–

za C. Wegener F. Puschkarski, odvetnica,

–

za Royal Air Maroc SA D. Ahrens, odvetnik,

–

za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

–

za Evropsko komisijo K. Simonsson in K.‑P. Wojcik, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(1)(a) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Claudio Wegener in družbo Royal Air Maroc SA zaradi odškodnine, zahtevane zaradi velike zamude leta.

3

Člen 2 Uredbe št. 261/2004, naslovljen „Opredelitve pojmov“, vsebuje med drugim to opredelitev:

4

Člen 3 te uredbe, naslovljen „Področje uporabe“, v odstavku 1 določa:

„Ta uredba se uporablja za:

5

C. Wegener je z družbo Royal Air Maroc sklenila pogodbo o zračnem prevozu, konkretizirano z enotno rezervacijo, ki ji je omogočala let iz Berlina (Nemčija) v Agadir (Maroko) s postankom v Casablanci (Maroko) in menjavo letala.

6

Potem ko je C. Wegener pridobila potrditev svoje rezervacije in se na letališču v Berlinu prijavila na leta za celotno pot, se je vkrcala na letalo družbe Royal Air Maroc za Casablanco, ki je vzletelo z zamudo. Po prihodu v Casablanco se je želela vkrcati na letalo za Agadir, vendar ji je družba Royal Air Maroc zavrnila vkrcanje in navedla, da je bil njen sedež oddan drugemu potniku. C. Wegener se je na koncu vkrcala na drugo letalo družbe Royal Air Maroc in je v Agadir prispela s štiriurno zamudo glede na prvotno predviden vozni red.

7

C. Wegener je nato zahtevala odškodnino za to zamudo. Družba Royal Air Maroc pa je njeno zahtevo zavrnila z utemeljitvijo, da se ne more sklicevati na pravico do odškodnine na podlagi Uredbe št. 261/2004.

8

V teh okoliščinah je Landgericht Berlin (deželno sodišče v Berlinu, Nemčija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali gre za en let v smislu člena 3(1)(a) [Uredbe št. 261/2004], kadar prevoz letalskega prevoznika vsebuje načrtovane prekinitve (vmesne postanke) zunaj ozemlja Evropske [unije] z menjavo letala?“

9

Glede na vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, je treba najprej poudariti, da se v skladu s členom 3(1)(a) Uredbe št. 261/2004 ta uredba uporablja za potnike, ki odhajajo z letališča na ozemlju države članice.

10

Dalje, iz predložitvene odločbe je razvidno, da je bil prevoz potnika iz postopka v glavni stvari opravljen, kot je navedeno v točki 5 te sodbe, na podlagi enotne rezervacije.

11

Glede na to je treba ugotoviti, da predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(1)(a) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da se ta uredba uporablja za prevoz potnikov, ki je opravljen na podlagi enotne rezervacije in med odhodom z letališča na ozemlju države članice in prihodom na letališče na ozemlju tretje države vsebuje načrtovani vmesni postanek zunaj Unije z menjavo letala.

12

V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno najprej, da je prevoz, naveden v točki 5 te sodbe, sestavljen iz dveh letov, in sicer iz Berlina v Casablanco in iz Casablance v Agadir.

13

Dalje, prvi od teh letov se je začel na letališču na ozemlju države članice, medtem ko se je drugi začel in končal na letališčih na ozemlju tretje države.

14

Nazadnje, obstoj štiriurne zamude, ki je nastala tožeči stranki iz postopka v glavni stvari, je bil ugotovljen ob začetku drugega od navedenih letov.

15

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da če bi bilo treba let, kot je ta drugi let, ki je bil v celoti opravljen zunaj Unije, šteti za ločen prevoz, ne bi spadal na področje uporabe Uredbe št. 261/2004. Če pa bi se prevoz, kot je ta iz postopka v glavni stvari, obravnaval kot celota, z odhodom v državi članici, bi se ta uredba uporabljala.

16

V zvezi s tem je Sodišče že presodilo, da je nenadomestljiva izguba časa, ki je nevšečnost, zaradi katere je podana pravica do odškodnine iz Uredbe št. 261/2004, tista, ki se materializira ob prihodu zadevnega potnika v končni namembni kraj (sodba z dne 26. februarja 2013, Folkerts, C‑11/11, EU:C:2013:106, točki 32 in 33).

17

Pojem „končni namembni kraj“ je v členu 2(h) te uredbe opredeljen kot namembni kraj, naveden na vozovnici, ki je predložena pri prijavi na let, pri vmesnih letih za zvezo pa kot namembni kraj zadnjega leta zadevnega potnika (sodba z dne 26. februarja 2013, Folkerts, C‑11/11, EU:C:2013:106, točki 34 in 35).

18

Iz izraza „zadnji let“ je razvidno, da je treba pojem „vmesni let za zvezo“ razumeti, kot da napotuje na dva ali več letov, ki pomenijo celoto za pravice potnikov do odškodnine iz Uredbe št. 261/2004, kot v primeru vmesnega leta za zvezo, upoštevnega v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 26. februarja 2013, Folkerts (C‑11/11, EU:C:2013:106, točki 17 in 18).

19

Tako je v primeru, kadar sta bila dva ali več letov predmet enotne rezervacije, kot je bilo v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 26. februarja 2013, Folkerts (C‑11/11, EU:C:2013:106, točka 16).

20

Zato je treba prevoz, kot je ta iz postopka v glavni stvari, šteti za vmesne lete za zvezo, kot v primeru vmesnega leta za zvezo, upoštevnega v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 26. februarja 2013, Folkerts (C‑11/11, EU:C:2013:106, točki 35 in 38).

21

Predložitveno sodišče sicer opozarja, kot je to razvidno iz besedila njegovega vprašanja, da je bil drugi od obeh letov iz postopka v glavni stvari opravljen z drugim letalom kot prvi let.

22

Vendar nobena določba Uredbe št. 261/2004 ne pogojuje opredelitve za vmesne lete za zvezo z okoliščino, da so vsi leti, ki jih sestavljajo, opravljeni z istim letalom.

23

Zato menjava letala, do katere lahko pride med vmesnimi leti za zvezo, ne vpliva na to opredelitev.

24

Tako je treba prevoz, kot je ta iz postopka v glavni stvari, obravnavan kot celota, šteti za vmesne lete za zvezo. Zato spada na področje uporabe člena 3(1)(a) Uredbe št. 261/2004.

25

Glede na navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3(1)(a) Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da se ta uredba uporablja za prevoz potnikov, ki je opravljen na podlagi enotne rezervacije in med odhodom z letališča na ozemlju države članice in prihodom na letališče na ozemlju tretje države vsebuje načrtovani vmesni postanek zunaj Unije z menjavo letala.

26

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:

Člen 3(1)(a) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 je treba razlagati tako, da se ta uredba uporablja za prevoz potnikov, ki je opravljen na podlagi enotne rezervacije in med odhodom z letališča na ozemlju države članice in prihodom na letališče na ozemlju tretje države vsebuje načrtovani vmesni postanek zunaj Evropske unije z menjavo letala.