1

Republika Poljska s pritožbo predlaga razveljavitev sklepa Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (zdaj Splošno sodišče) z dne 10. junija 2009 v zadevi Poljska proti Komisiji (T-258/04, ZOdl., str. II-1545, v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je to zavrglo njeno tožbo za razglasitev ničnosti členov 5, 6, od (1) do (3), 7(1) in 8(2)(a) Uredbe Komisije (ES) št. 60/2004 z dne 14. januarja 2004 o prehodnih ukrepih v sektorju sladkorja zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 42, str. 125).

2

Člen 2(3) Pogodbe med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (države članice Evropske unije) in Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (UL 2003, L 236, str. 17, v nadaljevanju: Pogodba o pristopu), ki je bila podpisana v Atenah 16. aprila 2003 in jo je Republika Poljska ratificirala 23. julija 2003, določa:

„Ne glede na odstavek 2 lahko institucije Unije pred pristopom sprejmejo ukrepe, omenjene v [členu 41 Akta o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 2003, L 236, str. 33, v nadaljevanju: Akt o pristopu iz leta 2003), priloženega Pogodbi o pristopu]. Ti ukrepi začnejo veljati le pod pogojem uveljavitve in z dnem uveljavitve [Pogodbe o pristopu].“

3

Člen 41 Akta o pristopu iz leta 2003 določa:

„Če so potrebni prehodni ukrepi za olajšanje prehoda iz obstoječe ureditve v novih državah članicah na ureditev, ki izhaja iz uporabe skupne kmetijske politike pod pogoji iz [Akta o pristopu iz leta 2003], Komisija sprejme take ukrepe v skladu s postopkom iz člena 42(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 [z dne 19. junija 2001] o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 33, str. 17)] ali, če je to primerno, iz ustreznih členov drugih uredb o skupni organizaciji kmetijskih trgov ali v skladu z ustreznim postopkom v odboru, kot je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja. Prehodni ukrepi iz tega člena se lahko sprejmejo v obdobju treh let od dne pristopa in njihova uporaba je omejena na to obdobje. Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno podaljša to obdobje.

[…]“

4

V poglavju 4 Priloge IV k Aktu o pristopu, ki se nanaša na seznam iz člena 22 tega akta in ima naslov „Kmetijstvo“, je v točkah 1 in 2 določeno:

„1.   Javne zaloge, s katerimi na dan pristopa razpolagajo nove države članice in ki izhajajo iz njihove politike tržne podpore, prevzame Skupnost po vrednosti, pridobljeni z uporabo člena 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 1883/78 [z dne 2. avgusta 1978] o splošnih pravilih za financiranje intervencij s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 3, str. 266)]. Omenjene zaloge se prevzamejo le pod pogojem, da je javna intervencija za zadevne proizvode zagotovljena po pravilih Skupnosti in da zaloge izpolnjujejo zahteve za intervencijo Skupnosti.

2.   Vse zaloge proizvodov, zasebne in javne, na dan pristopa v prostem prometu na ozemlju novih držav članic, ki presegajo količino, ki jo je mogoče upoštevati kot običajni prenos zalog, je treba odpraviti na stroške novih držav članic.“

5

Poglavje 5 navedene priloge, naslovljeno „Carinska unija“, določa:

„[…]

Uredba [Sveta] (EGS) št. 2913/92 [z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307)] in Uredba [Komisije] (EGS) št. 2454/93 [z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2913/92 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 6, str. 3)] se za nove države članice uporabljata ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

[…]“

6

Komisija je 14. januarja 2004 sprejela Uredbo št. 60/2004, s katero je v bistvu in glede tega spora v sektorju sladkorja uveden zlasti sistem obdavčitve, ki pomeni prehodno odstopanje od pravil Skupnosti, ki se sicer uporabljajo.

7

Člen 5 navedene uredbe tako določa:

„Odložni postopek

1.   Z odstopanjem od poglavja 5 Priloge IV k Aktu o pristopu [iz leta 2003] in od členov 20 in 214 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 za proizvode pod oznakami KN 1701, 1702, 1704, 1904, 1905, 2006, 2007, 2009, 2101 12 92, 2101 20 92, 2105 in 2202, razen tistih iz člena 4(5) Uredbe Komisije (ES) št. 1972/2003 [z dne 10. novembra 2003 o prehodnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti v zvezi s trgovino s kmetijskimi proizvodi zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 40, str. 474)], velja erga omnes stopnja uvozne dajatve, vključno s kakršno koli dodatno uvozno dajatvijo, ki se uporablja na dan sprostitve v prosti promet, če:

Ta prvi pododstavek se ne uporablja za proizvode, razen rafiniranega sladkorja C iz sladkorne pese, sirupa izoglukoze C in inulinskega sirupa C pod oznakami KN 1701 99 10, 1701 99 90, 1702 30 10, 1702 40 10, 1702 60 10, 1702 90 30, 1702 60 80 oziroma 1702 90 80, izvožene iz Skupnosti petnajsterice, če uvoznik predloži dokazila, da za proizvode države izvoznice niso bila zahtevana izvozna nadomestila. Na zahtevo uvoznika izvoznik poskrbi, da pridobi overovitev pristojnega organa na izvozni deklaraciji, da za proizvode države izvoznice ni bilo zahtevano izvozno nadomestilo.

2.   Z odstopanjem od poglavja 5 Priloge IV k Aktu o pristopu [iz leta 2003] in od členov 20 in 214 Uredbe (EGS) št. 2913/92 za proizvode pod oznakami KN 1701, 1702, 1704, 1904, 1905, 2006, 2007, 2009, 2101 12 92, 2101 20 92, 2105 in 2202, razen tistih iz člena 4(5) Uredbe Komisije (ES) št. 1972/2003, ki prihajajo iz tretjih držav, velja uvozna dajatev, vključno s kakršno koli dodatno uvozno dajatvijo, ki se uporablja na dan sprostitve v prosti promet, če:

8

Člen 6 Uredbe št. 60/2004 določa:

„Presežne zaloge

1.   V skladu s postopkom iz člena 42(2) Uredbe (ES) št. 1260/2001 Komisija najpozneje do 31. oktobra 2004 določi za vsako novo državo članico količino sladkorja kot takega ali v obliki predelanih proizvodov, izoglukoze in fruktoze, ki presega količino, ki se šteje za običajno količino za prenos zalog 1. maja 2004 in ki jo je treba izločiti iz trga na stroške novih držav članic.

Za določitev presežne količine se zlasti upošteva razmere med letom pred pristopom glede na prejšnja leta:

2.   Nova država članica, ki jo to zadeva, zagotovi izločitev iz trga količine sladkorja ali izoglukoze, ki je enaka presežni količini iz odstavka 1, brez poseganja Skupnosti najpozneje do 30. aprila 2005:

3.   Za uporabo odstavka 2 morajo za zadevne glavne izvajalce pristojni organi novih držav članic 1. maja 2004 imeti na voljo sistem za identifikacijo presežnih količin sladkorja, s katerimi se trguje, bodisi proizvedenih presežnih količin sladkorja kot takega bodisi v predelanih proizvodih, izoglukozi ali fruktozi. […]

Nova država članica uporablja ta sistem, da zadevne izvajalce prisili, da na lastne stroške izločijo iz trga količino sladkorja ali izoglukoze, enakovredno njihovi določeni individualni presežni količini. Zadevni izvajalci predložijo novi državi članici dokazilo, da so bili proizvodi izločeni iz trga najpozneje do 30. aprila 2005.

Če tako dokazilo ni predloženo, nova država članica zaračuna znesek, ki je enak zadevni količini, pomnoženi z najvišjimi uvoznimi dajatvami, ki se uporabljajo za zadevni proizvod v obdobju med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2005, povečan za EUR 1,21/100 kg za beli sladkor ali ekvivalent suhe snovi.

Znesek iz tretjega pododstavka se pripiše nacionalnemu proračunu nove države članice.

[…]“

9

Člen 9 Uredbe št. 60/2004 določa:

„Ta uredba začne veljati 1. maja 2004 ob pogoju začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu […].“

10

Republika Poljska je 28. junija 2004 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča na podlagi člena 230 ES vložila tožbo za razglasitev ničnosti členov 5, 6, od (1) do (3), 7(1) in 8(2)(a) Uredbe št. 60/2004.

11

Komisija je v odgovoru na tožbo trdila, da je bila ta vložena po izteku roka.

12

Splošno sodišče, ki je odločalo v razširjenem senatu, je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da tožba ni dopustna.

13

Sodišče je najprej ugotovilo, da je treba dvomesečni rok za vložitev tožbe iz člena 230, peti odstavek, ES izračunati od dneva objave Uredbe št. 60/2004 v Uradnem listu Evropske unije, to je 15. januarja 2004, in nato ob upoštevanju različnih procesnih rokov razsodilo, da se je celotni rok, določen za vložitev tožbe za razglasitev ničnosti Uredbe št. 60/2004, iztekel 8. aprila 2004 opolnoči.

14

Ker je bila tožba Republike Poljske vložena 28. junija 2004, je Splošno sodišče ugotovilo, da je bila vložena prepozno.

15

Tožba je bila zato zavržena.

16

Republika Poljska s pritožbo Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi.

17

Evropska komisija Sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in Republiki Poljski naloži plačilo stroškov.

18

Republika Poljska navaja pet razlogov v utemeljitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Nanašajo se, prvič, na nepopolno objavo Uredbe št. 60/2004, drugič, na napačno razlago člena 230, četrti odstavek, ES, tretjič, na kršitev načel skupnosti, ki temelji na vladavini prava, in načela učinkovitega pravnega varstva, četrtič, na kršitev načel solidarnosti in dobre vere ter postopkovnih pravil, in petič, na neobstoj obrazložitve.

19

Naprej je treba proučiti tretji pritožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev načel skupnosti, ki temelji na vladavini prava, in načela učinkovitega pravnega varstva.

20

Republika Poljska trdi, da je Splošno sodišče, ker je ugotovilo, da njena ničnostna tožba ni dopustna, novim državam članicam odvzelo pravico, da na podlagi člena 230, drugi odstavek, ES predlagajo sodni nadzor določb Uredbe št. 40/2004, čeprav je bila ta uredba naslovljena nanje kot države članice.

21

Republika Poljska opozarja, da se z doslednim izvajanjem predpisov Skupnosti o procesnih rokih izpolnjujeta zahteva po pravni varnosti in potreba po izognitvi vsakršni diskriminaciji ali samovoljnemu ravnanju pri vodenju sodnih postopkov, vendar meni, da s takim izvajanjem ni mogoče upravičiti neenakosti na področju pravnega varstva, ki naj bi bila posledica tega, da naj nove države članice ne bi mogle izpodbijati zakonitosti Uredbe št. 60/2004 kot države članice, čeprav jih ta posamično zadeva.

22

Republika Poljska se v utemeljitev svojega pritožbenega razloga, prvič, opira na sodbo z dne 23. aprila 1986 v zadevi Les Verts proti Parlamentu (294/83, Recueil, str. 1339, točka 23), iz katere naj bi bilo razvidno, da Evropska gospodarska skupnost temelji na vladavini prava, saj se ne države članice ne institucije ne morejo izogniti nadzoru skladnosti svojih aktov s temeljno ustavno listino, Pogodbo ES. Drugič, Republika Poljska se sklicuje na sklepne predloge, ki jih je generalni pravobranilec M. Poiares Maduro predstavil v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 23. oktobra 2007 v zadevi Poljska proti Svetu (C-273/04, ZOdl., str. I-8925, točka 50), za ugotovitev, da je Splošno sodišče očitno kršilo načela skupnosti, ki temelji na vladavini prava, in načelo učinkovitega pravnega varstva.

23

Komisija trdi, da Splošno sodišče s tem, da je prepozno vloženo tožbo zavrglo kot nedopustno, ni kršilo niti načela učinkovitega pravnega varstva niti načel skupnosti, ki temelji na vladavini prava. Poleg tega naj v nasprotju s trditvami Republike Poljske to, da je ta zaradi začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu in Akta o pristopu iz leta 2003 iz položaja tožeče stranke prešla v položaj privilegirane tožeče stranke, ne bi omogočalo odstopanja od načela, da je treba postopkovne roke uporabljati dosledno.

24

Republika Poljska s tem pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču očita, da je zavrnilo njeno trditev, da je bila Uredba št. 60/2004 naslovljena na vse države članice, vključno z Republiko Poljsko, tako da jo je ta lahko izpodbijala tudi kot tožeča stranka na podlagi člena 230, drugi odstavek, ES.

25

Glede tega je Splošno sodišče v točki 54 izpodbijanega sklepa najprej poudarilo, da čeprav Akt o pristopu iz leta 2003 posebej določa, da institucije Skupnosti lahko sprejmejo nekatere ukrepe med dnem podpisa tega akta in dnem pristopa novih držav članic, pa ta akt ne določa nobenega odstopanja od sistema nadzora zakonitosti aktov Skupnosti.

26

Nato je Splošno sodišče v točki 55 tega sklepa s sklicevanjem na sodbo z dne 15. januarja 1987 v zadevi Misset proti Svetu (152/85, Recueil, str. 223, točka 11) opozorilo, da se predpisi Skupnosti o postopkovnih rokih uporabljajo dosledno.

27

Nazadnje je Splošno sodišče v točki 56 navedenega sklepa ugotovilo, da „če bi bilo treba trditev Republike Poljske razumeti tako, da je menila, da mora, zato da bi lahko vložila tožbo, postati država članica, je treba poudariti, da rok za sprožitev postopka iz člena 230 ES velja splošno“, in da „[s]tatus države članice v primeru Republike Poljske ni bil potreben“. Splošno sodišče je dodalo, da „[t]a rok za sprožitev postopka vsekakor velja zanjo kot pravno osebo“.

28

Za odločitev o vprašanju, ali bi Republika Poljska lahko veljavno izpodbijala Uredbo št. 60/2004 kot tožeča stranka na podlagi člena 230, drugi odstavek, ES, je treba opozoriti, da člen 2(3) Pogodbe o pristopu izrecno določa možnost, da institucije Unije pred pristopom sprejmejo nekatere ukrepe.

29

Med te ukrepe spada predvsem člen 41 Akta o pristopu iz leta 2003, v skladu s katerim je Komisija pristojna za sprejetje vseh prehodnih ukrepov, ki so potrebni za olajšanje prehoda z obstoječe ureditve v novih državah članicah na ureditev, ki izhaja iz uporabe skupne kmetijske politike.

30

Uredba št. 60/2004 je bila sprejeta na podlagi tega člena in spada, kot je poudaril generalni pravobranilec v točki 27 sklepnih predlogov, med akte, katerih sprejetje je odvisno od pristopa.

31

Ker je bila Uredba št. 60/2004 sprejeta med dnem podpisa Pogodbe o pristopu in Akta o pristopu iz leta 2003 ter dnem začetka njune veljavnosti, se torej razlikuje od drugih določb, ki spadajo v acquis communautaire in so že veljale ob podpisu Pogodbe o pristopu in Akta o pristopu iz leta 2003.

32

Dalje, čeprav je bila Uredba št. 60/2004 objavljena v Uradnem listu Evropske unije pred pristopom novih držav članic, ni sporno, da so se morali ukrepi, določeni s to uredbo, za te nove države članice od njihovega pristopa k Uniji uporabljati prednostno. Ta uredba je tako v skladu s svojim členom 9 začela veljati šele z dnem začetka veljavnosti in pod pogojem začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu.

33

Iz zgoraj navedenega je razvidno, kot je prav tako poudaril generalni pravobranilec v točkah 39 in 40 sklepnih predlogov, da so se na nove države članice določbe Uredbe št. 60/2004 šele z njihovim pristopom začele nanašati kot na države članice in da morajo te države kot take imeti možnost izpodbijati te določbe.

34

V obravnavanem primeru je očitno, da se je dvomesečni rok za vložitev tožbe iz člena 230, drugi odstavek, ES zaradi dneva objave Uredbe št. 60/2004 v Uradnem listu Evropske unije15. januarja 2004 že iztekel, preden je Republika Poljska na dan pristopa k Uniji 1. maja 2004 postala država članica.

35

Nove države članice torej kot tožeče stranke na podlagi člena 230, drugi odstavek, ES v predpisanem roku niso imele možnosti vložiti tožbe zoper akte, sprejete na podlagi člena 2(3) Pogodbe o pristopu.

36

Opozoriti je treba, da Unija temelji na vladavini prava in da se v njej nadzoruje skladnost aktov njenih institucij predvsem s Pogodbo in splošnimi pravnimi načeli (glej sodbi z dne 3. septembra 2008 v združenih zadevah Kadi in Al Barakaat International Foundation proti Svetu in Komisiji, C-402/05 P in C-415/05 P, ZOdl., str. I-6351, točka 281, in z dne 29. junija 2010 v zadevi E in F, C-550/09, ZOdl., str. I-6213, točka 44).

37

Unija temelji prav na teh načelih in njihovo spoštovanje pomeni, kot odslej izrecno določa člen 4(2) PEU, da se nove države članice obravnavajo enako kot stare.

38

Zato morajo nove države članice imeti pravico, da na podlagi člena 230, drugi odstavek, ES vložijo tožbo zoper vse akte, ki so tako kot akt, izpodbijan v tem primeru, sprejeti na podlagi člena 2(3) Pogodbe o pristopu in se nanje nanašajo kot na države članice.

39

Ker so nove države članice postale države članice šele z dnem začetka veljavnosti Pogodbe o pristopu in Akta o pristopu iz leta 2003, je treba upoštevati, da je za te države rok za vložitev tožbe iz člena 230, peti odstavek, ES glede aktov, kakršen je obravnavani v tem primeru, začel teči šele s tem dnem, to je s 1. majem 2004.

40

Splošno sodišče je torej kljub posebnim okoliščinam te zadeve napačno razsodilo, da za vložitev tožbe iz člena 230 ES ni bilo potrebno, da je Republika Poljska država članica, in je na podlagi tega napačno sklepalo, da je tožba, ki jo je ta država članica 28. junija 2004 vložila zoper Uredbo št. 1972/2003, vložena prepozno in da zato ni dopustna.

41

Iz navedenega je razvidno, da je treba tretji pritožbeni razlog šteti za utemeljen.

42

Izpodbijani sklep je zato treba razveljaviti, ne da bi se bilo treba izreči o štirih drugih pritožbenih razlogih, ki jih je navedla Republika Poljska.

43

Ker Sodišče v tej fazi postopka ne more vsebinsko odločiti o tožbi Republike Poljske, je treba zadevo na podlagi člena 61 Statuta Sodišča vrniti v odločanje Splošnemu sodišču in pridržati odločitev o stroških.

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo: