—

za M. Zemana on sam,

—

za Krajské riaditeľstvo Policajného zboru v Žiline M. Gajdošová, agentka,

—

za slovaško vlado B. Ricziová, agentka,

—

za Evropsko komisijo A. Tokár in G. Wilms, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 1(4) in 3 Direktive Sveta z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (91/477/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 11, str. 3), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o spremembah Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L 179, str. 5, v nadaljevanju: Direktiva 91/477), ter členov 45(1) in 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med M. Zemanom in Krajské riaditeľstvo Policajného zboru v Žiline (območna policijska uprava v Žilini), ker je zadnjenavedena zavrnila zahtevo M. Zemana za izdajo evropskega dovoljenja za strelno orožje.

3

Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, sprejeta z Resolucijo št. 55/25 Generalne skupščine z dne 15. novembra 2000, je glavni instrument za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Državam članicam je bila odprta za podpis od 12. do 15. decembra 2000 v Palermu (Italija) in je začela veljati 29. septembra 2003. Potrjena je bila s Sklepom Sveta 2004/579/ES z dne 29. aprila 2004 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu v imenu Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 51, str. 290).

4

Navedena konvencija je dopolnjena s tremi protokoli, med njimi z dodatnim protokolom proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom h Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki je bil sprejet z Resolucijo št. 55/255 Generalne skupščine z dne 8. junija 2001 (v nadaljevanju: protokol).

5

Člen 2 protokola z naslovom „Izjava o namenu“ določa:

„Namen tega protokola je spodbujanje, pospeševanje in krepitev sodelovanja med državami pogodbenicami za preprečevanje, zatiranje ter izkoreninjenje nedovoljene proizvodnje strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovine z njimi.“

6

Člen 10 protokola, naslovljen „Splošne zahteve za izdajanje dovoljenj ali odobritev za izvoz, uvoz in tranzit“, določa:

„1.   Država pogodbenica vzpostavi ali vzdržuje učinkovit sistem izdajanja dovoljenj ali odobritev za izvoz, uvoz in mednarodni tranzit strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva.

2.   Država pogodbenica pred izdajo dovoljenja ali odobritve za izvoz pošiljke strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva preveri:

3.   Izvozna in uvozna dovoljenja ali odobritve in spremljajoča dokumentacija morajo vsebovati vsaj podatek o datumu in kraju izdaje, datumu poteka veljavnosti, državi izvoza, državi uvoza, končnem prejemniku ter opis in količino strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva, pri tranzitu pa tudi tranzitne države. Podatki, navedeni v uvoznih dokumentih, se predhodno pošljejo tranzitnim državam.

4.   Država uvoznica na zahtevo obvesti državo izvoznico o prejemu odposlane pošiljke strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva.

5.   Država pogodbenica v okviru razpoložljivih sredstev sprejme ukrepe, ki so morda potrebni za zagotavljanje zanesljivosti postopkov izdajanja dovoljenj ali odobritev in preverjanje ali potrjevanje njihove verodostojnosti.

6.   Države pogodbenice lahko sprejmejo poenostavljene postopke za začasni uvoz, izvoz in tranzit strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva za preverljivo zakonite namene, kot so lov, športno streljanje, ocenjevanje, razstave ali popravila.“

7

Nadzor nad nabavo in posedovanjem orožja v Evropski uniji je urejen zlasti z Direktivo 91/477.

8

V uvodnih izjavah od prve do sedme navedene direktive je določeno:

„[…] člen 8a Pogodbe določa, da se mora notranji trg vzpostaviti najpozneje do 31. decembra 1992; […] notranji trg obsega območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, v skladu z določbami Pogodbe;

[…] Evropski svet [si je] na svojem zasedanju v Fontainebleauju 25. in 26. junija 1984 izrecno zastavil za cilj odpravo vseh policijskih in carinskih formalnosti na notranjih mejah Skupnosti;

[…] zaradi popolne odprave nadzora in formalnosti na notranjih mejah Skupnosti [je] treba izpolniti določene temeljne pogoje; […] Komisija [je] v svoji Beli knjigi o dokončnem oblikovanju notranjega trga navedla, da ima odprava nadzora nad varnostjo predmetov, ki se prevažajo, in osebami med drugim za posledico približevanje zakonodaje o orožju;

[…] odprava nadzora nad posedovanjem orožja na notranjih mejah Skupnosti [zahteva] sprejetje učinkovitih predpisov, ki bi v državah članicah omogočili izvajanje nadzora nad nabavo in posedovanjem strelnega orožja ter njegovim prenosom v drugo državo članico; […] [treba] je torej odpraviti sistematičen nadzor na notranjih mejah Skupnosti;

[…] vzajemno zaupanje na področju zaščite varnosti ljudi, ki ga bodo med državami članicami ustvarili ti predpisi, [bo] tem večje, če bodo podprti z delno usklajeno zakonodajo; […] koristno [bi bilo torej] določiti razrede strelnega orožja, katerega nabavo in posedovanje je treba zasebnikom prepovedati ali pa morajo ti zanj pridobiti dovoljenje oziroma ga morajo prijaviti;

[…] prehod iz ene države članice v drugo ob posedovanju orožja [bi bilo treba] načeloma prepovedati; […] odstopanje od tega [je] sprejemljivo le, če se sprejme postopek, ki omogoča državam članicam, da so obveščene o vnosu strelnega orožja na svoje ozemlje;

[…] sprejeti [bi bilo treba] prožnejše predpise o lovu in streljanju v tarčo, da bi preprečili oviranje prostega gibanja oseb bolj, kakor je potrebno“.

9

Člen 1(4) iste direktive določa:

„‚Evropsko dovoljenje za strelno orožje‘ izdajo organi države članice na zahtevo osebi, ki si zakonito pridobi v posest strelno orožje in ga uporablja. Velja največ za obdobje petih let, ki se lahko podaljša, in vsebuje informacije, določene v Prilogi II. Evropsko dovoljenje za strelno orožje je neprenosljivo, v njem je navedeno strelno orožje ali več njih, ki jih ima v posesti in uporablja imetnik dovoljenja. Dovoljenje mora biti vedno v posesti osebe, ki uporablja strelno orožje, na dovoljenju pa se označijo spremembe v posesti ali lastnostih strelnega orožja, pa tudi izguba ali tatvina strelnega orožja.“

10

Člen 2(1) Direktive 91/477 določa:

„Ta direktiva ne vpliva na uporabo nacionalnih določbo o nošenju orožja, lovu ali streljanju v tarčo.“

11

Člen 3 navedene direktive določa:

„Države članice lahko v svoji zakonodaji sprejmejo določbe, ki so strožje od predvidenih v tej direktivi, pri čemer morajo upoštevati pravice, dodeljene osebam s prebivališčem v državah članicah po členu 12(2).“

12

Člen 11(1) in (2) Direktive 91/477 določa:

„1.   Strelno orožje se lahko brez poseganja v člen 12 prenaša iz ene države članice v drugo samo po postopku, določenem v naslednjih odstavkih. Te določbe se uporabljajo tudi za prenos strelnega orožja, ki sledi prodaji po pošti.

2.   Kadar je treba strelno orožje prenesti v drugo državo članico, zadevna oseba, preden se orožje dostavi tja, priskrbi državi članici, v kateri je takšno strelno orožje, naslednje podatke:

Podatkov iz zadnjih dveh alinej ni treba navesti, kadar prenos poteka med trgovci.

Država članica preveri pogoje, pod katerimi je treba izpeljati prenos, zlasti glede varnosti.

Kadar država članica dovoli takšen prenos, izda dovoljenje, ki vključuje vse podatke iz prvega pododstavka. Takšno dovoljenje spremlja strelno orožje, dokler to ne pride v namembni kraj. Predložiti ga je treba vedno, kadar to zahtevajo organi držav članic.“

13

Člen 12(1) in (2) te direktive določa:

„1.   Če se ne postopa po postopku iz člena 11, se posedovanja strelnega orožja med potovanjem skozi dve ali več držav članic ne dovoli, razen če si je zadevna oseba pridobila dovoljenje vsake od teh držav članic.

Države članice lahko izdajo takšno dovoljenje za eno ali več potovanj za največ eno leto z možnostjo podaljšanja. Takšna dovoljenja se vpišejo na evropsko dovoljenje za strelno orožje, ki ga mora predložiti potnik, kadar to od njega zahtevajo organi držav članic.

2.   Ne glede na odstavek 1 lahko lovci, kar zadeva razreda C in D, in športni strelci, kar zadeva razrede B, C in D, brez predhodnega dovoljenja posedujejo eno ali več strelnih orožij med potovanjem skozi dve ali več držav članic zato, da bi ga uporabili pri svojih dejavnostih, pod pogojem, da imajo evropsko dovoljenje za strelno orožje, v katerem je našteto takšno strelno orožje, in pod pogojem, da lahko utemeljijo razloge za svoje potovanje, zlasti s predložitvijo povabila ali drugega dokazila za lov ali streljanje v tarčo v ciljni državi članici.

Države članice ne smejo pogojevati priznavanja evropskega dovoljenja za strelno orožje s plačilom kakršnih koli pristojbin ali dajatev.

Vendar to odstopanje ne velja za potovanja v državo članico, ki prepoveduje nabavo in posedovanje zadevnega strelnega orožja ali v kateri je treba po členu 8(3) za to pridobiti dovoljenje. V tem primeru se vpiše izrecna izjava v zvezi s tem v evropsko dovoljenje za strelno orožje.

V zvezi s poročilom iz člena 17 bo Komisija med posvetovanjem z državami članicami preučila tudi posledice uporabe drugega pododstavka, zlasti kar zadeva njegov vpliv na javni red in javno varnost.“

14

V uvodni izjavi 14 Direktive 2008/51 je navedeno:

„Evropsko dovoljenje za strelno orožje v glavnem zadovoljivo opravlja svojo funkcijo in bi moralo veljati za glavni dokument, ki ga lovci in športni strelci potrebujejo za posedovanje strelnega orožja pri potovanju v drugo državo članico. Države članice ne bi smele pogojevati priznavanja evropskega dovoljenja za strelno orožje s plačilom kakršnih koli pristojbin ali dajatev.“

15

Komisija je 25. februarja 1993 sprejela Priporočilo 93/216/EGS o evropskem dovoljenju za strelno orožje (UL L 93, str. 39), v katerem je v drugi uvodni izjavi navedeno, da je bilo „evropsko dovoljenje za strelno orožje uvedeno zaradi olajšanja prostega pretoka lovcev in športnih strelcev znotraj Skupnosti; da je treba jasno pokazati izvršitev tega cilja s sprejetjem enotnega dovoljenja s skupnim logotipom“.

16

Vzorec evropskega dovoljenja za strelno orožje je vsebovan v prilogi k omenjenemu priporočilu.

17

Svet Evropske unije je sprejel Sklep 2001//748/SE z dne 16. oktobra 2001 o podpisu v imenu Evropske skupnosti protokola Združenih narodov proti nedovoljeni proizvodnji in prometu strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva, priloženem Konvenciji ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (posebna izdaja v slovenščini, poglavje 18, zvezek 1, str. 200). Komisija je v imenu Skupnosti protokol podpisala 16. januarja 2002.

18

Ker je zakonodajalec Unije ocenil, da je treba zaradi pristopa Skupnosti k protokolu spremeniti nekatere določbe Direktive 91/477 in da je treba zagotoviti medsebojno povezano, učinkovito in hitro izpolnitev mednarodnih zavez, ki vplivajo na to direktivo, je sprejel Direktivo 2008/51.

19

Posledica pristopa k temu protokolu je bila tudi sprejetje Uredbe (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita (UL L 94, str. 1).

20

V uvodni izjavi 10 Uredbe št. 258/2012 je navedeno:

„Direktiva [91/477] se nanaša na prenose strelnega orožja za civilno uporabo znotraj ozemlja Unije, medtem ko se ta uredba osredotoča na ukrepe v zvezi z izvozom s carinskega ozemlja Unije v tretje države ali preko njih.“

21

Člen 9(1)(a) in (b) navedene uredbe določa:

„Poenostavljeni postopki za začasen ali ponovni izvoz strelnega orožja, njegovih delov, pomembnih sestavnih delov in streliva se uporabljajo na naslednji način:

22

Slovaški zakonodajalec je zakon št. 190/2003 o strelnem orožju in strelivu, s katerim so bili spremenjeni nekateri zakoni, veljavni v času sprejetja predložitvene odločbe (v nadaljevanju: zakon št. 190/2003), sprejel zaradi prenosa Direktive 91/477 v slovaški pravni red.

23

Iz navedb predložitvene odločbe izhaja, da člen 15(2) navedenega zakona, naslovljen „Dovoljenje za posedovanje ali nošenje orožja in vrste dovoljenj“, razlikuje med različnimi vrstami dovoljenj za nošenje orožja glede na namen uporabe orožja ali streliva in glede na to, ali gre za dovoljenje za nošenje ali za posedovanje zadevnega orožja. Razvrstitev je taka:

„[…]

24

Člen 46 tega zakona, ki ureja evropsko dovoljenje za strelno orožje, določa:

„1.   Evropska listina o strelnem orožju je javni dokument, ki njenemu imetniku omogoča, da na potovanju v druge države članice Evropske unije nese strelno orožje, ki je registrirano na njegovo ime, in strelivo za navedeno orožje v količini, ki ustreza namenu uporabe, če države članice Evropske unije, v katere in prek katerih potuje, soglašajo z vstopom ali prehodom navedenega orožja. Model in besedilo evropskega dovoljenja o strelnem orožju so določeni z ministrsko uredbo, ki je zavezujoča in ima splošno veljavo.

2.   Imetnik evropskega dovoljenja za strelno orožje lahko pri potovanju v eno ali več držav članic Evropske unije brez vnaprejšnje odobritve države članice Evropske unije izvozi orožje v smislu člena 6(1), od (a) do (c), ali avtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za največ tri naboje ter ustrezno strelivo za izvajanje pravice do lova, ali orožje iz člena 5(1), od (a) do (f), in člena 6 ter ustrezno strelivo za sodelovanje na prireditvi, ki vključuje športno streljanje, če je to orožje navedeno na evropskem dovoljenju za strelno orožje in če imetnik dovoljenja predloži dokaz o namenu svojega potovanja. Ta izjema ne velja za potovanja v državo članico, v kateri sta nabava ali posedovanje zadevnega orožja prepovedana ali se zanj zahteva dovoljenje. V tem primeru mora biti to dejstvo omenjeno v evropskem dovoljenju za strelno orožje.

3.   Evropsko dovoljenje za strelno orožje izda policijski urad na podlagi pisne prošnje fizične osebe, ki prebiva na ozemlju Slovaške, ki je lastnica orožja, navedenega v odstavku 2, in ki je imetnica dovoljenja za nošenje orožja iz razredov D ali E. Vloga za izdajo evropskega dovoljenja za strelno orožje mora vsebovati osebne podatke prosilca, številko in vrsto dovoljenja za nošenje orožja; v skladu s členom 17(2)(a) morata biti vlogi priloženi dve fotografiji.

[…].“

25

M. Zeman je od 30. junija 2010 imetnik dovoljenja za nošenje orožja iz razreda A, na podlagi katerega mu je v skladu s slovaško zakonodajo dovoljeno nošenje orožja in streliva za samoobrambo ter zaščito svojega premoženja na slovaškem ozemlju. Ni pa imetnik dovoljenja za nošenje orožja iz razredov D ali E, za pridobitev katerega se zahteva, da se zadevno orožje uporablja za lov ali športno streljanje.

26

M. Zeman je 22. novembra 2010 pri Okresné riaditeľstvo Policajného zboru v Žiline vložil zahtevo za izdajo evropskega dovoljenja za strelno orožje. Njegova vloga je bila z odločbo z dne 21. decembra 2010 zavrnjena.

27

Krajské riaditeľstvo Policajného zboru v Žiline (območna policijska uprava v Žilini) je kot pritožbeni organ potrdila to odločbo z obrazložitvijo, da za izdajo evropskega dovoljenja za strelno orožje ni bila izpolnjena zahteva iz člena 46(3) zakona št. 190/2003, ker se lahko tako dovoljenje izda le imetniku dovoljenja za posedovanje orožja iz razreda D ali E izključno za namen lova ali športnega streljanja.

28

M. Zeman je zoper to odločbo vložil tožbo na Krajský súd v Žiline (okrožno sodišče v Žilini), v kateri je v bistvu zatrjeval, da je zavrnitev izdaje evropskega dovoljenja za strelno orožje v neskladju s cilji Direktive 91/477 in v nasprotju s pravom Unije, zlasti z Listino.

29

Z utemeljitvijo, da je bila navedena direktiva pravilno prenesena v slovaški pravni red, je bila tožba zavrnjena kot neutemeljena. To prvostopenjsko sodišče je med drugim menilo, da upoštevne določbe te direktive nimajo neposrednega učinka in da pravica iz člena 45(1) Listine ni bila kršena.

30

M. Zeman je zoper to odločbo vložil pritožbo na Najvyšší súd Slovenskej republiky (vrhovno sodišče Slovaške republike), ki je v predložitveni odločbi izrazilo dvome glede vprašanja, ali se lahko z nacionalnim pravom omeji izdajanje evropskega dovoljenja za strelno orožje tako, da se ga izda le lovcem in športnim strelcem.

31

Po mnenju tega sodišča člen 1(4) Direktive 91/477 vsebuje opredelitev pojma „evropsko dovoljenje za strelno orožje“, ki je država članica s svojo zakonodajo ne bi smela spremeniti, pri čemer ta določba vsakemu imetniku dovoljenja za nošenje orožja priznava pravice iz te direktive ne glede na razred zadevnega orožja.

32

Niti iz navedene direktive niti iz njene preambule naj ne bi izrecno izhajalo, da se lahko evropsko dovoljenje za strelno orožje izda le za namen lova ali športnih tekmovanj in da se pravila v zvezi s tem dovoljenjem nanašajo izključno na ti dejavnosti.

33

Zavrnitev izdaje evropskega dovoljenja za strelno orožje M. Zemanu naj bi bila v nasprotju s pravico do svobodnega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic iz člena 45(1) Listine, ker je ta pravica tesno povezana s pravico vsakega posameznika do varstva svoje telesne celovitosti in zdravja, katere spoštovanje lahko med drugim zagotovi tudi z nošenjem strelnega orožja. Iz svobode gibanja naj bi izhajala tudi pravica do prevoza strelnega orožja zaradi samoobrambe njegovega imetnika. Nacionalna ureditev naj bi tako pomenila večjo omejitev svobode gibanja, kot je sprejetje strožjih določb od tistih iz Direktive 91/477, ki jih države članice lahko sprejmejo v skladu s členom 3 te direktive.

34

Predložitveno sodišče navaja, da se zaveda tveganja za zlorabo orožja, ki je v posesti osebe, ki uživa svobodo gibanja na ozemlju Unije. Vendar pa meni, da – ob predpostavki, da člen 3 Direktive 91/477 dopušča izjemo od njenega člena 1(4), v smislu, da se nekaterim osebam lahko zavrne izdaja evropskega dovoljenja za strelno orožje – mora biti ta zavrnitev v skladu s členom 52(1) Listine in spoštovati načelo sorazmernosti.

35

Poleg tega Najvyšší súd Slovenskej republiky opozarja, da evropsko dovoljenje za strelno orožje njegovemu imetniku olajša pridobitev dovoljenja za posedovanje orožja v drugih državah članicah, saj je upravičen do poenostavljenega postopka, v katerem se izogne plačilu dodatnih stroškov in upravnim oviram, ki bi lahko ovirale svobodo gibanja posameznikov.

36

V teh okoliščinah je Najvyšší súd Slovenskej republiky prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

37

Prvič, najprej je treba ugotoviti, da iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, izhaja, da je M. Zeman imetnik dovoljenja za nošenje orožja iz razreda A po slovaški ureditvi, na podlagi katerega mu je dovoljeno nošenje orožja in streliva za samoobrambo in zaščito svojega premoženja na celotnem slovaškem ozemlju. Vendar pa je nesporno, da M. Zeman ni imetnik dovoljenja za nošenje orožja iz razredov D ali E v skladu z zakonom št. 190/2003 in mu torej ni dovoljeno posedovanje orožja za namen izvajanja lova ali športnega streljanja.

38

Drugič, iz predložitvene odločbe izhaja, da prepoved vnosa orožja M. Zemana v drugo državo članico brez evropskega dovoljenja za strelno orožje ni edini predmet spora o glavni stvari, ampak je sporna tudi zavrnitev pristojnega organa, da mu izda tako dovoljenje.

39

Tretjič, omeniti je treba, da člen 45 Listine z naslovom „Svoboda gibanja in prebivanja“, na katerega se opira M. Zeman in na katerega se sklicuje tudi predložitveno sodišče v prvem vprašanju, zagotavlja „[v]sakemu državljane Unije […] pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic“. V skladu s pojasnili k Listini o temeljnih pravicah (UL 2007, C 303, str. 17) je pravica, zagotovljena s členom 45(1), pravica, zagotovljena s členom 20(2), prvi pododstavek, točka (a), PDEU, ki se v skladu s členom 20(2), drugi pododstavek, PDEU izvaja pod pogoji in v mejah, določenih v pogodbah in z ukrepi, sprejetimi za njihovo izvajanje. Glede na to, da se želi z Direktivo 91/477 zagotoviti svoboda gibanja imetnikov orožja, namreč lovcev in športnih strelcev, ta direktiva pomeni tak ukrep. Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti le ob upoštevanju Direktive 91/477.

40

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 91/477 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero evropskega dovoljenja za strelno orožje ni dovoljeno izdati imetnikom orožja za namen izvajanja lova ali športnega streljanja.

41

Zaradi neobstoja izrecnih določb v Direktivi 91/477 je treba za zagotovitev koristnega odgovora na prvo vprašanje pri njeni razlagi upoštevati cilje, ki jim sledi, ter njeno sistematiko in uvrščenost v pravni sistem.

42

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila Direktiva 91/477 v skladu z njeno drugo, tretjo in četrto uvodno izjavo sprejeta z namenom vzpostavitve notranjega trga ter da je posledica odprave nadzora nad varnostjo predmetov, ki se prevažajo, in osebami med drugim približevanje zakonodaje o orožju.

43

V tem okviru je zakonodajalec Unije menil, da oprava nadzora nad posedovanjem orožja na notranjih mejah Skupnosti zahteva sprejetje učinkovitih predpisov, ki bi v državah članicah omogočili izvajanje nadzora nad nabavo in posedovanjem strelnega orožja ter njegovim prenosom v drugo državo članico.

44

Iz šeste uvodne izjave Direktive 91/477 izhaja, da slednja temelji na predpostavki, da bi bilo treba prehod iz ene države članice v drugo ob posedovanju orožja načeloma prepovedati in da je odstopanje od tega sprejemljivo le ob obstoju postopka, ki državam članicam omogoča, da so obveščene o vnosu strelnega orožja na svoje ozemlje.

45

Nazadnje, v skladu s sedmo uvodno izjavo navedene direktive bi bilo treba sprejeti prožnejše predpise o lovu in streljanju v tarčo.

46

Iz tega sledi, da je eden od ciljev Direktive 91/477 načelna prepoved čezmejnega prenašanja strelnega orožja, ki ni namenjeno za lov ali športno streljanje, znotraj Unije, z izjemo primerov, v katerih zadevne države članice po postopkih, določenih v členih 11 in 12(1) navedene direktive, to dovolijo.

47

S tega vidika, kar zadeva sistematiko Direktive 91/477 in njeno splošno umestitev v sistem, je treba opozoriti, da je ta direktiva gotovo ukrep za delno in minimalno uskladitev nekaterih upravnih pogojev v zvezi z nabavo orožja, njegovim posedovanjem in čezmejnim gibanjem, saj člen 3 Direktive 91/477 državam članicam dopušča, da v svojih zakonodajah sprejmejo strožje določbe od teh, ki so določene v navedeni direktivi.

48

Vendar pa je res tudi, da je s tem členom 3 izrecno izključeno, da bi se s to možnostjo omejile pravice, ki so prebivalcem držav članic priznane s členom 12(2) Direktive 91/477. Zadnjenavedena določba namreč določa prav to, da lahko lovci in športni strelci, ki imajo evropsko dovoljenje za strelno orožje, z odstopanjem od postopka, predpisanega v členu 12(1) te direktive, potujejo z orožjem brez drugih upravnih formalnosti, če lahko utemeljijo razlog svojega potovanja, zlasti s predložitvijo vabila ali druge listine, ki potrjuje njihovo dejavnost lova ali športnega streljanja v namembni državi članici.

49

Glede na te ugotovitve je treba analizirati pravno naravo evropskega dovoljenja za strelno orožje in obseg avtonomije držav članic pri njegovem izdajanju. V skladu s členom 1(4) Direktive 91/447 je evropsko dovoljenje za strelno orožje namreč listina, ki se izda na zahtevo osebe, ki zakonito postane posestnik strelnega orožja in v kateri je orožje te osebe opisano. V njej je označena tudi vsaka sprememba posesti in značilnosti zadevnega strelnega orožja ter izguba ali kraja tega orožja.

50

V navedeni določbi je opredeljeno tudi evropsko dovoljenje za strelno orožje, vendar pa obseg pravic, ki so podeljene s tem dovoljenjem, ni izrecno opredeljen.

51

Omeniti pa je treba, da je na podlagi dejstva, da se to dovoljenje izda osebi, ki je v skladu z nacionalnimi določbami že zakoniti posestnik orožja, mogoče sklepati, da to dovoljenje ne nadomešča nacionalnega dovoljenja za nabavo in posedovanje orožja. Iz tega namreč izhaja, da se to dovoljenje izda le na zahtevo, da zakonito posedovanje strelnega orožja ni pogojeno s tem, da je lastnik orožja imetnik evropskega dovoljenja za strelno orožje.

52

Poleg tega je treba ugotoviti, da člen 1(4) Direktive 91/477 napotuje na prilogo II k tej direktivi, ki določa podatke, ki jih mora vsebovati evropsko dovoljenje za strelno orožje. V skladu s to prilogo mora navedeno dovoljenje obvezno vsebovati izjavo „Zgoraj omenjeno predhodno dovoljenje načeloma ni potrebno za potovanje s strelnim orožjem iz razreda C ali D za lovske namene ali s strelnim orožjem iz razreda B, C ali D z namenom sodelovati pri športnem streljanju, če ima potnik [evropsko] dovoljenje za [ strelno] orožje in lahko utemelji razlog za to potovanje“. Iz tega izhaja, da se želi s členom 1(4) navedene direktive v povezavi z njenim členom 12(2) zlasti olajšati pretok orožja za lov ali športne dejavnosti.

53

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, prvič, da so države članice zavezane izdati evropsko dovoljenje za strelno orožje le lovcem in športnim strelcem, saj ti v primeru, da jim tako dovoljenje ne bi bilo izdano, ne bi mogli izvrševati svoje pravice, ki jim je z navedeno direktivo izrecno priznana.

54

Drugič, treba je poudariti, da lahko države članice – pod edinim pogojem, da zadevne nacionalne določbe ne ovirajo navedene pravice lovcev in športnih strelcev – sprejmejo določbe, ki so strožje od tistih iz Direktive 91/477, in torej niso zavezane k izdaji evropskega dovoljenja za strelno orožje drugim imetnikom orožja.

55

Ta razlaga je podprta z analizo nekaterih določb iz drugih aktov prava Unije, ki se nanašajo na strelno orožje.

56

Čeprav je res, da se Uredba št. 258/2012 v zadevi v glavni stvari ne uporablja, je treba omeniti, da člen 9 te uredbe določa poenostavljene postopke za začasni izvoz ali vnovičen vnos strelnega orožja za lovce in športne strelce.

57

Prav tako je tudi v uvodni izjavi 14 Direktive 2008/51 in drugi uvodni izjavi Priporočila 93/216 navedeno, da je bil cilj uvedbe evropskega dovoljenja omogočiti prost pretok lovcev in športnih strelcev iz ene države članice v drugo ob posedovanju orožja, če je to nujno za izpolnitev tega cilja.

58

Poleg tega je treba opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso akte prava Unije razlagati, kolikor je mogoče, ob upoštevanju mednarodnega prava, zlasti kadar je namen teh aktov izvajanje mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenila Unija (glej zlasti sodbe Bettati, C‑341/95, EU:C:1998:353, točka 20; SGAE, C‑306/05, EU:C:2006:764, točka 35; Peek & Cloppenburg, C‑456/06, EU:C:2008:232, točke od 29 do 32, in tudi Donner, C‑5/11, EU:C:2012:370, točka 23).

59

Taka razlaga potrjuje ugotovitve iz točke 54 te sodbe. Člen 10 protokola, ki državam pogodbenicam nalaga vzpostavitev učinkovitega sistema dovoljenj za uvoz, izvoz in tranzit strelnega orožja, namreč v odstavku 6 vsebuje dovoljenje za uvedbo poenostavljenih postopkov za začasni uvoz in izvoz ter tranzit tega orožja le za preverljivo zakonite namene, kot so lov, športno streljanje, ocenjevanje, razstave ali popravila.

60

Iz zgoraj navedenih ugotovitev izhaja, da je treba Direktivo 91/477 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, in v skladu s katero se izdaja evropskega dovoljenja za strelno orožje dovoli le imetnikom orožja za namen izvajanja lova ali športnega streljanja.

61

Ob upoštevanju odgovora na prvo vprašanje ni treba odgovoriti na drugo in tretje vprašanje.

62

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Direktivo Sveta z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (91/477/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, v skladu s katero se izdaja evropskega dovoljenja za strelno orožje dovoli le imetnikom orožja za namen izvajanja lova ali športnega streljanja.