—

za finsko vlado M. Pere, zastopnica,

—

za češko vlado M. Smolek in S. Šindelková, zastopnika,

—

za Evropsko komisijo E. Paasivirta in G. von Rintelen, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 22(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, str. 1) ter člena 13(4) in (6) Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe (ES) št. 1698/2005 (UL L 368, str. 15).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru postopka, ki ga je A. Ketelä začel zoper odločbo, s katero je bilo prekinjeno izplačevanje pomoči za zagon dejavnosti, ki mu je bila pred tem dodeljena.

3

V uvodnih izjavah 11, 13, 14, 16, 17 in 61 Uredbe št. 1698/2005 je navedeno:

[…]

[…]

[…]

4

Člen 1 Uredbe št. 1698/2005, naslovljen „Področje uporabe“, določa:

„Ta uredba

1.   določa splošna pravila, ki urejajo podporo Skupnosti za razvoj podeželja, ki jo financira EKSRP […];

2.   opredeljuje cilje, h katerim naj bi prispevala politika razvoja podeželja;

[…]

4.   opredeljuje prednostne naloge in ukrepe za razvoj podeželja;

[…]“

5

Člen 2(c) in (d) te uredbe vsebuje ti opredelitvi:

6

Člen 4(1) navedene uredbe določa:

„Podpora za razvoj podeželja prispeva k doseganju naslednjih ciljev:

[…]“

7

Člen 15 Uredbe št. 1698/2005 določa, da EKSRP v državah članicah deluje v okviru programov za razvoj podeželja.

8

Člen 16(c) Uredbe št. 1698/2005 določa:

„Vsak program razvoja podeželja vsebuje:

[…]

[…]“

9

Člen 20(a) Uredbe št. 1698/2005, ki je v oddelku 1 z naslovom „Os 1 – Izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja“ poglavja 1 naslova IV te uredbe, določa:

„Pomoč, namenjena konkurenčnosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju, velja za:

10

Člen 22(1) Uredbe št. 1698/2005 določa:

„Podpora iz člena 20(a)(ii) se dodeli osebam, ki:

11

Člen 23 te uredbe, naslovljen „Zgodnje upokojevanje“, določa:

„1.   Podpora iz člena 20(a)(iii) se dodeli:

[…]

3.   Prevzemnik:

[…]“

12

Člen 71(3) navedene uredbe določa:

„Pravila o upravičenosti izdatkov se določijo na nacionalni ravni ob upoštevanju posebnih pogojev, ki so bili v tej uredbi določeni za nekatere ukrepe za razvoj podeželja.

[…]“

13

V uvodni izjavi 8 Uredbe št. 1974/2006 je navedeno:

„Uredba (ES) št. 1698/2005 določa pogoje za podporo mladim kmetom. Treba bi bilo določiti, kdaj morajo biti ti pogoji izpolnjeni, vključno z obdobjem, ki ga lahko države članice zagotovijo določenim upravičencem, da poskrbijo za izpolnitev pogojev poklicnega znanja in sposobnosti. Ker je pogoj za podporo mladim kmetom predložitev poslovnega načrta, bi bilo treba določiti podrobna pravila v zvezi s poslovnim načrtom in spoštovanjem njegovih določil s strani mladih kmetov.“

14

Člen 13(4) in (6) Uredbe št. 1974/2006 določa:

„4.   Posamezna odločitev za odobritev podpore mladim kmetom za začetek delovanja se sprejme najkasneje 18 mesecev po začetku delovanja, kot je opredeljeno v predpisih, veljavnih v državah članicah. […]

[…]

6.   Predvideti je mogoče posebne pogoje za primere, ko mladi kmet ni edini nosilec kmetijskega gospodarstva. Ti pogoji morajo biti enakovredni tistim, ki so zahtevani za začetek delovanja kmetijskega gospodarstva, katerega edini nosilec je mladi kmet.“

15

Točka 5 Priloge II k Uredbi št. 1974/2006, v kateri so, kot določa člen 16(c) Uredbe št. 1698/2005, našteti podatki, ki jih morajo vsebovati programi za razvoj podeželja, vsebuje med drugim te opredelitve:

[…]

16

Člen 3, prvi odstavek, zakona o strukturnih pomočeh za kmetijstvo (1476/2007) (Laki maatalouden rakennetuista (1476/2007), v nadaljevanju: zakon o strukturnih pomočeh) določa, da se ta zakon uporablja za dodelitev, izplačilo, postopek nadzora in povračilo pomoči, ki jih sofinancira Evropska unija, če ni drugače določeno v predpisih Unije.

17

Člen 6 zakona o strukturnih pomočeh, naslovljen „Pomoč za zagon dejavnosti“, med drugim določa:

„Pomoč za zagon dejavnosti se lahko dodeli kmetu, ki je ob vložitvi prošnje mlajši od 40 let in je prvič prevzel kmetijsko gospodarstvo kot nosilec kmetijskega gospodarstva (mladi kmet). Če je prosilec pravna oseba, mora imeti pristojnost za sprejemanje odločitev ena ali več fizičnih oseb, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje.

[…]

Z odlokom sveta ministrov se v mejah zakonodaje Evropske unije določijo dejavnosti, ki so lahko predmet pomoči za zagon dejavnosti, pogoji v zvezi s pristojnostjo za sprejemanje odločitev ter oblika in višina pomoči. […]“

18

Člen 8 tega zakona, naslovljen „Pogoji v zvezi z upravičencem“, med drugim določa:

„[…]

Pomoč se dodeli pod pogojem, da ima prosilec zadostne poklicne kvalifikacije za opravljanje podjetniške dejavnosti, za katero se lahko dodeli pomoč. Drugi pogoj je, da je podjetniška dejavnost, za katero se dodeli pomoč, glavni vir prihodkov prosilca. Za presojo tega je treba ugotoviti, kolikšen je delež prihodkov iz podjetniške dejavnosti v skupnih letnih prihodkih prosilca.

[…]

Zahteve v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami, prihodki in pristojnostjo prosilca za sprejemanje odločitev se določijo z odlokom sveta ministrov.“

19

V poglavju 2 z naslovom „Pogoji v zvezi z upravičencem do pomoči“ odloka sveta ministrov o pomoči za naložbe v kmetijstvu in pomoči za zagon dejavnosti mladih kmetov (299/2008) (valtioneuvoston asetus maatalouden investointituesta ja nuoren viljelijän aloitustuesta (299/2008), v nadaljevanju: odlok o pomoči za zagon dejavnosti) je člen 3 z naslovom „Pristojnost za sprejemanje odločitev v podjetju“, ki med drugim določa, da „se šteje, da oseba upravlja družbo, če ima več kot polovico delnic in te pomenijo več kot polovico glasov. Pristojnost za sprejemanje odločitev lahko izhaja tudi iz delnic, ki jih ima več oseb, in pripadajočega števila glasov“.

20

V poglavju 4 z naslovom „Pomoč za zagon dejavnosti mladih kmetov“ navedenega odloka je člen 16, naslovljen „Fizična oseba kot upravičenec do pomoči“, ki med drugim določa:

„Pomoč za zagon dejavnosti se lahko dodeli fizični osebi, ki je kot podjetnik na področju kmetijske dejavnosti začela ali začenja opravljati kmetijsko dejavnost na svoj račun. Dodeli se lahko tudi fizični osebi, ki ima pristojnost za sprejemanje odločitev znotraj pravne osebe in ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost kot imetnik kapitalskega deleža v tej pravni osebi ali kot član te pravne osebe.“

21

Člen 18 odloka o pomoči za zagon dejavnosti določa, da se šteje, da se je dejavnost na kmetijskem gospodarstvu začela opravljati takrat, ko je prosilec na podlagi pogodbe o prenosu ali pisne pogodbe o zakupu prevzel v posest kmetijsko gospodarstvo ali njegov del, na podlagi katerega je njegov letni prihodek znašal oziroma ali bi lahko znašal vsaj 10.000 EUR. Šteje se, da se je opravljanje dejavnosti začelo, ko je prosilec podpisal listino o prenosu ali pogodbo o zakupu in tako prevzel posest.

22

A. Ketelä je bil od 1. januarja 2004 do 29. marca 2007 direktor družbe Louhikon Sikako Oy (v nadaljevanju: Louhikon Sikako) in je imel poleg tega 30-odstotni delež v tej družbi, preostali 70-odstotni delež pa je pripadal drugemu delničarju. Dejavnost družbe je bila med drugim prašičereja.

23

V navedenem obdobju se je delež letnih prihodkov podjetja, ki ustreza kapitalskemu deležu A. Keteläja, povečal na več kot 10.000 EUR.

24

A. Ketelä je 25. februarja 2008 svoje delnice prodal drugemu delničarju.

25

A. Ketelä je 30. decembra 2008 ob nakupu družinskega kmetijskega gospodarstva vložil prošnjo za pridobitev pomoči za zagon dejavnosti. Etelä-Pohjanmaan työ- ja elinkeinokeskus (center za gospodarski razvoj in zaposlovanje v Osrednji Ostrobotniji) mu je z odločbo z dne 24. februarja 2009 dodelil pomoč. Vendar je ta organ po preverbi 12. junija 2009 odločil, da izplačilo te pomoči prekine, ker je A. Ketelä kmetijsko dejavnost začel opravljati že kot delničar družbe Louhikon Sikako in ni mogel več zaprositi za pomoč za zagon dejavnosti.

26

Maaseutuelinkeinojen valituslautakunta (odbor za pritožbe v zvezi z dejavnostmi na podeželju) je z odločbo z dne 17. decembra 2009 zavrnil pritožbo A. Ketelä zoper odločbo o prekinitvi izplačila pomoči. Ta organ je poudaril tudi, da je bil A. Ketelä kot delničar in direktor družbe Louhikon Sikako odgovoren za delovanje te družbe in da so njegovi prihodki dosegli stopnjo, določeno z odlokom o pomoči za zagon dejavnosti.

27

A. Ketelä v utemeljitev tožbe, ki jo je zoper navedeni odločbi vložil pri Korkein hallinto-oikeus (vrhovno upravno sodišče), navaja, da sme zaprositi za zadevno pomoč in da je bil v navedenih odločbah napačno določen datum začetka opravljanja dejavnosti, saj niti pridobitev manjšinskega deleža v kapitalu družbe Louhikon Sikako niti njegova funkcija direktorja ne zadostuje za dodelitev te pomoči, ker zadevna oseba nima pristojnosti za sprejemanje odločitev in odgovornosti, značilnih za „nosilca kmetijskega gospodarstva“.

28

Etelä-Pohjanmaan työ- ja elinkeinokeskus trdi, da pravo Unije, zlasti člen 13(4) Uredbe št. 1974/2006, omogoča, da se z nacionalno zakonodajo določijo merila, na podlagi katerih se šteje, da je oseba prvič „začela opravljati dejavnost“ na kmetijskem gospodarstvu.

29

Korkein hallinto-oikeus meni, da se v zadevi, o kateri odloča, postavlja vprašanje, ali je tožečo stranko v postopku v glavni stvari na podlagi njenega delovanja v družbi Louhikon Sikako mogoče šteti za fizično osebo, ki je že začela opravljati dejavnost kot nosilec kmetijskega gospodarstva.

30

Po mnenju navedenega sodišča se je v zvezi s tem treba strinjati, da je to, da fizična oseba v okviru družbe opravlja kmetijsko dejavnost, lahko podlaga za pridobitev pravice do pomoči za zagon dejavnosti. Ob navajanju, da pojem „nosilec kmetijskega gospodarstva“ iz člena 22(1)(a) Uredbe št. 1698/2005 v tej uredbi ni opredeljen, se vseeno sprašuje, na podlagi katerih meril je to značilnost mogoče ugotoviti. Sprašuje se tudi, ali imajo države članice pri določanju teh meril morebitno polje proste presoje.

31

Predložitveno sodišče se poleg tega sprašuje, ali je za zavrnitev dodelitve pomoči za zagon dejavnosti, ki temelji na obstoju prejšnje dejavnosti, potrebno, da je bil prosilec za pomoč načeloma upravičen do dodelitve te pomoči na podlagi navedene prejšnje dejavnosti.

32

V teh okoliščinah je Korkein hallinto-oikeus prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

33

Predložitveno sodišče s prvim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, po eni strani v bistvu sprašuje, ali je člen 22(1)(a) Uredbe št. 1698/2005 ter člen 13(4) in (6) Uredbe št. 1974/2006 treba razlagati tako, da iz njiju izhajajo nekatera merila za ugotovitev, ali oseba prvič prevzame kmetijsko gospodarstvo kot nosilec kmetijskega gospodarstva v smislu prvonavedene določbe, kadar začne dejavnost opravljati v okviru delniške družbe. Natančneje, sprašuje, ali so ta merila lahko pristojnost za sprejemanje odločitev, ki jih ima ta oseba v družbi kot njen delničar, višina njenih prihodkov od kmetijske dejavnosti, to, da je njeno dejavnost v družbi mogoče šteti za ločeno, funkcionalno in gospodarsko neodvisno proizvodno enoto, položaj, ki ga ima ta oseba v družbi, ali to, da nosi poslovno tveganje. Navedeno sodišče po drugi strani sprašuje, ali je pravo Unije, zlasti člen 13(4) Uredbe št. 1974/2006, treba razlagati tako, da države članice ostanejo pristojne za opredelitev teh meril v nacionalnem pravu, in v kakšnem morebitnem obsegu.

34

Za odgovor na ta vprašanja je najprej treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso tako iz zahtev po enotni uporabi prava Unije kot iz načela enakosti izhaja, da je treba izraze določbe prava Unije, ki za opredelitev njenega pomena in obsega ne napotuje posebej na pravo držav članic, navadno razlagati samostojno in enotno v celotni Uniji (glej zlasti sodbo z dne 21. decembra 2011 v združenih zadevah Ziolkowski, C-424/10 in C-425/10, ZOdl., str. I-14035, točka 32 in navedena sodna praksa).

35

Poleg tega je treba opozoriti, da čeprav imajo določbe uredb zaradi svoje narave in vloge v sistemu virov prava Unije v nacionalnih pravnih redih praviloma neposredni učinek, ne da bi morali nacionalni organi sprejeti ukrepe za izvajanje, bi morale države članice za izvajanje nekaterih določb navedenih uredb te ukrepe vseeno sprejeti (glej zlasti sodbo z dne 21. decembra 2011 v zadevi Danske Svineproducenter, C-316/10, ZOdl., str. I-13721, točki 39 in 40 ter navedena sodna praksa).

36

Glede tega iz ustaljene sodne prakse izhaja, da lahko države članice sprejmejo ukrepe za izvajanje uredbe, če ti ne ovirajo njene neposredne uporabljivosti, če ne prikrivajo značilnosti akta Skupnosti in če določajo natančno izvajanje diskrecijske pravice, ki jim jo podeljuje ta uredba, vse v mejah teh določb (zgoraj navedena sodba Danske Svineproducenter, točka 41 in navedena sodna praksa).

37

Ob sklicevanju na upoštevne določbe zadevne uredbe, ki se razlagajo ob upoštevanju ciljev te uredbe, je treba opredeliti, ali te prepovedujejo, nalagajo ali dopuščajo državam članicam sprejetje nekaterih ukrepov za izvajanje in – zlasti ob zadnjenavedeni predpostavki – ali zadevni ukrep spada v okvir diskrecijske pravice, priznane vsaki državi članici (zgoraj navedena sodba Danske Svineproducenter, točka 43).

38

Ob upoštevanju teh uvodnih ugotovitev je na prvem mestu treba navesti, da je iz uvodne izjave 61 in člena 71(3) Uredbe št. 1698/2005 razvidno, da čeprav se pravila o upravičenosti izdatkov praviloma določijo na nacionalni ravni, to velja le ob upoštevanju posebnih pogojev, ki so bili v tej uredbi določeni za nekatere ukrepe za razvoj podeželja.

39

Pomoč mladim kmetom za zagon dejavnosti pomeni tak ukrep, pogoj upravičenosti, ki se nanaša na prvi zagon dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu kot njegov nosilec, ki ga določa člen 22(1)(a) Uredbe št. 1698/2005, pa je poseben pogoj za ta ukrep. Za opredelitev obsega tega pogoja upravičenosti je treba tako najprej upoštevati besedilo navedene določbe, ki se po potrebi razlaga ob upoštevanju njenega sobesedila in ciljev Uredbe št. 1698/2005.

40

Glede ciljev, ki se uresničujejo, je iz uvodnih izjav 11, 13, 14 in 16 ter členov 1(2), 4(1) in 20(a) navedene uredbe razvidno, da se z navedeno uredbo prek zadevne pomoči skuša olajšati zagon dejavnosti mladih kmetov in po zagonu dejavnosti strukturno prilagajanje kmetijskega gospodarstva, in sicer za krepitev človeškega potenciala, izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja ter zagotovitev trajnostnega razvoja podeželskih območij. Poleg tega je, kot določa člen 23(3)(a) Uredbe št. 1698/2005, dodelitev te pomoči za zagon dejavnosti v nekaterih primerih pogoj za dodelitev pomoči za zgodnje upokojevanje, ki jo lahko prejmejo kmetje, ki se odločijo za prenehanje opravljanja kmetijske dejavnosti zaradi prenosa kmetijskega gospodarstva. Ta ukrepa pomoči, ki izhajata iz iste osi, katere pojem je opredeljen v členu 2(c) Uredbe št. 1698/2005 kot povezana skupina ukrepov, ki prispevajo k uresničevanju enega ali več ciljev iz člena 4 te uredbe, tako lahko skupaj prispevata k strukturni spremembi kmetijskih gospodarstev, kot je razvidno iz uvodne izjave 17 te uredbe.

41

Na drugem mestu je treba navesti, kot so navedli predložitveno sodišče ter finska in češka vlada, da določbe Uredbe št. 1698/2005 ne nasprotujejo temu, da pomoč iz člena 20(a)(ii) prejme fizična oseba, ki kot mladi kmet z namenom opravljanja dejavnosti začne opravljati dejavnost v okviru pravne osebe.

42

Ugotoviti je namreč treba, da besedilo člena 22(1)(a) Uredbe št. 1698/2005, ki se nanaša na „osebe, ki prvič kot nosilci kmetijskega gospodarstva prevzemajo kmetijsko gospodarstvo“, ne določa, ali mora biti pravna oblika tega kmetijskega gospodarstva gospodarska družba (glej po analogiji sodbo z dne 15. oktobra 1992 v zadevi Tenuta il Bosco, C-162/91, Recueil, str. I-5279, točka 12).

43

Nasprotno, izključitev mladih kmetov, ki na kmetijskem gospodarstvu začnejo opravljati dejavnost, iz kroga potencialnih upravičencev do pomoči za zagon dejavnosti, le zato, ker ti dejavnost opravljajo v okviru pravne družbe, ni združljiva s cilji, ki se uresničujejo z Uredbo št. 1698/2005 in so navedeni v točki 40 te sodbe, katerih namen je, da se z zadevno pomočjo krepi človeški potencial in strukturno prilagajanje kmetijskega gospodarstva, da bi se izboljšala konkurenčnost kmetijskega sektorja in zagotovil trajnostni razvoj podeželskih območij.

44

S takšno izključitvijo bi se lahko kršilo tudi načelo prepovedi diskriminacije iz člena 40(2) PDEU (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Tenuta il Bosco, točka 16).

45

Na tretjem mestu je treba preučiti, ali je, kadar mladi kmet dejavnost začne opravljati v okviru pravne osebe, za dodelitev zadevne pomoči nujno, da ima ta oseba pristojnost za sprejemanje odločitev v tej pravni osebi, in pod katerimi morebitnimi pogoji je ta zahteva izpolnjena.

46

Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, so vprašanja Korkein hallinto-oikeus povezana z okoliščino, da je bila tožeča stranka v postopku v glavni stvari v okviru opravljanja prejšnje poklicne dejavnosti po eni strani direktor družbe Louhikon Sikako in po drugi strani 30-odstotni delničar te družbe, preostali 70-odstotni delež pa je pripadal drugi osebi.

47

Ker se navedena vprašanja nanašajo na merila, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da mladi kmet začne opravljati dejavnost kot „nosilec kmetijskega gospodarstva“ v smislu člena 22(1)(a) Uredbe št. 1698/2005, je treba takoj navesti, da ta uredba ne opredeljuje tega pojma in ne vsebuje izrecnih podatkov, s katerimi bi se opredelil.

48

Glede Uredbe št. 1974/2006 je treba ugotoviti, da čeprav določa med drugim nekatere pogoje, ki se uporabljajo za pomoč mladim kmetom, kot je razvidno iz njene uvodne izjave 8, pa ne vsebuje več podatkov o vsebini pojma „nosilec kmetijskega gospodarstva“ niti za njegovo opredelitev ne napotuje na pravo držav članic.

49

Namen člena 13(4), prvi stavek, navedene uredbe, na katerega se predložitveno sodišče sklicuje v okviru prvega in tretjega vprašanja, je namreč določitev najdaljšega roka, v katerem mora biti sprejeta posamična odločba o dodelitvi pomoči za zagon dejavnosti, člen pa je v zvezi s tem omejen na navedbo, da navedeni rok ne sme preseči 18 mesecev od „začetka delovanja“, kot je opredeljeno v predpisih, ki veljajo v državah članicah, ne da bi se po drugi strani skliceval na pojem „nosilec kmetijskega gospodarstva“. V teh okoliščinah niti te določbe niti prve alinee točke 5.3.1.1.2 razdelka A Priloge II k navedeni uredbi ni mogoče razlagati tako, da se nanašata na zadnji pojem.

50

Člen 13(6) te uredbe, na katerega se predložitveno sodišče prav tako sklicuje v okviru prvega vprašanja, pa določa le, da se pomoč za zagon delovanja lahko dodeli, tudi kadar mladi kmet ni edini nosilec kmetijskega gospodarstva, pri čemer se v zvezi s tem zahteva, da so posebni pogoji, ki se lahko za tak primer določijo, enakovredni tistim, ki se zahtevajo za začetek delovanja kmetijskega gospodarstva, katerega edini nosilec je mladi kmet.

51

Ob upoštevanju zgornjih navedb je treba opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso opredelitev pomena in obsega pojmov, ki jih pravo Unije ne opredeljuje, določiti v skladu z njihovim običajnim pomenom v vsakdanjem jeziku, pri čemer je treba upoštevati kontekst, v katerem se uporabljajo, in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del so (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 22. decembra 2008 v zadevi Wallentin-Hermann, C-549/07, ZOdl., str. I-11061, točka 17 in zgoraj navedeno sodbo Ziolkowski, točka 34).

52

Glede uporabljenih izrazov je treba navesti, da se lahko izraz, kot je „nosilec kmetijskega gospodarstva“, razlikuje glede na posebne cilje, ki jih uresničujejo zadevna pravila prava Unije (glej po analogiji v zvezi s pojmom „kmetijsko gospodarstvo“ sodbo z dne 28. februarja 1978 v zadevi Azienda avicola Sant’Anna, 85/77, Recueil, str. 527, točka 9).

53

Za določitev obsega navedenega pojma v smislu člena 22(1)(a) Uredbe št. 1698/2005 je treba navesti, da več pogojev za dodelitev pomoči za zagon dejavnosti, ki jih določa navedeni člen 22(1), skupaj prispeva k uresničitvi ciljev, navedenih v točki 40 te sodbe.

54

Zahtevi, da mora biti upravičenec do pomoči ustrezno usposobljen in da mora imeti ustrezne poklicne kvalifikacije, ter da mora predložiti poslovni načrt o razvoju njegove kmetijske dejavnosti, ki ju določa člen 22(1)(b) in (c) Uredbe št. 1698/2005, sta namreč po naravi takšni, da spodbujata krepitev človeškega potenciala in strukturnega prilagajanja kmetijskega gospodarstva ter prispevata k izboljšanju konkurenčnosti kmetijskega sektorja in zagotavljanju trajnostnega razvoja podeželskih območij.

55

V tem okviru je treba pogoj, da mora zadevna oseba prevzeti kmetijsko gospodarstvo kot „nosilec kmetijskega gospodarstva“, ki ga določa navedeni člen 22(1)(a), razlagati tako, da se v bistvu zahteva, da ima ista oseba, ki je ustrezno usposobljena in ima ustrezne poklicne kvalifikacije, tudi dejanski in trajni nadzor tako nad kmetijskim gospodarstvom kakor nad njegovim upravljanjem, kar dejansko pomeni jamstvo za učinkovitost in trajnost razvoja, ki ga mora zadevna oseba vzpostaviti v zvezi s tem kmetijskim gospodarstvom.

56

Čeprav je v tem okviru državam članicam še naprej dovoljeno, da konkretno določijo pogoje, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da ima prosilec za dodelitev pomoči lastnost „nosilca kmetijskega gospodarstva“, tako da se s povečanjem predvidljivosti zahteve, določene v členu 22(1)(a) Uredbe št. 1698/2005, krepi pravna varnost, pa je to dovoljeno le, če ti pogoji ne presegajo okvira, ki se z njimi skuša določiti, in torej ob spoštovanju navedene določbe in ciljev, ki se s to uredbo uresničujejo, zagotavljajo, da ima navedeni prosilec dejanski in trajni nadzor tako nad kmetijskim gospodarstvom kot nad njegovim upravljanjem (glej po analogiji sodbo z dne 14. oktobra 2004 v zadevi Komisija proti Nizozemski, C-113/02, ZOdl., str. I-9707, točka 19, in zgoraj navedeno sodbo Danske Svineproducenter, točki 49 in 51).

57

V zvezi s tem je treba navesti, da je zlasti iz člena 6 zakona o strukturnih pomočeh in člena 3 odloka o pomoči za zagon dejavnosti razvidno, da kadar se prošnja za dodelitev pomoči nanaša na dejavnost, ki se opravlja v okviru pravne osebe, mora imeti pristojnost za sprejemanje odločitev fizična oseba, ki še ni dopolnila 40 let in je prvič prevzela kmetijsko gospodarstvo kot nosilec kmetijskega gospodarstva, ter da pristojnost za sprejemanje odločitev pomeni predvsem to, da ima zadevna oseba več kot polovico delnic pravne osebe in da te delnice pomenijo več kot polovico glasov.

58

Očitno je, da ti pogoji niso v nasprotju z zahtevami iz točke 56 te sodbe.

59

Glede postopka v glavni stvari je treba opozoriti, da je imel A. Ketelä takrat, ko je kot direktor prevzel upravljanje družbe Louhikon Sikako, le 30 % delnic te družbe, medtem ko je bilo preostalih 70 % delnic v lasti tretje osebe.

60

Zato je ob upoštevanju vsega navedenega treba ugotoviti, da v teh okoliščinah ni mogoče šteti, da bi zadevna oseba lahko imela dejanski in trajni nadzor nad zadevnim kmetijskim gospodarstvom in njegovim upravljanjem, in da je torej – ker je zaradi navedene dejavnosti že prevzela kmetijsko gospodarstvo – ni mogoče šteti niti za „nosilca kmetijskega gospodarstva“ v smislu člena 22(1)(a) Uredbe št. 1698/2005. Iz tega izhaja tudi, da navedena prejšnja dejavnost ne pomeni ovire za dodelitev pomoči za zagon dejavnosti, za katero je zadevna oseba zaprosila v okviru prevzema družinskega kmetijskega gospodarstva.

61

V teh okoliščinah je – ne da bi bilo treba preučiti druge elemente za presojo, na katere se predložitveno sodišče sklicuje v okviru prvega vprašanja – na prvo in tretje vprašanje treba odgovoriti, da je člen 22(1)(a) Uredbe št. 1698/2005 treba razlagati tako, da zahteva, ki jo ta člen določa, in sicer, da je zadevna oseba prvič prevzela kmetijsko gospodarstvo kot „nosilec kmetijskega gospodarstva“, pomeni, da ima ta oseba, kadar prevzame kmetijsko gospodarstvo v okviru delniške družbe, dejanski in trajni nadzor tako nad zadevnim kmetijskim gospodarstvom kot nad njegovim upravljanjem. Čeprav je državam članicam še naprej dovoljeno, da konkretno določijo pogoje, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da ima prosilec za dodelitev pomoči lastnost nosilca kmetijskega gospodarstva, pa je to dovoljeno le, če ti pogoji ne presegajo okvira, ki se z njimi skuša določiti, in torej ob spoštovanju navedene določbe in ciljev, ki se uresničujejo z Uredbo št. 1698/2005, zagotavljajo, da ima navedeni prosilec dejanski in trajni nadzor tako nad kmetijskim gospodarstvom kot nad njegovim upravljanjem. Nacionalne določbe, kot so te v postopku v glavni stvari, v delu, v katerem določajo, da je dodelitev pomoči, kadar mladi kmet prevzame kmetijsko gospodarstvo v okviru pravne osebe, med drugim pogojena s tem, da je ta oseba pristojna za sprejemanje odločitev v tej pravni osebi, kar pomeni, da ima več kot polovico delnic te pravne osebe in da te delnice pomenijo več kot polovico glasov, izpolnjujejo te zahteve.

62

Ob upoštevanju ugotovitev iz točke 60 te sodbe ter odgovora na prvo in tretje vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.

63

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:

Člen 22(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) je treba razlagati tako, da zahteva, ki jo ta člen določa, in sicer, da je zadevna oseba prvič prevzela kmetijsko gospodarstvo kot „nosilec kmetijskega gospodarstva“, pomeni, da ima ta oseba, kadar prevzame kmetijsko gospodarstvo v okviru delniške družbe, dejanski in trajni nadzor tako nad zadevnim kmetijskim gospodarstvom kot nad njegovim upravljanjem.

Čeprav je državam članicam še naprej dovoljeno, da konkretno določijo pogoje, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da ima prosilec za dodelitev pomoči lastnost nosilca kmetijskega gospodarstva, pa je to dovoljeno le, če ti pogoji ne presegajo okvira, ki se z njimi skuša določiti, in torej ob spoštovanju ciljev, ki se uresničujejo z Uredbo št. 1698/2005, zagotavljajo, da ima navedeni prosilec dejanski in trajni nadzor tako nad kmetijskim gospodarstvom kot nad njegovim upravljanjem. Nacionalne določbe, kot so te v postopku v glavni stvari, v delu, v katerem določajo, da je dodelitev pomoči, kadar mladi kmet prevzame kmetijsko gospodarstvo v okviru pravne osebe, med drugim pogojena s tem, da je ta oseba pristojna za sprejemanje odločitev v tej pravni osebi, kar pomeni, da ima več kot polovico delnic te pravne osebe in da te delnice pomenijo več kot polovico glasov, izpolnjujejo te zahteve.