1

Družba Easy Sanitary Solutions BV (v nadaljevanju: ESS) in Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) s pritožbama predlagata razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 13. maja 2015, Group Nivelles/UUNT – Easy Sanitairy Solutions (Odtočna kanaleta za prho) (T‑15/13, v nadaljevanju: izpodbijana sodba, EU:T:2015:281), s katero je to razveljavilo odločbo tretjega odbora EUIPO za pritožbe z dne 4. oktobra 2012 (zadeva R 2004/2010‑3) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama I‑Drain BVBA in ESS (v nadaljevanju: sporna odločba).

2

V skladu z uvodno izjavo 12 Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142) naj „[v]arstvo […] ne zajema tistih sestavnih delov, ki med normalno uporabo izdelka niso vidni, pa tudi ne tistih značilnosti takšnih delov, ki niso vidne, če je del izpostavljen, ali ki same zase ne izpolnjujejo pogojev glede novosti in individualne narave. Zato se značilnosti videza izdelka, ki so iz teh razlogov izvzete iz varstva, ne sme upoštevati za namen ocenjevanja, ali druge značilnosti videza izdelka izpolnjujejo zahteve za varstvo“.

3

V skladu z uvodno izjavo 14 Uredbe št. 6/2002 naj ocena o tem, ali ima model individualno naravo, temelji na tem, ali se celotni vtis na seznanjenega uporabnika, ki vidi videz izdelka, jasno razlikuje od celotnega vtisa, ki ga nanj naredijo obstoječi videzi izdelkov, ob upoštevanju narave izdelka, za katerega se videz izdelka uporablja ali v katerega je vključen, še zlasti pa industrijski sektor, v katerega spada, in stopnjo svobode oblikovalca pri razvijanju videza izdelka.

4

Člen 3, točka (a), navedene uredbe določa:

„Za namen te uredbe:

5

Člen 4 te uredbe, naslovljen „Zahteve za varstvo“, v odstavku 1 določa:

„Videz izdelka je varovan z modelom Skupnosti, če je nov in ima individualno naravo.“

6

Člen 5 iste uredbe, naslovljen „Novost“, določa:

„1.   Videz izdelka šteje za novega, če javnosti še ni bil dostopen enak videz izdelka:

2.   Videzi izdelka štejejo za enake, če se njihove značilnosti razlikujejo le v nepomembnih podrobnostih.“

7

Člen 6 Uredbe št. 6/2002, naslovljen „Individualna narava“, določa:

„1.   Šteje se, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti:

2.   Pri ocenjevanju individualne narave se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju modela.“

8

Člen 7 te uredbe, naslovljen „Razkritje“, v odstavku 1 določa:

„Za namen uporabe členov 5 in 6 se šteje, da je bil videz izdelka dostopen javnosti, če je bil objavljen po registraciji ali kako drugače, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit pred dnem iz členov 5(1)(a) in 6(1)(a) oziroma členov 5(1)(b) in 6(1)(b), razen če ti dogodki ne bi mogli utemeljeno postati znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Skupnosti. Videz izdelka pa ne šteje za dostopnega javnosti zgolj zato, ker je bil dostopen tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.“

9

Člen 10 navedene uredbe določa:

„1.   Obseg varstva iz modela Skupnosti zajema vsak videz izdelka, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa.

2.   Pri ocenjevanju obsega varstva se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka.“

10

Člen 19 iste uredbe, naslovljen „Pravice iz modela Skupnosti“, v odstavku 1 določa:

„Registrirani model Skupnosti imetniku podeljuje izključno pravico do njegove uporabe in do tega, da prepreči njegovo uporabo vsaki tretji osebi, ki nima njegovega soglasja. Navedena uporaba zajema zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, v katerega je videz izdelka vgrajen ali na katerega je pritrjen, ali skladiščenje takšnega izdelka v te namene.“

11

Člen 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 določa, da se „[m]odel Skupnosti […] lahko razglasi za ničnega le […] če ne izpolnjuje zahtev členov 4 do 9“.

12

Člen 36 te uredbe, naslovljen „Zahteve, ki jim morajo prijave ustrezati“, v odstavkih 2 in 6 določa:

„2.   Prijava poleg tega navede tudi izdelke, v katere naj bi bil videz izdelka vgrajen ali na katerih naj bi se uporabljal.

[…]

6.   Informacije [iz odstavka] 2 […] ne vplivajo na obseg varstva modela kot takega.“

13

Člen 52(1) navedene uredbe določa, da lahko v skladu s členom 25(2), (3), (4) in (5) vsaka fizična ali pravna oseba, pa tudi državni organ, ki je za to pooblaščen, pri EUIPO vloži zahtevo za razglasitev ničnosti registriranega modela Skupnosti.

14

Člen 53(1) iste uredbe, ki se nanaša na preizkus zahteve za razglasitev ničnosti, določa, da če EUIPO ugotovi, da je zahteva za razglasitev ničnosti sprejemljiva, preizkusi, ali razlogi za ničnost iz člena 25 vplivajo na ohranjanje registriranega modela Skupnosti. V skladu členom 53(2) EUIPO pri preizkusu zahteve, ki se opravi v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2245/2002 z dne 21. oktobra 2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 31, str. 14), pozove stranke, kolikorkrat je to potrebno, da vložijo opažanja v roku, ki jim ga postavi, o navedbah drugih strank ali o svojih navedbah.

15

Člen 61 Uredbe št. 6/2002 določa:

„1.   Proti odločbam odborov za pritožbe glede pritožb se lahko vloži tožba pri Sodišču.

2.   Tožba se lahko vloži zaradi kršitve pravil o pristojnosti, kršitve bistvenih določb postopka, kršitve Pogodbe, te uredbe ali kateregakoli pravnega pravila v zvezi z njihovo uporabo ali zaradi zlorabe pooblastil.

3.   Sodišče je pristojno za razveljavitev ali spremembo izpodbijane odločbe.

[…]

6.   [EUIPO] mora storiti vse, kar je potrebno, da izvrši sodbo Sodišča.“

16

V skladu s členom 63(1) te uredbe „[v] postopku [EUIPO] preveri dejstva po uradni dolžnosti. Vendar pa je [EUIPO] v postopku v zvezi z razglasitvijo ničnosti pri tem preizkusu omejen na dejstva, dokaze in argumente, podane s strani strank, in zahtevani ukrep“.

17

Člen 65(1) navedene uredbe določa, da lahko EUIPO v vseh postopkih prilagodi sredstva za izvajanje ali pridobivanje dokazov, zlasti pa zasliši stranke in priče, zahteva informacije ter predložitev dokumentov in posameznih dokazov ali tudi zahteva izvedensko mnenje.

18

Člen 28(1)(b)(v) in (vi), Uredbe št. 2245/2002 določa:

„1.   Zahteva […] [vložena pri EUIPO] za razglasitev ničnosti v skladu s členom 52 Uredbe […] št. 6/2002 vsebuje:

[…]

19

Družba ESS je 28. novembra 2003 pri EUIPO na podlagi Uredbe št. 6/2002 vložila prijavo za registracijo modela Skupnosti. Ta prijava se je nanašala na model s to upodobitvijo:

20

Izpodbijani model je bil kot model Skupnosti registriran pod številko 000107834‑0025 in objavljen v Biltenu modelov Skupnosti št. 19/2004 z dne 9. marca 2004. V skladu s to registracijo predstavlja „odtok za prho (shower drain)“.

21

Registracija izpodbijanega modela je bila 31. marca 2009 podaljšana. To podaljšanje je bilo objavljeno v Biltenu modelov Skupnosti št. 61/2009 z dne 2. aprila 2009.

22

Družba I‑Drain, ki jo je nasledila družba Group Nivelles NV, je 3. septembra 2009 v skladu s členom 52 Uredbe št. 6/2002 vložila zahtevo za razglasitev ničnosti izpodbijanega modela. V utemeljitev te zahteve je navedla razlog za ničnost iz člena 25(1)(b) te uredbe, in sicer, da izpodbijani model ne izpolnjuje pogojev, določenih v členih od 4 do 9 te uredbe. Kot je razvidno iz člena 4(1) Uredbe št. 6/2002, se ti pogoji nanašajo zlasti na novost v smislu člena 5 navedene uredbe in individualno naravo – v smislu člena 6 navedene uredbe – izpodbijanega modela, ki se presojata na datum njegovega razkritja javnosti, določenega v skladu s členom 7 iste uredbe.

23

Družba I‑Drain je v utemeljitev zahteve za razglasitev ničnosti med drugim predložila izrezke iz dveh katalogov izdelkov družbe Blücher (v nadaljevanju: kataloga družbe Blücher). V katalogih družbe Blücher je bila med drugim ta slika:

24

Oddelek EUIPO za ničnost je z odločbo z dne 23. septembra 2010 razglasil ničnost izpodbijanega modela in tako ugodil zahtevi, ki mu jo je predložila družba I‑Drain.

25

Oddelek EUIPO za ničnost je v točki 3 obrazložitve te odločbe navedel, da je bilo iz trditev družbe I‑Drain jasno razvidno, da je njena zahteva za razglasitev ničnosti temeljila na domnevnem neobstoju novosti in individualne narave izpodbijanega modela Skupnosti. Oddelek EUIPO za ničnost je v točki 15 obrazložitve te odločbe menil, da je ta model stricto sensu predstavljal ploščo, posodo in odtok za prho in da je bila edina vidna značilnost tega modela zgornji del omenjene plošče. V skladu s točko 19 obrazložitve odločbe oddelka EUIPO za ničnost pa naj bi bila ta plošča enaka tisti, ki je prikazana v središču slike, povzete v točki 23 te sodbe, zato naj izpodbijani model v primerjavi z modelom, prikazanim na tem dokumentu, ne bi imel novega videza. Oddelek EUIPO za ničnost je poleg tega v točki 20 obrazložitve odločbe kot neupoštevno zavrnil trditev družbe ESS, da je bila plošča, ki je prikazana v središču slike, povzete v točki 23 te sodbe, uporabljena v okolju, ki je drugačno od tistega, v katerem bi se zadevni izdelek, na katerega se nanaša izpodbijani model, moral uporabljati, ker uporaba izdelka, v katerega je vgrajen model, ni element njegovega videza in da zato razlika ne vpliva na primerjavo med tema nasprotujočima si modeloma.

26

Družba ESS je 15. oktobra 2010 na podlagi členov od 55 do 60 Uredbe št. 6/2002 vložila pritožbo zoper odločbo oddelka EUIPO za ničnost.

27

Tretji odbor EUIPO za pritožbe je s sporno odločbo razveljavil odločbo oddelka EUIPO za ničnost z dne 23. septembra 2010. V točkah od 31 do 33 obrazložitve izpodbijane odločbe je – v nasprotju z ugotovitvami oddelka EUIPO za ničnost – v bistvu ugotovil, da je izpodbijani model Skupnosti nov v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002, ker ni enak plošči, prikazani v središču slike, povzete v točki 23 te sodbe, ampak se je od nje razlikoval, pri čemer razlike niso niti „neznatne“ niti jih ni „težko objektivno oceniti“, zaradi česar jih ni mogoče šteti za nepomembne. Zadevo je vrnil oddelku EUIPO za ničnost, „da odloči o zahtevi za razglasitev ničnosti, utemeljeni na členu 25(1)(b) v povezavi s [členoma 4(1) in 6]“ Uredbe št. 6/2002.

28

Družba Group Nivelles je 7. januarja 2013 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razveljavitev sporne odločbe.

29

Družba ESS je kot intervenientka v odgovoru na tožbo, ki ga je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila 15. julija 2013, predlagala razveljavitev sporne odločbe glede vprašanja, ki v tožbi ni bilo navedeno.

30

Družba Group Nivelles je v utemeljitev svoje tožbe navedla en tožbeni razlog, ki se je nanašal na napako tretjega odbora EUIPO za pritožbe pri primerjavi izpodbijanega modela s predhodnimi modeli, navajanimi v utemeljitvi zahteve za razglasitev ničnosti. Menila je, da je tretji odbor EUIPO za pritožbe zaradi te napake napačno ugotovil, da je izpodbijani model nov v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002.

31

Družba ESS je v zahtevi za razveljavitev sporne odločbe iz drugega razloga od tistih, ki jih je navedla družba Group Nivelles, navedla, da je tretji odbor EUIPO za pritožbe kršil bistvene določbe postopka, ko je v točki 31 obrazložitve te odločbe sklenil, da je na sliki, povzeti v točki 23 te sodbe, prikazan zelo preprost štirikoten odtok za prho, ki ga sestavlja pokrivna plošča z luknjo. Družba ESS meni, da je ta ugotovitev v nasprotju s trditvami, ki sta jih stranki podali v postopku pred EUIPO, in da ni obrazložena, kar naj bi vplivalo na nezadostno razumljivost sporne odločbe.

32

Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo sprejelo edini tožbeni razlog družbe Group Nivelles in stranski tožbeni razlog družbe ESS ter posledično razveljavilo sporno odločbo. Nasprotno pa je Splošno sodišče zavrnilo predlog za spremembo te odločbe, ki ga je podala družba Group Nivelles.

33

Družba ESS s pritožbo v zadevi C‑361/15 P Sodišču predlaga, naj:

34

EUIPO v odgovoru na pritožbo v zadevi C‑361/15 P Sodišču predlaga, naj:

35

Družba Group Nivelles v odgovoru na pritožbo v zadevi C‑361/15 P Sodišču predlaga, naj:

36

EUIPO s pritožbo v zadevi C‑405/15 P Sodišču predlaga, naj:

37

Družba ESS v odgovoru na pritožbo v zadevi C‑405/15 P Sodišču predlaga, naj:

38

Družba Group Nivelles v odgovoru na pritožbo v zadevi C‑405/15 P Sodišču predlaga, naj:

39

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska v intervencijski vlogi v zadevi C‑405/15 P Sodišču predlaga, naj:

40

Predsednik Sodišča je s sklepom z dne 8. junija 2016 združil zadevi C‑361/15 P in C‑405/15 P za ustni postopek in izdajo sodbe.

41

Zaradi njune povezanosti je treba prvi in drugi pritožbeni razlog EUIPO obravnavati skupaj.

42

EUIPO trdi, prvič, da je Splošno sodišče v točkah 74 in 79 izpodbijane sodbe kršilo člen 63(1) Uredbe št. 6/2002 in zlasti načela, ki veljajo v zvezi z dokaznim bremenom in izvajanjem dokazov v okviru tožbe za razglasitev ničnosti registriranega modela Skupnosti, s tem da je zahtevalo, naj EUIPO sestavi predhodni model na podlagi različnih izvlečkov iz katalogov, ki sta bila priložena k zahtevi za razglasitev ničnosti.

43

Ta člen 63(1) naj bi temeljil na jasni delitvi vlog EUIPO in vložnika zahteve za razglasitev ničnosti v okviru postopkov za razglasitev ničnosti na podlagi členov 5 in 6 Uredbe št. 6/2002, kar naj bi med drugim potrjeval tudi člen 28(1)(b)(v) in (vi), Uredbe št. 2245/2002.

44

Tako bi moral vložnik zahteve za razglasitev ničnosti natančno opredeliti, kateri predhodni modeli so upoštevni s predložitvijo reprodukcije teh modelov ter dokazom o njihovem obstoju. Poleg tega bi moral predložiti dokaz, da so bili ti predhodni modeli dostopni v smislu člena 7 Uredbe št. 6/2002. V zvezi s tem bi smel EUIPO zahtevo za razglasitev ničnosti preučiti samo na podlagi dejstev, dokazil, trditev in opažanj, ki jih je podal vložnik zahteve za razglasitev ničnosti, pri čemer ga ne bi smel nadomestiti v okviru izvajanja dokazov in pri iskanju tega, kateri predhodni model bi bil med vsemi modeli, predstavljenimi v predloženih dokumentih, lahko upošteven.

45

EUIPO pa meni, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je v točkah 74 in 84 izpodbijane sodbe presodilo, da ni pravilno opredelil navajanega predhodnega modela in da ta model predstavlja „celotni odtočni sistem za tekočine iz ponudbe družbe Blücher in je naveden v utemeljitev zahteve za razglasitev ničnosti“.

46

Po mnenju EUIPO je iz postopka v zvezi z zahtevo za razglasitev ničnosti in iz stališč, ki jih je družba Group Nivelles podala pred Splošnim sodiščem, razvidno, da se ta družba – kot na predhodni model – ni sklicevala na celotni odtočni sistem za tekočine, temveč samo na pokrivno ploščo, razkrito s strani podjetja Blücher in drugih podjetij. Družba Group Nivelles se je šele v fazi tožbe, vložene pri Splošnem sodišču, torej prepozno, sklicevala na celotni odtočni sistem za tekočine.

47

S tem, da je v točki 79 izpodbijane sodbe EUIPO naložilo obveznost primerjave izpodbijanega modela s celotnim odtočnim sistemom za tekočine iz ponudbe družbe Blücher, naj bi Splošno sodišče na lastno pobudo v katalogih, ki ju je predložila družba Group Nivelles, iskalo predhodni model, za katerega je menilo, da je najbolj upošteven, in s tem kršilo člen 63(1) Uredbe št. 6/2002.

48

Drugič, EUIPO trdi, da je Splošno sodišče v točkah 77 in 78 izpodbijane sodbe kršilo pravila, ki veljajo za presojo novosti modela Skupnosti iz člena 5 Uredbe št. 6/2002, ker mu je naložilo obveznost, da sestavi različne sestavne dele nekega modela, v zvezi s katerim se zatrjuje obstoj predhodnega modela, ki so bili javnosti dostopni ločeno.

49

Sodišče naj bi v sodbi z dne 19. junija 2014, Karen Millen Fashions (C‑345/13, EU:C:2014:2013, točka 26), že presodilo, da glede presoje individualne narave modela v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002, tega ni mogoče primerjati s skupkom specifičnih elementov ali delov predhodnih modelov, temveč s posamičnimi in določenimi predhodnimi modeli. Tako presojo bi bilo treba uporabiti tudi za presojo novosti modela v smislu člena 5 te uredbe.

50

Okoliščina, da so različni sestavni deli modela, ki so postali dostopni ločeno, namenjeni za uporabo kot celota, naj ne bi spreminjala te ugotovitve. Skupek teh različnih sestavnih delov bi lahko ustvarjal domnevni videz, vendar bi bil ta hipotetičen ali vsekakor zelo približen, kar bi oviralo primerjalno presojo novosti iz člena 5 Uredbe št. 6/2002. EUIPO meni, da v tej zadevi drugačnih značilnosti predhodnega modela ni mogoče določiti dovolj natančno in da bi kombinacija različnih sestavnih delov, namenjenih skupni uporabi, zahtevala prizadevanja za izvedbo in bi privedla do hipotetične združene enote.

51

EUIPO dodaja, da je Splošno sodišče v točkah 68 in 76 izpodbijane sodbe zavrnilo njegove trditve, ker temeljijo na predpostavki, da stranke niso predložile nobene slike, ki združuje pokrivno ploščo in odtočno posodo, torej na predpostavki, ki je po mnenju Splošnega sodišča napačna. Vendar EUIPO meni, da ta trditev Splošnega sodišča temelji na izkrivljanju dejstev, kar potrjuje primerjava slik, na katere se je sklicevalo Splošno sodišče v izpodbijani sodbi.

52

Družba ESS se strinja s trditvami EUIPO in meni, da sta prvi in drugi pritožbeni razlog utemeljena.

53

Družba Group Nivelles pa izpodbija trditve EUIPO in zato Sodišču predlaga, naj prvi in drugi pritožbeni razlog zavrne kot neutemeljena.

54

EUIPO s svojim prvim in drugim pritožbenim razlogom v bistvu izpodbija presojo Splošnega sodišča iz točk od 77 do 79 in 84 izpodbijane sodbe.

55

EUIPO trdi, da je Splošno sodišče kršilo člen 63(1) Uredbe št. 6/2002, zlasti pa načela, ki veljajo v zvezi z dokaznim bremenom in izvajanjem dokazov v okviru tožbe za razglasitev ničnosti registriranega modela. Meni tudi, da je Splošno sodišče kršilo člen 5 te uredbe, zlasti pa pravila, ki veljajo za presojo novosti modela Skupnosti, ker je od njega zahtevalo, da združi različne sestavne dele enega ali več modelov, ki so javnosti postali dostopni ločeno, na podlagi različnih izvlečkov iz katalogov, ki sta bila priložena k zahtevi za razglasitev ničnosti, da bi dobili celotni videz predhodnega modela.

56

V zvezi z izvajanjem dokazov je treba spomniti, da člen 63(1), prvi stavek, Uredbe št. 6/2002 določa, da EUIPO v postopku preveri dejstva po uradni dolžnosti. Vendar drugi stavek te določbe pojasnjuje, da je v postopku v zvezi z razglasitvijo ničnosti preizkus omejen na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke.

57

V obravnavani zadevi je iz točke 22 te sodbe razvidno, da je družba Group Nivelles vložila zahtevo za razglasitev ničnosti izpodbijanega modela v skladu s členom 52 Uredbe št. 6/2002, pri čemer se je sklicevala na ničnostni razlog iz člena 25(1)(b) te uredbe.

58

Na eni strani mora zahteva za razglasitev ničnosti registriranega modela Skupnosti v skladu s členom 28(1)(b)(v) Uredbe št. 2245/2002, če temelji na okoliščini, da ta model ne izpolnjuje zahtev iz členov 5 ali 6 Uredbe št. 6/2002, vsebovati navedbo in reprodukcijo prejšnjih modelov, ki bi lahko bili ovira za novost ali individualno naravo registriranega modela Skupnosti, ter dokumente, ki dokazujejo obstoj teh prejšnjih modelov.

59

Na drugi strani v okviru zahteve za razglasitev ničnosti na podlagi člena 25 Uredbe št. 6/2002 iz člena 52(1) in (2) ter iz člena 53(1) in (2) te uredbe izhaja, da ni naloga EUIPO niti Splošnega sodišča, temveč tožeče stranke, ki se sklicuje na ničnostni razlog iz člena 25(1)(b) te uredbe, da predloži dokaze o resničnosti tega razloga (glej po analogiji sklep z dne 17. julija 2014, Kastenholz/UUNT, C‑435/13 P, neobjavljen, EU:C:2014:2124, točka 55).

60

Zato mora vložnik zahteve za razglasitev ničnosti, kadar se sklicuje na ničnostni razlog iz člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002, predložiti dokaze o tem, da izpodbijani model ne izpolnjuje pogojev, določenih v členih od 4 do 9 te uredbe.

61

Poleg tega je treba v zvezi z zatrjevano kršitvijo člena 5 Uredbe št. 6/2002 dodati, da ta določba s tem, ko zahteva, da se videz izdelka šteje za novega, da „javnosti še ni bil dostopen enak videz izdelka“, določa, da je treba presojo novosti nekega modela opraviti glede na enega ali več točno določenih, posamičnih, ugotovljenih in opredeljenih modelov izmed vseh modelov, ki so bili prej dostopni javnosti (glede člena 6 Uredbe št. 6/2002 glej po analogiji sodbo z dne 19. junija 2014, Karen Millen Fashions, C‑345/13, EU:C:2014:2013, točka 25).

62

V zvezi s tem je treba spomniti, da je model v skladu s členom 3(a) te uredbe opredeljen kot „izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov samega izdelka in/ali značilnosti ornamentov na njem“. Iz tega izhaja, da je videz v okviru sistematike Uredbe št. 6/2002 za model bistvenega pomena.

63

Zato je okoliščina, da je neka značilnost modela vidna, temeljni pogoj za to varstvo. Tako je v uvodni izjavi 12 Uredbe št. 6/2002 navedeno, da varstvo modela ne bi smelo zajemati tistih sestavnih delov, ki med normalno uporabo izdelka niso vidni, pa tudi ne tistih značilnosti takšnih delov, ki niso vidne, če je del izpostavljen, njegovih značilnosti pa se zato ne bi smelo upoštevati pri presoji, ali druge značilnosti tega modela izpolnjujejo zahteve za varstvo.

64

Iz navedenega sledi, da – kot je generalni pravobranilec v bistvu izpostavil v točkah 147 in 149 sklepnih predlogov – je za organe EUIPO bistvenega pomena, da imajo sliko predhodnega modela, ki mora omogočati, da se zajame videz izdelka, v katerega je vgrajen model, ter natančno in zanesljivo opredeli predhodni model, da bi se lahko v skladu s členi od 5 do 7 Uredbe št. 6/2002 lotili presoje novosti in individualne narave izpodbijanega modela ter primerjave med zadevnima modeloma, ki jo zajema ta presoja. Za presojo, ali izpodbijani model dejansko ni nov oziroma ali dejansko nima individualne narave, pa je potreben točno določen in ugotovljen predhodni model.

65

Glede na preudarke iz točk od 58 do 64 te sodbe tudi izhaja, da mora stranka, ki je vložila zahtevo za razglasitev ničnosti, EUIPO predložiti potrebne informacije, zlasti pa natančno in popolno opredelitev ter reprodukcijo modela, katerega predhodnost se zatrjuje, da dokaže, da izpodbijanega modela ni mogoče veljavno registrirati.

66

V obravnavanih zadevah je zlasti iz točk 64, 65 in 79 izpodbijane sodbe razvidno, da družba Group Nivelles – ne da bi se v okviru teh pritožb zatrjevalo izkrivljanje v zvezi s tem – v zahtevi za razglasitev ničnosti pred organi EUIPO ni predstavila popolne upodobitve modela, katerega predhodnost se zatrjuje.

67

Vendar je Splošno sodišče v točki 79 izpodbijane sodbe presodilo, da ker je bilo iz katalogov družbe Blücher jasno razvidno, da je namen pokrivne plošče, prikazane v središču slike, povzete v točki 23 te sodbe, to, da se sestavi s posodami in odtoki iz ponudbe družbe Blücher, ki so prav tako prikazani v teh katalogih, in tako tvori celotni odtočni sistem za tekočine, bi moral EUIPO pri presoji novosti izpodbijanega modela tega med drugim primerjati z odtokom za tekočine, ki bi bil sestavljen iz zadevne pokrivne plošče in drugih sestavnih delov odtočnega sistema za tekočine iz ponudbe družbe Blücher.

68

Splošno sodišče je s tem naložilo EUIPO, da v okviru primerjave, ki jo mora ta urad po uradni dolžnosti izvesti med zadevnimi modeli za presojo novosti izpodbijanega modela v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002, združi različne sestavne dele enega ali več predhodnih modelov, da se pridobi celotni videz tega modela, čeprav vložnik zahteve za razglasitev ničnosti tega modela ni prikazal v celoti.

69

Vendar od EUIPO ni mogoče zahtevati, da zlasti v okviru presoje novosti izpodbijanega modela združi različne sestavne dele predhodnega modela, saj bi vložnik zahteve za razglasitev ničnosti moral predložiti popoln prikaz tega predhodnega modela. Poleg tega bo vsaka morebitna kombinacija, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 152 sklepnih predlogov, vključevala pomanjkljivosti, saj bo nujno zajemala približke.

70

Zato – kot upravičeno zatrjuje EUIPO in v nasprotju z razsodbo Splošnega sodišča v točki 78 izpodbijane sodbe – okoliščina, da izpodbijani model obstaja samo v eni kombinaciji modelov, ki so javnosti že postali dostopni in v zvezi s katerimi je že bilo navedeno, da so bili namenjeni skupni uporabi, ne more biti upoštevna za presojo novosti v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002, če ni popolnih podatkov in prikaza modela, katerega predhodnost se zatrjuje.

71

V zvezi s tem je treba dodati, da okoliščina – na katero je opozorilo Splošno sodišče v točki 68 izpodbijane sodbe – da je družba ESS kot intervenientka pred Splošnim sodiščem priložila izrezke iz kataloga družbe Blücher, ki so drugačni od tistih, ki jih je predstavila družba Group Nivelles v zahtevi za razglasitev ničnosti, na katerih je slika pokrivne plošče, kakršna je tista, ki je prikazana v središču slike, povzete v točki 23 te sodbe, in ki je nameščena na posodo, pod katero je odtok, ne more odpraviti pomanjkljivosti, da ni natančnih podatkov in reprodukcije predhodnega modela, na katerega se sklicuje družba Group Nivelles. Tudi če bi EUIPO lahko upošteval takšno okoliščino, da bi v skladu s členom 65(1) Uredbe št. 6/2002 odredil sredstva za izvajanje ali pridobivanje dokazov, pa ni dolžan združiti različnih sestavnih delov enega ali več modelov, ki so javnosti postali dostopni ločeno, na podlagi različnih izvlečkov iz katalogov, ki so bili priloženi k zahtevi za razglasitev ničnosti, da bi dobil celotni videz navedenega predhodnega modela. Ne da bi bilo treba preučiti trditve EUIPO, da so v točkah 68 in 76 izpodbijane sodbe izkrivljena dejstva, zadošča ugotovitev, da Splošno sodišče v sodbi nikakor ne trdi, da slika, ki jo je predložila družba ESS, pomeni celotni videz točno določenega predhodnega modela, na predhodnost katerega se je sklicevala družba Group Nivelles.

72

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je Splošno sodišče v točkah od 77 do 79 ter 84 izpodbijane sodbe napačno uporabilo pravo s tem, da je za presojo novosti izpodbijanega modela od EUIPO zahtevalo, da sestavi predhodni model na podlagi različnih izrezkov iz katalogov družbe Büchler, priloženih k zahtevi za razglasitev ničnosti.

73

Vendar iz sodne prakse Sodišča izhaja, da napačna uporaba prava s strani Splošnega sodišča ne povzroči razveljavitve izpodbijane sodbe, če je njen izrek utemeljen z drugimi pravnimi razlogi (glej sodbi z dne 18. julija 2013, FIFA/Komisija, C‑204/11 P, EU:C:2013:477, točka 43, in z dne 11. maja 2017, Dyson/Komisija, C‑44/16 P, EU:C:2017:357, točka 55).

74

V zvezi s tem je treba navesti, da je izrek izpodbijane sodbe v delu, v katerem je bila sporna odločba razglašena za nično, utemeljen. Zlasti iz točke 67 izpodbijane sodbe je namreč razvidno, da je bil model, na predhodnost katerega se je pred EUIPO sklicevala družba Group Nivelles, celotni odtočni sistem za tekočine iz ponudbe družbe Blücher. Ker EUIPO v zvezi s tem ne zatrjuje nobenega izkrivljanja, njegove trditve, da naj bi se družba Group Nivelles na celotni sistem prvič sklicevala v tožbi pred Splošnim sodiščem, ni mogoče sprejeti.

75

Kot je bilo navedeno v točki 70 te sodbe, je iz točk 64, 65 in 79 izpodbijane sodbe razvidno, da družba Group Nivelles v zahtevi za razglasitev ničnosti pred organi EUIPO ni predložila celotnega prikaza navedenega modela.

76

Tretji odbor EUIPO za pritožbe je v izpodbijani odločbi kljub temu presodil o novosti izpodbijanega modela, tako da ga je primerjal s pokrivno ploščo, na katero se je sklicevala družba Group Nivelles v utemeljitvi zahteve za razglasitev ničnosti in ki je prikazana v središču slike, povzete v točki 23 te sodbe. Ta pokrivna plošča ni bila model, na katerega predhodnost se je sklicevala družba Group Nivelles. Iz tega izhaja, da je tretji odbor EUIPO za pritožbe s tem, ko je v točki 31 obrazložitve izpodbijane odločbe navedel, da „predhodni model (D1) sestavlja zelo preprost štirikoten odtok za prho, ki ga sestavlja pokrivna plošča z luknjo“, izpodbijano odločbo utemeljil na neustreznih razlogih, kar zadostuje za utemeljitev odločitve Splošnega sodišča, da se ta odločba razveljavi.

77

Iz zgoraj navedenega izhaja, da napačna uporaba prava s strani Splošnega sodišča, kot je ugotovljena v točki 72 te sodbe, ne more povzročiti razveljavitve izpodbijane sodbe, saj je njen izrek v delu, ki se nanaša na razveljavitev izpodbijane odločbe, utemeljen z drugimi pravnimi razlogi. Zato je treba prvi in drugi pritožbeni razlog EUIPO zavrniti kot brezpredmetna.

78

Družba ESS s prvim pritožbenim razlogom najprej trdi, da je Splošno sodišče kršilo člen 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členom 7(1) te uredbe s tem, da je na eni strani ugotovilo, da je bil predhodni model, ki je vgrajen v drug izdelek od tistega, na katerega se nanaša novejši model oziroma se na takem izdelku uporabi, načeloma pomemben za presojo novosti zadnjenavedenega modela v smislu člena 5 te uredbe, in na drugi strani, da je bilo na podlagi besedila zadnjenavedenega člena izključeno, da je model mogoče šteti za nov, če je enak model predhodno dostopen javnosti, ne glede na izdelek, v katerega naj bi bil predhodni model vgrajen ali na katerem naj bi se uporabljal.

79

Družba ESS v nasprotju z ugotovitvijo Splošnega sodišča v točki 119 izpodbijane sodbe meni, da se pravila iz tega člena 7 nanašajo izključno na novost in individualno naravo izdelkov, ki se uvrščajo na isto področje, ali na istovrstne izdelke, namenjene isti uporabi.

80

Po mnenju družbe ESS niti na podlagi pripravljalnih dokumentov za Direktivo 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o pravnem varstvu modelov (UL 1998, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 21, str. 120) niti tistih za Uredbo št. 6/2002 ni mogoče sklepati, da je domnevna raba modela, ki ga je mogoče uporabiti na različnih izdelkih, od katerih ima vsak drugačno namembnost, imela vlogo pri pripravi te uredbe. Splošno sodišče naj bi v točki 122 izpodbijane sodbe napačno navedlo, da „zadevno področje“ v smislu člena 7(1) Uredbe št. 6/2002 ni omejeno na področje, na katero spada izdelek, v katerega se bo izpodbijani model vgradil ali na katerem naj bi se uporabljal. V tem primeru bi ta model lahko zajemal vsa področja, na katerih ga je mogoče uporabiti, tudi tista, ki naj ne bi imela nobene zveze s področjem, na katerem ga želi uporabiti stranka, ki uveljavlja varstvo modela.

81

Po trditvah družbe ESS pa mora za to, da se lahko področje šteje za „zadevno“, obstajati zveza med modelom in izdelkom oziroma izdelki, na katerih naj bi se zadevni model uporabljal, torej zveza, ki jo v skladu z določbami člena 36(2) Uredbe št. 6/2002 sestavljajo izdelki, navedeni v prijavi za registracijo modela Skupnosti.

82

Posledica široke razlage „zadevnega področja“ s strani Splošnega sodišča naj bi bila, da kategorija „specializirani krogi“, na katere se sklicuje člen 7(1) Uredbe št. 6/2002, zajema osebe, za katere se domneva, da se spoznajo ne le na področje, na katero spada izdelek, v katerega se bo izpodbijani model vgradil ali na katerem naj bi se uporabljal, temveč tudi na druga področja, na katera spadajo izdelki, v katere se model prav tako lahko vgradi ali na katerih se bo prav tako uporabil. Vendar bi bilo nerealno domnevati, da bodo te osebe imele takšno stopnjo znanja.

83

Dalje, družba ESS meni, da je Splošno sodišče kršilo člen 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 v povezavi s členom 5 te uredbe s tem, da je v točkah 115 in 116 izpodbijane sodbe presodilo, da modela Skupnosti ni mogoče šteti za novega v smislu člena 5(1) te uredbe, če je bil enak model dostopen javnosti pred datumi, določenimi v tej določbi, četudi je ta predhodni model v skladu s členom 36(2) Uredbe št. 6/2002 namenjen vgradnji ali uporabi na drugem izdelku, in ne na tistem ali tistih, ki so navedeni v prijavi za registracijo oziroma se na tem drugem izdelku uporabi.

84

Družba ESS nazadnje trdi, da je Splošno sodišče v točkah 115 in 116 izpodbijane sodbe kršilo člena 10 in 19 ter člen 36(6) Uredbe št. 6/2002.

85

Po prepričanju družbe ESS je za presojo, ali model naredi drugačen celotni vtis v smislu člena 6 in člena 10(1) Uredbe št. 6/2002, treba izhajati z vidika „seznanjenega uporabnika“. Vendar naj bi bilo znanje seznanjenega uporabnika omejeno, kar naj bi vplivalo na presojo individualne narave in obseg varstva registriranega modela Skupnosti.

86

V zvezi s tem družba ESS opozarja na protislovje med presojo v točki 115 izpodbijane sodbe in presojo v točki 132 iste sodbe. Splošno sodišče naj bi namreč v tej točki 132 priznalo, da naj bi bilo znanje seznanjenega uporabnika omejeno in da če seznanjeni uporabnik izdelka ob upoštevanju identifikacije zadevnega izdelka, v katerega je vgrajen model ali na katerem se uporabi, ne pozna predhodnega izdelka, v katerega je bil vgrajen model ali na katerem se je uporabil, ta predhodni model ne more pomeniti ovire za priznanje individualne narave novejšemu modelu. Na eni strani naj bi bila individualna narava in obseg varstva modela dve plati iste medalje, na drugi strani pa, čeprav seznanjeni uporabnik pozna predhodni model, to ne bi nujno pomenilo, da je to znanje mogoče upoštevati pri presoji individualne narave modela, ki bi bil v skladu s členom 36(2) Uredbe št. 6/2002 namenjen vgradnji v drug izdelek ali na katerem bi se uporabil.

87

Družba Group Nivelles in EUIPO menita, da je treba prvi pritožbeni razlog družbe ESS zavrniti kot neutemeljen.

88

Splošno sodišče je v točkah od 115 do 123 izpodbijane sodbe v bistvu razsodilo, da narava izdelka, v katerega je predhodni model vgrajen ali na katerem se uporabi, ne vpliva na presojo novosti izpodbijanega modela v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002. Splošno sodišče je v točki 122 sodbe navedlo, da „zadevno področje“ v smislu člena 7(1) te uredbe ni omejeno na področje, na katero spada izdelek, v katerega se bo izpodbijani model vgradil ali na katerem naj bi se uporabljal.

89

Iz člena 5(1)(b) Uredbe št. 6/2002 izhaja, da se model šteje za nov, če javnosti še ni bil dostopen enak videz izdelka, v primeru registriranega modela Skupnosti, pred datumom vložitve prijave za registracijo videza izdelka, za katerega se zahteva varstvo, ali – če se zahteva prednostna pravica – datumom prednostne pravice.

90

Besedilo te določbe novosti modela ne pogojuje z izdelki, v katere ga je mogoče vgraditi ali na katerih ga je mogoče uporabiti.

91

Poleg tega je treba opozoriti, da v skladu s členom 10(1) Uredbe št. 6/2002 obseg varstva iz modela Skupnosti zajema „vsak videz izdelka“, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa.

92

Poudariti je še treba, da če bi bilo treba slediti stališču družbe ESS, da je varstvo modela odvisno od narave izdelka, v katerega je ta model vgrajen ali na katerem se uporabi, bi bilo tako varstvo omejeno samo na modele, ki se uvrščajo na določeno področje. Takšnega stališča zato ni mogoče sprejeti.

93

Poleg tega – kot je Splošno sodišče v točki 115 izpodbijane sodbe pravilno presodilo – tako iz člena 36(6) kot iz člena 19(1) Uredbe št. 6/2002 izhaja, da registrirani model Skupnosti njegovemu imetniku podeljuje izključno pravico do uporabe zadevnega modela na vseh vrstah izdelkov in ne le na izdelkih, navedenih v prijavi za registracijo.

94

V skladu s tem členom 36(6) podatki, navedeni zlasti v odstavku 2 tega člena, ne vplivajo na obseg varstva modela kot takega. Zato ti podatki, ki vsebujejo navedbo izdelkov, v katere naj bi bil model vgrajen ali na katerih naj bi se uporabljal, ne morejo omejevati varstva tega modela, kot je določeno zlasti v členu 10 Uredbe št. 6/2002.

95

V zvezi s členom 19(1) te uredbe sklicevanje na „izdelek“, v katerega je vgrajen model ali na katerem se uporabi, ne dopušča domneve, da je obseg varstva modela Skupnosti omejen na izdelek, v katerega je model vgrajen ali na katerem se uporablja.

96

V teh okoliščinah je Splošno sodišče v točki 116 izpodbijane sodbe pravilno presodilo, da se glede na razlago členov 10 in 19 ter člena 36 Uredbe št. 6/2002 modela Skupnosti ne more šteti za novega v smislu člena 5(1) te uredbe, če je bil enak model dostopen javnosti pred datumi, določenimi v tej določbi, četudi je ta predhodni model namenjen vgradnji ali uporabi na tem drugem izdelku. Okoliščina, da obseg varstva iz modela ni omejen samo na izdelke, v katere bo vgrajen ali na katerih naj bi se uporabljal, nujno pomeni, da presoja novosti modela prav tako ne sme biti omejena na samo te izdelke. V nasprotnem primeru – kot je navedlo Splošno sodišče v isti točki – bi poznejša registracija modela Skupnosti, ki bi bila pridobljena kljub temu, da je bil enak model, ki je namenjen vgradnji v drug izdelek ali uporablja na takšnem izdelku, predhodno dostopen javnosti, imetniku te poznejše registracije omogočila prepoved uporabe navedenega modela tudi za izdelek, ki je že bil dostopen javnosti, kar pa bi bilo absurdno.

97

V nasprotju s trditvami družbe ESS te razlage ne omaja člen 7(1) Uredbe št. 6/2002.

98

V skladu s prvim stavkom tega člena 7(1) se za uporabo členov 5 in 6 Uredbe št. 6/2002 šteje, da je bil videz izdelka dostopen javnosti, če je bil objavljen po registraciji ali kako drugače, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit pred datumom iz člena 5(1)(a) in (b) ter člena 6(1)(a) in (b) te uredbe, razen če ti dogodki v normalnem poteku poslovanja ne bi mogli utemeljeno postati znani specializiranim krogom zadevnega področja v Uniji.

99

Kot je razvidno iz besedila člena 7(1), prvi stavek, Uredbe št. 6/2002, ta določba pogojuje obstoj razkritja javnosti zgolj z dejanskimi okoliščinami tega razkritja, ne pa z izdelkom, v katerega bo model vgrajen ali na katerem naj bi se uporabljal.

100

Ta določba med drugim vsebuje pravilo, da nastanek katere koli od okoliščin, ki so navedene v tej določbi, pomeni razkritje modela javnosti, pri čemer to pravilo pozna izjemo, kadar v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja v Uniji dejstva, ki naj bi potrjevala, da je prišlo do razkritja, ne bi mogla biti utemeljeno poznana. Izraz „specializirani krogi zadevnega področja“ se torej uporabi samo v okviru izjeme in ga je zato treba razlagati ozko.

101

Za opredelitev obsega te izjeme se je treba – kot je to storilo Splošno sodišče v točki 120 izpodbijane sodbe – sklicevati na mnenje Ekonomsko-socialnega odbora o Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o modelu Skupnosti (UL 1994, C 388, str. 9), katerega predlog iz točke 3.1.4 tega mnenja je bil povzet v členu 7 Uredbe št. 6/2002. V točki 3.1.2 tega mnenja je določeno, da se zdi, da se bo določba o presoji novosti modela Skupnosti, kot je zasnovana, težko uporabila na številnih področjih, zlasti na področju tekstilne industrije. V tej točki je tudi dodano, da prodajalci ponarejenega blaga pogosto pridobijo potrdila, s katerimi napačno prikazujejo, da je bil izpodbijani model že prej ustvarjen v tretji državi. V točki 3.1.3 tega mnenja je sprejet sklep, da bi se zato moralo dostop zainteresiranim krogom v Uniji zagotoviti pred referenčnim datumom.

102

Iz pripravljalnih dokumentov za Uredbo št. 6/2002 tako izhaja, da je namen izjeme iz člena 7(1) te uredbe, ki se nanaša na primere, ko okoliščine, naštete v tej določbi, ne morejo pomeniti razkritja javnosti, izključiti možnost takega razkritja dejstev, ki jih je težko preveriti in ki so domnevno nastali v tretjih državah, ne pa razlikovati med različnimi področji dejavnosti v Uniji in izključiti možnost razkritja dejstev, ki se nanašajo na področje dejavnosti, ki ne bi mogli utemeljeno postati znani specializiranim krogom drugega področja v Uniji.

103

Splošno sodišče je tako v točki 122 izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da „zadevno področje“ v smislu člena 7(1) Uredbe št. 6/2002 ni omejeno na področje, na katero spada izdelek, v katerega se bo izpodbijani model vgradil ali na katerem naj bi se uporabljal.

104

Zato Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava, ko je v točki 123 izpodbijane sodbe presodilo, da se predhodni model, ki je vgrajen ali se uporabi na drugem izdelku, kot je tisti, na katerega se nanaša novejši model, načeloma upošteva pri presoji novosti tega novejšega modela v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002. Iz navedenih preudarkov izhaja – kot je navedlo tudi Splošno sodišče v tej točki – da zadnjenavedeni člen izključuje možnost, da bi se model štel za novega, če je bil enak model prej dostopen javnosti, in to ne glede na izdelek, v katerega se je predhodni model vgradil ali na katerem naj bi se uporabljal.

105

Zato je treba prvi pritožbeni razlog družbe ESS zavrniti.

106

Družba ESS v okviru drugega pritožbenega razloga meni, da je Splošno sodišče z ugotovitvijo v zadnjem stavku točke 137 izpodbijane sodbe, da „v nasprotju s tem, kar očitno predpostavlja [družba ESS], to [, da so pokrivne plošče namenjene za uporabo v industriji,] ne pomeni, da ne morejo biti uporabljen[e] na drugih mestih, med drugim v prhi, kjer morajo običajno prenašati manjše obremenitve“, prekoračilo meje nadzora zakonitosti in s tem kršilo člen 61 Uredbe št. 6/2002.

107

Tretji odbor EUIPO za pritožbe se sicer ni opredelil ne do razredov nosilnosti, vsebovanih v katalogih družbe Blücher, ali njihovega pomena ne do upoštevnosti teh razredov za presojo novosti ali individualne narave izpodbijanega modela. Družba ESS dodaja, da je bil zadnji stavek točke 137 izpodbijane sodbe nepotreben za ugotovitev Splošnega sodišča, kar je razvidno iz točke 138 navedene sodbe, ki se začenja „[p]rav tako drži“.

108

V zvezi s tem je treba navesti, da je treba ta drugi pritožbeni razlog zavrniti kot brezpredmeten. Točka 138 izpodbijane sodbe, ki vsebuje sklep Splošnega sodišča glede napake tretjega odbora EUIPO za pritožbe, se namreč začne s „[p]rav tako drži“, kar kaže na to, da je presoja v točki 137, in fine, izpodbijane sodbe odvečna, kot med drugim priznava družba ESS v svojih vlogah.

109

Poleg tega je treba poudariti, da te zadnje presoje nikakor ni mogoče šteti kot podlago za ugotovitev Splošnega sodišča v točkah 138 in 139 te sodbe, da je tretji odbor EUIPO za pritožbe pokrivno ploščo, prikazano v središču slike, povzete v točki 23 te sodbe, napačno opredelil kot „odtok za prho“.

110

Zato je treba drugi pritožbeni razlog družbe ESS zavrniti.

111

EUIPO s tretjim pritožbenim razlogom v bistvu zatrjuje, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, ko je v točkah 131 in 132 izpodbijane sodbe menilo, da je v okviru presoje individualne narave izpodbijanega modela v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002 narava izdelkov, na katere se primerjani modeli nanašajo, vplivala na možnost, da upoštevni seznanjeni uporabnik pozna predhodni model.

112

EUIPO najprej meni, da je treba predhodni model, takoj ko postane dostopen javnosti v smislu člena 7 Uredbe št. 6/2002, primerjati z novejšim modelom. Okoliščina, da presoja razkritja vključuje „specializirane kroge zadevnega področja“, ne vpliva na ta sklep. EUIPO trdi, da ta člen 7 vsebuje pravno domnevo, da se za vsak model, ki je „dostopen javnosti“, šteje, da je znan tako specializiranemu krogu področja, na katerega se nanaša predhodni model, kot tudi seznanjenim uporabnikom vrste izdelka, na katerega se nanaša izpodbijani model. To ugotovitev naj bi potrjevala splošnost pojma „dostopen javnosti“, ki je uporabljen v tem členu 7(1).

113

Sklicevanje na „specializirane kroge zadevnega področja“ naj bi bilo upoštevno samo v okviru izjeme od pravila, da vsako dajanje na razpolago javnosti pomeni veljavno razkritje. Razkritje predhodnega modela bi bilo tako brezpredmetno, če bi se dokazalo, da specialist z zadevnega področja ni imel nobene razumne možnosti dostopa do tega razkritja. Sklicevanje na „specializirane kroge zadevnega področja“ bi bilo namenjeno le temu, da se poudari izjemnost razkritja, ki mu ne bi bil priznan noben pravni učinek.

114

Dalje, pristop, ki mu sledi Splošno sodišče, bi pomenil, da se od vložnika zahteve za razglasitev ničnosti zahteva dokaz o dveh razkritjih, prvo pri javnosti iz „specializiranih krogov zadevnega področja“, drugo pa pri javnosti uporabnikov vrste izdelka, na katerega se nanaša izpodbijani model. Takšna zahteva bi dodala pogoj, ki ne izhaja niti iz besedila niti iz smisla člena 7(1) Uredbe št. 6/2002. EUIPO namreč meni, da mora vložnik zahteve za razglasitev ničnosti zgolj dokazati, da ima javnost na voljo model, ne pa tega, da so bili specialisti dejansko seznanjeni s tem razkritjem ali da je javnost, sestavljena iz seznanjenih uporabnikov, poznala zadevne izdelke, na katere se nanaša predhodni model.

115

Nazadnje, EUIPO trdi, da je treba pojem „razkritje“ v smislu člena 7 Uredbe št. 6/2002 razlagati enako, kot sta bila razlagana člen 5 Uredbe št. 6/2002 v zvezi z merilom novosti ali člen 6 te uredbe v zvezi z individualno naravo. Okoliščina, da se zahteva dodaten dokaz o tem, da je bila javnost, seznanjena z izpodbijanim modelom, seznanjena s predhodnim modelom, bi v okviru preizkusa tega člena 6 lahko pomenila, da se modelu prizna individualna narava, čeprav ne bi bil nov, kar bi vodilo do nedoslednega rezultata.

116

EUIPO v teh okoliščinah navaja, da Splošno sodišče v tem primeru ne more tretjemu odboru EUIPO za pritožbe naložiti, da preveri, ali uporabniki „odtokov za prho“ lahko poznajo odtočno kanaleto družbe Blücher.

117

Družba Group Nivelles predlaga zavrnitev tretjega pritožbenega razloga EUIPO.

118

Združeno kraljestvo, ki je interveniralo v zadevi C‑405/15 P v podporo EUIPO, meni, da je tretji pritožbeni razlog EUIPO utemeljen.

119

Glede primernosti opredelitve izdelka, v katerega je vgrajen model ali na katerem se uporabi, za namene presoje individualne narave modela v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002 je Splošno sodišče v točki 129 izpodbijane sodbe navedlo, da je treba upoštevati uporabnika izdelka, v katerega je ta model vgrajen ali na katerem se model uporabi. Splošno sodišče je v točki 131 izpodbijane sodbe menilo, da ni mogoče izključiti, da ima seznanjeni uporabnik izdelka, v katerega je določen model vgrajen ali na katerem se uporabi, tudi znanje o obstoječih modelih pri različnih izdelkih, čeprav se tako znanje ne more samodejno domnevati.

120

Splošno sodišče je zato v točki 132 izpodbijane sodbe presodilo, da je opredelitev izdelka, v katerega je predhodni model vgrajen ali na katerem se uporabi, na katero se sklicuje pri izpodbijanju individualne narave novejšega modela v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002, pri tej presoji upoštevna. Po mnenju Splošnega sodišča se z opredelitvijo zadevnega izdelka namreč lahko ugotovi, ali seznanjeni uporabnik izdelka, v katerega je novejši model vgrajen ali na katerem se uporabi, pozna predhodni model. Splošno sodišče je v tej točki navedlo, da lahko le, če je ta zadnji pogoj izpolnjen, predhodni model pomeni oviro za priznanje individualne narave novejšemu modelu.

121

Splošno sodišče je v točki 133 izpodbijane sodbe presodilo, da čeprav opredelitev natančno določenega izdelka, v katerega je bil predhodni model, naveden v zahtevi za razglasitev ničnosti, vgrajen ali na katerem je bil uporabljen, ni upoštevna pri presoji novosti izpodbijanega modela v smislu člena 5 Uredbe št. 6/2002, pa je še vedno upoštevna pri presoji individualne narave zadnjenavedenega modela v smislu člena 6 te uredbe.

122

EUIPO v zvezi s tem ne zanika, da razlika v naravi izdelka, v katerega so vgrajeni primerljivi modeli ali na katerem se uporabijo, lahko vpliva na celotni vtis, ki ga naredijo na seznanjenega uporabnika izpodbijanega modela. EUIPO zlasti meni, da so pogoji za uporabo zadevnih izdelkov, na katere se primerljivi modeli nanašajo, bistveni, in lahko, odvisno od primera, vplivajo na celotni vtis, ki ga naredijo na seznanjenega uporabnika.

123

Vendar je po mnenju EUIPO Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, ko je v točkah 131 in 132 izpodbijane sodbe štelo, da narava izdelkov, v katere so vgrajeni primerljivi modeli ali na katerih se ti uporabijo, vpliva na možnost, da seznanjeni uporabnik izdelka, v katerega je novejši model vgrajen ali na katerem se uporabi, pozna predhodni model in da bi lahko ta model pomenil oviro za priznanje individualne narave novejšega modela samo, če je izpolnjen ta pogoj seznanjenosti.

124

V zvezi s tem je treba spomniti, da se v skladu s členom 6 Uredbe št. 6/2002 šteje, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti. Sodišče je že presodilo, da je tako pojem seznanjeni uporabnik, ki ni opredeljen v tej uredbi, mogoče razumeti, kot da pomeni uporabnika, ki ni le povprečno pozoren, temveč je posebej pazljiv, bodisi zaradi osebnih izkušenj bodisi zaradi obsežnega poznavanja zadevnega področja (glej v tem smislu sodbo z dne 20. oktobra 2011, PepsiCo/Grupo Promer Mon Graphic, C‑281/10 P, EU:C:2011:679, točka 53).

125

Res je, da v skladu s sodno prakso Sodišča oznaka „seznanjen“ nakazuje na to, da uporabnik, ne da bi bil snovalec ali tehnični strokovnjak, pozna različne modele, ki obstajajo na zadevnem področju, ima nekaj znanja o sestavnih delih, ki jih ti modeli po navadi vsebujejo in je zaradi zanimanja za zadevne izdelke izkazal relativno stopnjo pozornosti pri njihovi uporabi (sodba z dne 20. oktobra 2011, PepsiCo/Grupo Promer Mon Graphic, C‑281/10 P, EU:C:2011:679, točka 59).

126

Vendar pojma seznanjeni uporabnik ni mogoče razlagati tako, da bi lahko predhodni model samo, če ga ta uporabnik pozna, pomenil oviro za priznanje individualne narave novejšemu modelu. Takšna razlaga je namreč v nasprotju s členom 7 Uredbe št. 6/2002.

127

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je v skladu s členoma 5 in 6 Uredbe št. 6/2002 model treba primerjati z drugim, da bi ugotovili novost in individualno naravo prvega, samo če je bil drugi model dostopen javnosti.

128

Kadar se šteje, da je bil model dostopen javnosti v smislu člena 7(1) Uredbe št. 6/2002, to razkritje velja tako za presojo novosti modela, s katerim se primerja model, ki je dostopen javnosti, v smislu člena 5 te uredbe, kot tudi individualne narave tega prvega modela v smislu člena 6 navedene uredbe.

129

Poleg tega, kot izhaja iz točk od 98 do 103 te sodbe, „zadevno področje“ v smislu člena 7(1) Uredbe št. 6/2002 ni omejeno na področje, na katero spada izdelek, v katerega se bo izpodbijani model vgradil ali na katerem naj bi se uporabil.

130

V skladu s presojo Splošnega sodišča v točki 132 izpodbijane sodbe se za presojo individualne narave modela v smislu člena 6(1) Uredbe št. 6/2002 zahteva, da seznanjeni uporabnik izpodbijanega modela pozna predhodni model, za katerega je bilo že dokazano, da je dostopen javnosti v smislu člena 7(1) te uredbe.

131

Vendar nič v tem členu 7(1) ne omogoča domneve, da mora seznanjeni uporabnik izdelka, v katerega je izpodbijani model vgrajen ali na katerem se uporabi, poznati predhodni model, če je ta vgrajen v izdelek iz drugega industrijskega sektorja od tistega, na katerega se nanaša izpodbijani model ali na katerem se uporabi.

132

Če bi bilo treba slediti presoji Splošnega sodišča iz točke 132 izpodbijane sodbe, bi moral vložnik zahteve za razglasitev ničnosti izpodbijanega modela dokazati ne le, da je bil predhodni model dostopen javnosti v smislu člena 7(1) Uredbe št. 6/2002, temveč tudi, da so seznanjeni uporabniki z modelom, katerega veljavnost se izpodbija, poznali ta predhodni model.

133

To pomeni zahtevo po dokazu o dveh razkritjih, prvo pri javnosti iz „specializiranih krogov zadevnega področja“, drugo pa pri javnosti uporabnikov vrste izdelka, na katerega se nanaša izpodbijani model. Taka zahteva bi poleg tega, da bi bila nezdružljiva z razlago pojma „zadevno področje“ iz točke 129 te sodbe, dodala pogoj, ki ne izhaja niti iz besedila niti iz smisla člena 7(1) Uredbe št. 6/2002 in ki ne bi bil združljiv z načelom iz člena 10(1) te uredbe, v skladu s katerim obseg varstva iz modela Skupnosti zajema „vsak videz izdelka“, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa.

134

Iz tega izhaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, ko je v točki 132 izpodbijane sodbe zahtevalo, da seznanjeni uporabnik izpodbijanega modela pozna izdelek, v katerega je predhodni model vgrajen ali na katerem se uporabi.

135

Ob tem je treba navesti, da so te ugotovitve, ki so navedene v točki 132 izpodbijane sodbe, del analize, na podlagi katere Splošno sodišče v točkah 124 in 133 navedene sodbe ugotavlja, da je zadevno področje upoštevno za presojo individualne narave modela v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002. EUIPO te ugotovitve s svojo pritožbo ni izpodbijal.

136

Iz tega je razvidno, da je treba tretji pritožbeni razlog EUIPO zavrniti kot neupošteven.

137

V teh okoliščinah je treba pritožbi družbe ESS in EUIPO zavrniti.

138

Člen 138(1) Poslovnika Sodišča, ki se za pritožbeni postopek uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, določa, da se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

139

Ker sta v tem primeru v zvezi z zadevo C‑361/15 P družba Group Nivelles in EUIPO predlagala, naj se družbi ESS naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži, da poleg svojih stroškov nosi še stroške, ki sta jih priglasila družba Group Nivelles in EUIPO.

140

V zvezi z zadevo C‑405/15 P, ker je družba Group Nivelles predlagala, naj se EUIPO naloži plačilo stroškov in ker ta s predlogi ni uspel, se mu naloži, da poleg svojih stroškov nosi še stroške, ki jih je priglasila družba Group Nivelles. Poleg tega, ker je družba ESS predlagala samo, naj se EUIPO naloži plačilo stroškov v zvezi s tretjim pritožbenim razlogom, in ker ta s predlogi ni uspel, mu je treba še naložiti, da plača tretjino stroškov, ki jih je priglasila družba ESS v zadevi C‑405/15 P, preostali dve tretjini stroškov pa nosi družba ESS.

141

V skladu s členom 140(1) Poslovnika, ki se na podlagi člena 184(1) tega poslovnika uporablja tudi za pritožbeni postopek, države članice in institucije, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške.

142

V tem primeru v zvezi z zadevo C‑405/15 P Združeno kraljestvo nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo: