinkov tujih sodb“, vsebuje člena 47 in 48.

8

Člen 47 navedenega zakona določa:

„(1)   Pravnomočne sodbe, ki jih izdajo tuja sodišča, imajo enake učinke kot sodbe, ki jih izdajo madžarska sodišča, če v tujini izvedeni postopek proti storilcu in naložena kazen ali uporabljeni ukrep nista v nasprotju z madžarskim pravnim redom.

[…]

(3)   Če madžarsko sodišče prizna učinke tuje sodbe, se šteje, da je madžarsko sodišče o dejanjih razsodilo s pravnomočno sodbo.

[…]“

9

Člen 48 istega zakona določa:

„1.   Sodišče je ob izdaji svoje odločbe vezano na dejansko stanje, kakor ga je ugotovilo tuje sodišče.

2.   Sodišče v postopku, ki teče pred njim, ugotovi pravne posledice, ki jih madžarsko pravo določa za obsodbo. Če kazen ali ukrep, naložen s sodbo tujega sodišča, ni popolnoma združljiv z madžarskim pravom, sodišče v svoji odločbi ugotovi kazen ali ukrep, ki velja v skladu z madžarskim pravom, tako da določi ukrep ali kazen, ki bo kar najbolj ustrezala kazni ali ukrepu, ki ga je naložilo tuje sodišče, in se v primeru zahteve za izvršitev izreče še o izvršitvi kazni ali ukrepa.

3.   Ko sodišče ugotavlja, katero kazen ali ukrep je treba uporabiti, se mora sklicevati na zakon, ki je veljal, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Če iz madžarskega prava, ki velja, ko se ugotavlja, katero kazen ali ukrep je treba uporabiti, izhaja, da zadevno dejanje ni več kaznivo dejanje ali da ga je treba kaznovati mileje, mora uporabiti ta novi zakon.

[…]

5.   Če zaporna kazen, ki jo je naložilo tuje sodišče, ni v skladu z madžarsko zakonodajo glede načina njene izvršitve ali trajanja, madžarsko sodišče določi kazen in njeno trajanje glede na kaznivo dejanje, ki po madžarski zakonodaji ustreza ugotovitvam dejanskega stanja, na katerih je temeljila sodba, in sicer znotraj okvirov določitve kazni iz madžarskega kazenskega zakonika in v skladu z določbami s področja določitve kazni, pri čemer poleg tega upošteva pravila o določitvi načina izvršitve in odobritve pogojne prostosti. Če je trajanje zaporne kazni, ki jo je naložilo tuje sodišče, krajše od tistega, ki bilo ustrezno po madžarski zakonodaji – upoštevaje tudi določbe kazenskega zakonika o omilitvi kazni – mora trajanje zaporne kazni, ki jo določi madžarsko sodišče, sovpadati s trajanjem, ki ga je naložilo tuje sodišče. Kazen, ki jo naloži madžarsko sodišče, ne more biti daljša od kazni, ki jo je določilo tuje sodišče.

[…]

7.   Madžarsko sodišče organu, zadolženemu za vodenje kazenske evidence, sporoči priznanje učinkov tuje sodbe.

[…]“

10

Landesgericht Wiener Neustadt (deželno sodišče Wiener Neustadt, Avstrija) je D. B. Lado, madžarskega državljana, s kazensko obsodbo z dne 8. januarja 2016 obsodilo na štirinajstmesečno zaporno kazen za poskus velike tatvine z uporabo sile. Navedeno sodišče je odredilo, da mora prestati enajst mesecev te kazni, in odložilo izvršitev trimesečne zaporne kazni.

11

Navedeno sodišče je sodbo izreklo na javni obravnavi, na kateri je bil obdolženec, ki je bil v priporu, prisoten. Obdolženemu je pri obrambi pomagal odvetnik in se je lahko prek tolmača izražal v maternem jeziku.

12

To sodišče je madžarskemu ministrstvu za pravosodje med drugim posredovalo sodbo, izdano zoper D. B. Lado.

13

Pravosodno ministrstvo je dokumente, sestavljene v nemščini, posredovalo Szombathely Törvényszék (sodišče v Szombathelyju, Madžarska), predložitvenemu sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno sodišče, da bi to v skladu s členom 46 zakona o mednarodni pravni pomoči v kazenskih postopkih izvedlo poseben postopek za priznanje učinkov tuje sodbe.

14

Navedeno sodišče je preučilo dokumente, ki so mu bili predloženi, in odredilo njihov prevod v madžarski jezik. Med postopkom je obdolženemu D. B. Ladi postavilo zagovornika in ugotovilo, da avstrijska obsodilna sodna odločba proti navedenemu obdolžencu ni vpisana v madžarsko kazensko evidenco, vpisana pa je v Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS). Ugotovilo je tudi, da se zaporna kazen izvršuje.

15

Predložitveno sodišče navaja, da je treba na začetku takega posebnega postopka priznavanja preučiti, ali so bile v tujem postopku spoštovane temeljne pravice in temeljne določbe madžarskega zakona o kazenskem postopku.

16

Zadevni posebni postopek določa tudi, da mora za priznanje učinkov sodbe, izdane v tujini, na Madžarskem, v tem primeru sodbe, ki jo je izdalo Landesgericht Wiener Neustadt (deželno sodišče Wiener Neustadt), zadevno nacionalno sodišče presojati in po potrebi na podlagi dejstev, ki jih je upoštevalo tuje sodišče, ponovno opredeliti kaznivo dejanje, ki ga je storil obsojenec, na podlagi predpisov madžarskega kazenskega zakonika, ki so veljali ob nastanku dejstev.

17

Predložitveno sodišče pojasnjuje, da je v zadevi, kakršna je ta, v kateri odloča, po potrebi treba preoblikovati določbe tuje sodbe v skladu z madžarskim kazenskim zakonikom, tudi če to pomeni kazen druge vrste ali obsega, če ta kazen ni strožja kot kazen, ki je bila izrečena v tuji sodbi.

18

To sodišče meni, da posebni postopek priznavanja učinkov tujih sodb na Madžarskem zato v praksi zahteva, prvič, novo opredelitev dejanj, o katerih so že razsodila tuja kazenska sodišča in ki so opredeljena v njihovih sodbah, in drugič, prilagoditev kazni, ki so jih naložila tuja sodišča, glede na veljavno madžarsko pravo. Zato meni, da ta posebni postopek priznavanja deluje kot uvedba novega kazenskega postopka proti osebi, ki se ji sodi zaradi istih dejanj.

19

Po tem posebnem postopku priznavanja se obsodbe, ki so jih izrekla ta sodišča, dodajo v madžarsko kazensko evidenco zadevne osebe, da se lahko te obsodbe upoštevajo, če pride do morebitnega kazenskega postopka, ki se začne na Madžarskem zaradi drugih dejstev zoper isto osebo. S tako priznanimi sodbami se torej lahko na primer v prihodnosti utemelji obravnava te osebe kot povratnika.

20

Predložitveno sodišče se sprašuje, ali je posebni postopek priznavanja sodb, izdanih v tujini, kot je ta, ki ga določajo členi od 46 do 48 zakona o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah, v skladu s pravom Unije, zlasti ob upoštevanju načela vzajemnega priznavanja na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in načela ne bis in idem, kot ju določa primarno pravo Unije.

21

Zaradi podobnosti vprašanj predložitvenega sodišča z vprašanjem v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 9. junija 2016, Balogh (C‑25/15, EU:C:2016:423), je bila ta zadnja sodba z dopisom z dne 14. septembra 2016 poslana temu sodišču. Sodišče je v tej sodbi Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami (UL 2009, L 93, str. 23) in Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315 (UL 2009, L 93, str. 33) razložilo tako, da nasprotujeta izvedbi nacionalnih predpisov, s katerimi je uveden poseben nacionalni postopek, v katerem sodišče države članice prizna pravnomočno sodno odločbo sodišča druge države članice, s katero je neka oseba obsojena zaradi storitve kaznivega dejanja.

22

Predložitveno sodišče je z dopisom, ki je na Sodišče prispel 12. oktobra 2016, vztrajalo pri predlogu za sprejetje predhodne odločbe, pri čemer je navedlo, da se dejansko stanje, na podlagi katerega je bila izdana sodba z dne 9. junija 2016, Balogh (C‑25/15, EU:C:2016:423), nanaša samo na stroške prevoda in tolmačenja odločbe avstrijskega sodišča, ki v posebnem postopku priznavanja učinkov te odločbe na Madžarskem bremenijo osebo, ki je obsojena v Avstriji, da bi lahko ta v madžarskem postopku priznanja uporabljala svoj materni jezik.

23

Poleg tega Szombathelyi Törvényszék (sodišče v Szombathelyju) poudarja, da so po izdaji te sodbe madžarska sodišča razvila različne prakse. Nekatera sodišča so tako še naprej uporabljala ta posebni postopek priznavanja, druga pa so zadeve ustavila brez nadaljnjih ukrepov ali pa čakajo na spremembo zakonodaje, ki določa posebni postopek priznavanja.

24

Nazadnje predložitveno sodišče navaja, da Sodišče v sodbi z dne 9. junija 2016, Balogh (C‑25/15, EU:C:2016:423), ni odločilo o Okvirnem sklepu 2008/675, čeprav naj bi bil ta odločilen za postopek, ki teče pred tem sodiščem, ker je na Madžarskem, če teče kazenski postopek proti osebi, upoštevanje prejšnjih obsodb, ki so bile izrečene v drugih državah članicah proti isti osebi zaradi drugih dejanj, odvisno od predhodnega priznanja učinkov tujih obsodilnih sodb po nacionalnem pravu, saj če tega priznanja ni, te obsodilne sodbe nimajo pravnega učinka.

25

V teh okoliščinah je Szombathelyi Törvényszék (sodišče v Szombathelyju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

26

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Okvirni sklep 2008/675 glede na člen 82 PDEU razlagati tako, da nasprotuje temu, da upoštevanje – v državi članici, če se začne nov kazenski postopek proti neki osebi – pravnomočne kazenske odločbe, ki jo je predhodno izdalo sodišče druge države članice proti isti osebi zaradi drugih dejanj, zahteva, da sodišča prve države članice izvedejo posebni postopek predhodnega priznavanja, kakršen je ta v postopku v glavni stvari.

27

Najprej je treba navesti, da člen 1(1) Okvirnega sklepa 2008/675 določa, da je njegov namen opredeliti pogoje, pod katerimi se v kazenskem postopku proti neki osebi v državi članici upoštevajo prejšnje obsodbe, izrečene proti isti osebi zaradi drugih dejanj v drugih državah članicah (sodba z dne 21. septembra 2017, Beshkov, C‑171/16, EU:C:2017:710, točka 25).

28

Zato člen 3(1) tega okvirnega sklepa v povezavi z njegovo uvodno izjavo 5 določa, da morajo države članice poskrbeti, da se v takem primeru prejšnje obsodbe, izrečene proti isti osebi zaradi drugih dejanj v drugih državah članicah, v zvezi s katerimi so bile v skladu z veljavnimi instrumenti o vzajemni pravni pomoči ali izmenjavi informacij iz kazenske evidence pridobljene informacije, upoštevajo, na eni strani, če se upoštevajo prejšnje nacionalne obsodbe na podlagi nacionalnega prava, in na drugi strani, če se jim priznajo enaki učinki, kot so tisti, ki jih imajo te obsodbe v skladu s tem pravom, ne glede na to, ali se ti učinki obravnavajo kot dejansko stanje ali kot učinki postopkovnega ali materialnega prava (sodba z dne 21. septembra 2017, Beshkov, C‑171/16, EU:C:2017:710, točka 26).

29

Člen 3(2) tega okvirnega sklepa določa, da se ta obveznost uporablja v predhodnem kazenskem postopku, med sojenjem in pri izvršitvi sodbe, zlasti v zvezi z veljavnimi postopkovnimi pravili, vključno s tistimi o opredelitvi kaznivega dejanja, vrsti in višini kazni ter pravili, ki urejajo izvršitev odločbe. Tako je v uvodnih izjavah 2 in 7 navedenega okvirnega sklepa navedeno, da mora biti nacionalnemu sodišču omogočeno upoštevati obsodbe, izrečene v drugih državah članicah, med drugim pri določitvi načina izvršitve kazni, in da bi morali biti učinki te obsodbe enakovredni učinkom nacionalnih odločb v teh posameznih fazah postopka (sodba z dne 21. septembra 2017, Beshkov, C‑171/16, EU:C:2017:710, točka 27).

30

Iz zgoraj navedenega med drugim izhaja, da se ta okvirni sklep načeloma nanaša na položaje, v katerih se je začel nov kazenski postopek proti osebi, ki je bila predhodno obsojena v drugi državi članici. Ta pojem „nov kazenski postopek“ zajema predhodni kazenski postopek, kazenski postopek in izvršitev kazni.

31

V postopku v glavni stvari pa se, kot izhaja iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, zoper D. B. Lado ni začel nov kazenski postopek na Madžarskem v smislu prejšnje točke, zaradi katerega bi se zadevnemu nacionalnemu sodišču postavilo vprašanje, ali naj upošteva odločbo avstrijskega sodišča.

32

Vendar kot je navedel tudi generalni pravobranilec v točki 73 sklepnih predlogov, iz predložitvene odločbe izhaja, da je za madžarske organe posebni postopek za priznanje sodbe, izdane v tujini, ki je določen v členih od 46 do 48 zakona o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah, predhodna in nujna faza za upoštevanje – v novem kazenskem postopku proti isti osebi na Madžarskem – prejšnje obsodbe, ki jo je izreklo sodišče druge države članice proti isti osebi zaradi drugih dejanj. Ker je torej zadevni posebni postopek priznanja nujen za upoštevanje prejšnjih tujih kazenskih obsodb, ki so bile naložene osebi, če bi se zoper njo začel nov kazenski postopek, je ta posebni postopek priznavanja neločljivo povezan z izvajanjem Okvirnega sklepa 2008/675.

33

Za koristen odgovor predložitvenemu sodišču je upoštevna razlaga Okvirnega sklepa 2008/675, da se preveri, ali posebni postopek priznavanja tuje sodbe, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, temu okvirnemu sklepu ne odvzame polnega učinka.

34

Iz predložitvene odločbe in iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, izhaja, da členi od 46 do 48 zakona o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah določajo posebni predhodni postopek priznanja – s strani pristojnih madžarskih organov – pravnomočnih obsodb, ki so jih izrekla tuja sodišča, katerih namen je, da se odločbi, s katerimi so te obsodbe priznane, prizna učinek obsodbe, ki bi jo izreklo madžarsko sodišče.

35

Ta postopek po mnenju predložitvenega sodišča zahteva, da se preuči tuja obsodba, da se najprej zlasti preveri, ali so bile v tujem postopku spoštovane temeljne pravice. Dalje, kot je bilo navedeno v točki 18 te sodbe, mora pristojno sodišče po potrebi ponovno opredeliti kaznivo dejanje glede na madžarski kazenski zakonik, ki je v veljavi v času nastanka dejstev, ter spremeniti vrsto ali višino kazni ali ukrepa, ki ga je naložilo sodišče druge države članice, če ni popolnoma združljiv s tistimi, ki jih določa madžarsko pravo.

36

Kot je navedel generalni pravobranilec v točki 75 sklepnih predlogov, Okvirni sklep 2008/675 prispeva h krepitvi vzajemnega zaupanja v evropskem območju pravice, saj spodbuja pravosodno kulturo, ki temelji na načelu upoštevanja prejšnjih obsodb, izrečenih v drugi državi članici.

37

V zvezi s tem je treba navesti, da postopek priznanja, ki ga določa ta država članica, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, ki glede prejšnje obsodbe, ki jo je izreklo sodišče druge države članice, določa obveznost preverjanja, ali je to sodišče spoštovalo temeljne pravice zadevne osebe, ob neobstoju izjemnih okoliščin lahko povzroči dvome o načelu vzajemnega zaupanja in torej o enem od ciljev iz Okvirnega sklepa 2008/675 (glej v tem smislu mnenje 2/13 (Pristop Unije k EKČP) z dne 18. decembra 2014, EU:C:2014:2454, točka 191, in sodbo z dne 5. aprila 2016, Aranyosi in Căldăraru, C‑404/15 in C‑659/15 PPU, EU:C:2016:198, točka 78).

38

Natančneje, kot je navedeno v uvodni izjavi 2 tega okvirnega sklepa, je njegov namen izvajanje načela o vzajemnem priznavanju sodb in sodnih odločb na kazenskem področju, določenega v členu 82(1) PDEU, ki je nadomestil člen 31 PEU, na podlagi katerega je bil sprejet ta okvirni sklep. To načelo nasprotuje temu, da se za upoštevanje – v okviru tega okvirnega sklepa – obsodilne odločbe, ki je bila predhodno izdana v drugi državi članici, zahteva izvedba nacionalnega postopka predhodnega priznanja in da se zato ta odločba revidira (glej v tem smislu sodbo z dne 21. septembra 2017, Beshkov, C‑171/16, EU:C:2017:710, točka 36 in navedena sodna praksa).

39

Zato je s členom 3(3) Okvirnega sklepa 2008/675 revizija, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, izrecno prepovedana, pri čemer je treba obsodilne odločbe, ki so bile predhodno izdane v drugih državah članicah, upoštevati take, kot so bile izrečene (glej po analogiji sodbo z dne 21. septembra 2017, Beshkov, C‑171/16, EU:C:2017:710, točka 37).

40

Čeprav torej Okvirni sklep 2008/675 nasprotuje reviziji, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki lahko povzroči novo opredelitev kaznivega dejanja in spremembo kazni, ki je bila izrečena v drugi državi članici, je treba ugotoviti, da ta okvirni sklep ne preprečuje tega, da država članica, v kateri poteka nov kazenski postopek, lahko natančno določi načine upoštevanja obsodb, ki so bile predhodno izrečene v tej drugi državi članici, pri čemer je edini namen te natančne določitve ugotovitev, ali za te obsodbe lahko veljajo enaki pravni učinki, kot jih imajo prejšnje nacionalne obsodbe v skladu z nacionalnim pravom.

41

Ta ugotovitev je podprta z uvodno izjavo 13 tega okvirnega sklepa, v skladu s katero dejstvo, da ni mogoče revidirati prejšnje obsodbe, državi članici ne bi smelo preprečiti, da po potrebi izda odločbo, ki ima enake pravne učinke kot ta prejšnja obsodba.

42

Kot namreč izhaja iz uvodne izjave 5 navedenega okvirnega sklepa, „cilj [tega okvirnega sklepa] ni uskladiti posledic, ki jih različne nacionalne zakonodaje predvidevajo v zvezi z obstojem prejšnjih obsodb, obveznost upoštevanja prejšnjih obsodb, izrečenih v drugih državah članicah, pa velja le do tiste mere, do katere se prejšnje nacionalne obsodbe upoštevajo po nacionalni zakonodaji“.

43

V uvodni izjavi 6 tega okvirnega sklepa je glede tega navedeno, da ta okvirni sklep „ne nalaga obveznosti upoštevanja prejšnjih obsodb v primerih, ko na primer informacije, pridobljene na podlagi veljavnih instrumentov, ne zadostujejo, ko nacionalna obsodba zaradi dejanja, za katero je bila izrečena prejšnja obsodba, ne bi bila mogoča, ali pa ko prej izrečene kazni zadevni nacionalni pravni sistem ne pozna“.

44

Čeprav ta okvirni sklep državi članici ne preprečuje, da po potrebi izda odločbo z enakimi pravnimi učinki, kot jih ima prejšnja obsodba, ki je bila izrečena v drugi državi članici, pa sprejetje te odločbe vseeno nikakor ne sme pomeniti, da se uporabi posebni predhodni nacionalni postopek priznanja, kakršen je ta v postopku v glavni stvari (glej po analogiji sodbo z dne 21. septembra 2017, Beshkov, C‑171/16, EU:C:2017:710, točka 38).

45

Poleg tega, kot je v bistvu navedel generalni pravobranilec v točki 86 sklepnih predlogov, sprejetje odločbe, ki ima enake pravne učinke kot prejšnja obsodba, ki je bila izrečena v drugi državi članici, kakršna je ta iz uvodne izjave 13 Okvirnega sklepa 2008/675, zahteva, da se vsak primer preuči posebej glede na konkretni položaj. Ta možnost ne more upravičiti izvedbe posebnega postopka priznanja glede obsodb, ki so bile izrečene v drugi državi članici, ki je na eni strani nujen za upoštevanje teh obsodb v novem kazenskem postopku ter ki lahko na drugi strani pripelje do ponovne opredelitve storjenega kaznivega dejanja in naložene kazni.

46

Poleg tega je v sodbi z dne 9. junija 2016, Balogh (C‑25/15, EU:C:2016:423, točki 53 in 55), Sodišče že odločilo, da je treba Okvirni sklep 2009/315 in Sklep 2009/316 razlagati tako, da nasprotujeta izvajanju nacionalne ureditve, ki določa posebni postopek priznavanja tujih sodb, kakršen je ta, ki je določen v členih od 46 do 48 madžarskega zakona o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah, ker med drugim tak postopek, ki se izvede pred vpisom teh obsodb v kazensko evidenco in s katerim sta predvidena tudi posredovanje in prevod teh odločb, lahko močno upočasni ta vpis, zaplete izmenjavo informacij med državami članicami, povzroči nekoristnost strojnega prevoda, določenega s Sklepom 2009/316, ter torej ogrozi uresničitev ciljev Okvirnega sklepa 2009/315 in Sklepa 2009/316.

47

V zvezi s tem je treba navesti, da sta Okvirni sklep 2009/315 in Okvirni sklep 2008/675 neločljivo povezana. Pomembno je namreč, da pristojni organi držav članic skrbno in enotno sodelujejo pri izmenjavi informacij o kazenskih obsodbah, da se prepreči, da nacionalni sodni organi, ki odločajo v novem kazenskem postopku proti osebi, zoper katero so za druga dejanja sodišča drugih držav članic že izdala obsodilne odločbe, odločijo, ne da bi lahko pri tem upoštevali te prejšnje obsodilne odločbe. Tako so nacionalni postopki, ki lahko ogrozijo to skrbno izmenjavo informacij, v nasprotju z Okvirnim sklepom 2009/315 v povezavi s Sklepom 2009/316 in z Okvirnim sklepom 2008/675.

48

Iz tega izhaja, da je treba Okvirni sklep 2008/675 glede na člen 82 PDEU razlagati tako, da nasprotuje temu, da se za upoštevanje – v državi članici, če se proti neki osebi začne nov kazenski postopek – pravnomočne kazenske obsodbe, ki jo je predhodno izdalo sodišče druge države članice proti isti osebi zaradi drugih dejanj, zahteva, da sodišča prve države članice uporabijo posebni predhodni postopek priznavanja, kakršen je ta v postopku v glavni stvari.

49

Ob upoštevanju odgovora na prvo vprašanje na drugo ni treba odgovoriti.

50

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

Okvirni sklep Sveta 2008/675/PNZ z dne 24. julija 2008 o upoštevanju obsodb med državami članicami Evropske unije v novem kazenskem postopku je treba glede na člen 82 PDEU razlagati tako, da nasprotuje temu, da se za upoštevanje – v državi članici, če se proti neki osebi začne nov kazenski postopek – pravnomočne kazenske obsodbe, ki jo je predhodno izdalo sodišče druge države članice proti isti osebi zaradi drugih dejanj, zahteva, da sodišča prve države članice uporabijo posebni predhodni postopek priznavanja, kakršen je ta v postopku v glavni stvari.