Zadeva C-464/09 P

Holland Malt BV

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Državne pomoči – Smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju – Točka 4.2.5 – Trg slada – Neobstoj običajnih prodajnih možnosti na trgu – Ukrep pomoči, razglašen za nezdružljiv s skupnim trgom“

Povzetek sodbe

1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Diskrecijska pravica Komisije – Merila presoje – Učinek smernic, ki jih sprejme Komisija

(člen 87(3) ES)

2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Pomoči, za katere je mogoče uporabiti odstopanje iz člena 87(3)(c) ES – Pomoči za naložbe v kmetijskem sektorju

(členi 33 ES, 36, prvi odstavek, ES in 87(3)(c) ES; Obvestilo Komisije 2000/C 28/02)

1. Komisija ima pri uporabi člena 87(3) ES široko diskrecijsko pravico, katere izvrševanje zajema kompleksno gospodarsko in socialno presojo, ki jo je treba opraviti v okviru Skupnosti. Komisija se s tem, da sprejme pravila ravnanja in da z njihovo objavo razglasi, da jih bo uporabljala v primerih, na katere se nanašajo, sama omejuje pri izvrševanju te diskrecijske pravice in od teh pravil ne more odstopiti, ne da bi bila, glede na okoliščine primera, sankcionirana na podlagi kršitve splošnih pravnih načel, kot je načelo enakega obravnavanja ali varstva zaupanja v pravo. Iz tega izhaja, da je na posebnem področju državnih pomoči Komisija vezana na okvire in obvestila, ki jih sprejme, če ne odstopajo od pravil Pogodbe.

(Glej točki 46 in 47.)

2. Komisija lahko šteje ukrep, namenjen razvoju regije ali dejavnosti, za nezdružljiv s skupnim trgom, če je odobren v sektorju, kot je sektor predelave kmetijskih proizvodov, v katerem lahko vsako povečanje proizvodnje ob neobstoju običajnih prodajnih možnosti spremeni trgovino v Skupnosti v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, ne glede na pozitivne učinke za zadevno regijo, v kateri se opravlja zadevna dejavnost.

Člen 87(3)(c) ES je treba razlagati tako, da če je pomoč dodeljena na trgu, za katerega so značilni presežki, lahko ta pomoč načeloma spremeni trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi.

Okoliščina, da ima pomoč tudi pozitivne učinke za regijo ali zadevni gospodarski sektor, ne pomeni nujno, da jo je treba šteti za združljivo s skupnim trgom. Iz člena 87(3)(c) ES je namreč razvidno, da če ukrep pomoči spreminja trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, ga ni mogoče razglasiti za združljivega s skupnim trgom, ne glede na morebitne pozitivne učinke, ki jih ima. Vendar mora Komisija pri presoji vplivov na trgovino upoštevati vse značilnosti zadevnega ukrepa in trga.

Ta razlaga primarnega prava velja tudi za pomoči v kmetijskem sektorju. Iz člena 36, prvi odstavek, ES, v katerem se priznava, da ima kmetijska politika prednost pred cilji Pogodbe na področju konkurence, je razvidno, da je treba ob morebitni uporabi določb Pogodbe na tem področju upoštevati cilje iz člena 33 ES, in sicer cilje skupne kmetijske politike. Zato mora Komisija pri presoji združljivosti državnih pomoči, odobrenih v tem sektorju, upoštevati zahteve te politike, ki ustrezajo zahtevam celotnega skupnega trga. Med temi zahtevami je nadzor proizvodnje.

Iz tega izhaja, da so pravila ravnanja iz točke 4.2.5 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju, v skladu s katero Komisija šteje pomoč za naložbo v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov za nezdružljivo s skupnim trgom, če ni običajnih prodajnih možnosti, v skladu z določbami primarnega prava in zlasti s členom 87(3)(c) ES, uporabljenim ob upoštevanju ciljev skupne kmetijske politike.

(Glej točke od 48 do 53.)

SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 2. decembra 2010(*)

V zadevi C‑464/09 P,

zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča, vložene 25. novembra 2009,

Holland Malt BV s sedežem v Lieshoutu (Nizozemska), ki jo zastopajo O. Brouwer, A. Stoffer in P. Schepens, odvetniki,

pritožnica,

drugi stranki v postopku sta

Evropska komisija, ki jo zastopata L. Flynn in A. Stobiecka-Kuik, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka na prvi stopnji,

Kraljevina Nizozemska, ki jo zastopata C. Wissels in Y. de Vries, zastopnika,

intervenientka na prvi stopnji,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi J.‑C. Bonichot, predsednik senata, K. Schiemann, L. Bay Larsen, sodnika, C. Toader (poročevalka) in A. Prechal, sodnici,

generalni pravobranilec: J. Mazák,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 15. septembra 2010,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1 Družba Holland Malt BV (v nadaljevanju: Holland Malt) s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (zdaj Splošno sodišče) z dne 9. septembra 2009 v zadevi Holland Malt proti Komisiji (T‑369/06, ZOdl., str. II-3313, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to sodišče zavrnilo njeno tožbo za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2007/59/ES z dne 26. septembra 2006 o državni pomoči, ki jo je Nizozemska dodelila podjetju Holland Malt BV (UL 2007, L 32, str. 76, v nadaljevanju: sporna odločba).

Pravni okvir

2 V točki 3.2 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (UL 2000, C 28, str. 2, v nadaljevanju: Smernice), ki spada v del „Splošna načela“, je navedeno:

„Čeprav se členi 87 [ES], 88 [ES] in 89 [ES] v celoti uporabljajo za sektorje, ki so zajeti s skupno ureditvijo trga, je njihova uporaba vseeno podrejena določbam iz zadevnih uredb. To pomeni, da uporaba določb iz členov 87 [ES], 88 [ES] in 89 [ES] s strani držav članic ne more imeti prednosti pred določbami uredbe o organizaciji tega tržnega sektorja […]. Zato Komisija pod nobenimi pogoji ne more odobriti pomoči, ki ni združljiva z določbami o skupni ureditvi trga ali ki bi ovirala pravilno delovanje skupne ureditve.“

3 V točki 4.2.5 Smernic, ki spada v del „Pomoč za naložbe“, je navedeno:

„Pomoč se ne sme dodeliti [za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov], če niso predloženi zadostni dokazi, da je za zadevne izdelke mogoče najti običajne prodajne možnosti. Upoštevnost tega dokaza pa mora biti presojena na ustrezni ravni, ob upoštevanju zadevnih proizvodov, vrst naložb ter obstoječih in pričakovanih zmogljivosti. V zvezi s tem je treba upoštevati vsako omejitev glede proizvodnje ali podpore Skupnosti, morebiti določene s skupnimi ureditvami trga. Zlasti pa ni mogoče odobriti pomoči, ki bi kršila katerokoli prepoved ali omejitev, določeno s skupnimi ureditvami trga […]

[…]“

4 Nazadnje, v točki 4.2.6 iz istega dela Smernic je navedeno:

„Pomoč za naložbe z upravičenimi stroški, ki presegajo 25 milijonov EUR, ali če dejanski znesek pomoči presega 12 milijonov EUR, je treba posebej priglasiti Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe.“

Dejansko stanje in sporna odločba

5 Družba Holland Malt je konzorcij, ki sta ga ustanovili pivovarna Bavaria NV, ki proizvaja pivo in brezalkoholne pijače, in zadruga Agrifirm, v kateri sodelujejo proizvajalci žit iz Nemčije in severne Nizozemske. Pritožnica je imetnica patenta za proizvodnjo in prodajo slada HTST („High Temperature, Short Time“).

6 Kraljevina Nizozemska je sprejela regionalno investicijsko shemo, naslovljeno „Regionale investeringsprojecten 2000“. Komisija je z odločbo z dne 17. avgusta 2000 to shemo odobrila, z odločbo z dne 18. februarja 2002 pa njeno spremembo, s katero je bilo njeno področje uporabe razširjeno na sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi I k Pogodbi ES.

7 Kraljevina Nizozemska je družbi Holland Malt v okviru te regionalne investicijske sheme odobrila pomoč za naložbo v višini 7.425.000 EUR. Ta subvencija je bila namenjena gradnji sladarne v Eemshavnu (Nizozemska). Njeno izplačilo je bilo pogojeno z izvedbo naložbe pred 1. julijem 2005. Dejansko izplačilo pomoči pa je bilo odloženo, dokler je Komisija ne odobri.

8 Kraljevina Nizozemska je z dopisom z dne 31. marca 2004 v skladu s členom 88(3) ES in točko 4.2.6 Smernic ta ukrep pomoči priglasila Komisiji. Ta je 5. maja 2005 začela postopek na podlagi člena 88(2) ES. Ker je ta postopek odložil izplačilo subvencije čez rok za izvedbo naložbe, ki ga je prvotno določila Kraljevina Nizozemska, je pritožnica zahtevala podaljšanje tega roka do sprejetja odločbe Komisije o navedeni subvenciji.

9 Komisija je 26. septembra 2006 sprejela sporno odločbo, v kateri je ugotovila, da navedeni ukrep, ki se je nanašal na naložbo za izboljšanje kakovosti proizvodov družbe Holland Malt in za povečanje njenih proizvodnih zmogljivosti, pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) ES. Nato je proučila, ali bi bilo navedeni ukrep kljub temu mogoče opredeliti za združljiv s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) ES.

10 Komisija je v tem okviru ugotovila, da v primerjavi z navadnim sladom ne obstaja ločen trg za slad HTST ali slad premium. Poleg tega je ob upoštevanju presežkov na svetovnem in skupnostnem trgu slada navedla, da obstoj običajnih prodajnih možnosti na trgu tega proizvoda v smislu točke 4.2.5 Smernic ni dokazan. Čeprav je Komisija v točki 93 obrazložitve sporne odločbe priznala pomembnost pomoči v okviru regionalnega razvoja, je v točki 94 obrazložitve sporne odločbe ugotovila, da ta ne izpolnjuje pomembnega pogoja iz Smernic.

11 Iz teh razlogov je Komisija v členu 1 sporne odločbe ugotovila, da zadevna državna pomoč ni združljiva s skupnim trgom. Kraljevina Nizozemska je v skladu s členom 2 sporne odločbe dolžna preklicati to pomoč in v skladu s členom 3 te odločbe pri prejemniku izterjati pomoč, ki mu je bila neupravičeno dodeljena. V skladu s členom 4 sporne odločbe mora Kraljevina Nizozemska obvestiti Komisijo o ukrepih, sprejetih za izvajanje te odločbe.

Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba

12 Družba Holland Malt je 7. decembra 2006 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razglasitev ničnosti sporne odločbe.

13 Kraljevina Nizozemska je 6. aprila 2007 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog za intervencijo v podporo predlogom pritožnice. Predsednik tretjega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 12. junija 2007 to intervencijo dovolil.

14 Družba Holland Malt je v utemeljitev tožbe navedla štiri tožbene razloge, in sicer kršitev člena 87(1) in (3)(c) ES, načela dobrega upravljanja in obveznosti obrazložitve iz člena 253 ES.

15 Drugi del drugega tožbenega razloga v zvezi s kršitvijo člena 87(3)(c) ES je temeljil na tem, da pozitivni učinki pomoči in njen vpliv na trgovinske pogoje v Skupnosti niso bili ustrezno pretehtani.

16 Pritožnica je s tem drugim delom v bistvu očitala Komisiji, da se je v sporni odločbi oprla le na točko 4.2.5 Smernic, ne da bi pretehtala pozitivne učinke zadevne subvencije na eni strani in njen morebitni negativni vpliv na trgovinske pogoje v Evropski skupnosti na drugi strani, in da je tako kršila člen 87(3)(c) ES.

17 Navedla je, da dejstvo, da Smernice temeljijo na členu 87(3) ES, nujno pomeni, da Komisija ne more omejiti svoje diskrecijske pravice le na merila iz Smernic. Natančneje, točko 4.2.5 Smernic bi morala razlagati ob upoštevanju splošnega merila iz Pogodbe, tako da bi morala za nezdružljive s skupnim trgom šteti le pomoči, ki prizadenejo trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi.

18 Po mnenju družbe Holland Malt Komisija v sporni odločbi ni presodila, ali bi bil glede na ugodnosti, ki jih prinaša zadevna subvencija, njen vpliv dejansko v nasprotju s skupnimi interesi iz člena 87(3) ES, ampak je le izključila združljivost te subvencije na podlagi domnevnega neobstoja običajnih prodajnih možnosti zadevnega proizvoda na trgu. Komisija naj bi nasprotno morala po eni strani ugotoviti, da je zadevna naložba imela velik pozitiven učinek na uresničevanje ciljev skupne kmetijske politike in zlasti na politiko razvoja podeželja v regiji, na katero se nanaša navedena subvencija, ter po drugi strani, da se je pritožnica na podlagi njene odobritve odločila nositi stroške odprtja tovarne v Eemshavnu, na območju, ki naj bi se gospodarsko razvilo, namesto v kraju v drugi regiji na Nizozemskem, ki bi bil ekonomsko ustreznejši.

19 Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo tožbo zavrnilo in pritožnici naložilo plačilo lastnih stroškov in stroškov, ki jih je priglasila Komisija.

20 V zvezi z drugim delom drugega tožbenega razloga je Splošno sodišče v točkah od 166 do 180 izpodbijane sodbe presodilo, da je bila sporna odločba sprejeta na podlagi določb člena 87(1) in (3) ES in Smernic, zlasti njihovega dela 4.2.

21 Opozorilo je, da če je Komisija sprejela Smernice, jih mora v skladu s sodno prakso Sodišča upoštevati, sodišče Unije pa mora preveriti, ali je ta institucija upoštevala pravila, ki si jih je določila. Navedlo je, da je v obravnavanem primeru iz točke 3.7 Smernic razvidno, da je vsak pozitiven vidik zadevne pomoči mogoče obravnavati le v okviru uporabe meril iz Smernic.

22 V zvezi s tem je menilo, da je bila Komisija v skladu s točko 4.2.5 Smernic po ugotovitvi, da zadevna pomoč spada na njihovo področje uporabe, zavezana najprej preizkusiti, ali je bilo predloženih dovolj dokazov, da je bilo za zadevne proizvode mogoče najti običajne prodajne možnosti na trgu. Splošno sodišče je menilo, da ker v obravnavanem primeru ta predhodni pogoj ni bil izpolnjen, Komisija ne bi mogla odobriti sporne pomoči ob upoštevanju njenih ciljev in morebitnih pozitivnih učinkov, ne da bi kršila Smernice, tako da presoja ciljev in pozitivnih učinkov te pomoči ni bila potrebna.

23 Poleg tega je presodilo, da pritožnica ni mogla veljavno zatrjevati, da bi se za ugotovitev združljivosti sporne pomoči s skupnim trgom upoštevali njeni cilji in pozitivni učinki, če se ne bi uporabile Smernice, ampak neposredno člen 87(3)(c) ES. V zvezi s tem je spomnilo, da daje člen 87(3) ES v skladu s sodbo z dne 24. februarja 1987 v zadevi Deufil proti Komisiji (310/85, Recueil, str. 901, točka 18) Komisiji diskrecijsko pravico, katere izvrševanje zajema kompleksno gospodarsko in socialno presojo, ki jo je treba opraviti v okviru Skupnosti, in da Komisija ne prekorači omejitev te pravice z mnenjem, da dodelitev pomoči za naložbo, ki povečuje proizvodne zmogljivosti v sektorju, ki že ima velike presežke, prizadene trgovino v Skupnosti v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, in da taka pomoč ne spodbuja gospodarskega razvoja zadevne regije.

24 Splošno sodišče je dodalo, da te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s trditvijo pritožnice, da bi bil s sporno pomočjo zgolj izravnan gospodarsko slabši položaj, ki izhaja iz njene izbire, da odpre tovarno na območju, ki je gospodarsko manj razvito.

Predlogi strank pred Sodiščem

25 Družba Holland Malt predlaga Sodišču, naj:

– razveljavi točke od 168 do 180 izpodbijane sodbe;

– vrne zadevo v razsojanje Splošnemu sodišču ali razglasi sporno odločbo za nično in

– Komisiji naloži plačilo stroškov.

26 Komisija Sodišču predlaga, naj:

– pritožbo zavrne in

– družbi Holland Malt naloži plačilo stroškov.

27 Kraljevina Nizozemska kot pritožnica predlaga, naj se izpodbijana sodba razveljavi in naj se Komisiji naloži plačilo stroškov.

Pritožba

28 Družba Holland Malt v utemeljitev pritožbe navaja dva pritožbena razloga, ki se nanašata na presojo Splošnega sodišča v zvezi z drugim delom drugega tožbenega razloga.

29 Prvi pritožbeni razlog je napačna uporaba prava ter protislovna in nezadostna obrazložitev v zvezi z razlago in uporabo člena 87(3)(c) ES in Smernic. Drugi pritožbeni razlog je kršitev postopka zaradi napačnega razumevanja in netočne predstavitve trditev pritožnice.

Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava ter protislovna in nezadostna obrazložitev v zvezi z razlago in uporabo člena 87(3)(c) ES in Smernic

Trditve strank

30 Družba Holland Malt v utemeljitev prvega pritožbenega razloga navaja tri dele, in sicer napačno uporabo prava pri razlagi in uporabi člena 87(3)(c) ES, napačno uporabo prava pri razlagi in uporabi Smernic ter protislovno in nezadostno obrazložitev pri razlagi in uporabi Smernic.

– Prvi del prvega pritožbenega razloga

31 Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri razlagi in uporabi člena 87(3)(c) ES s tem, da je na podlagi zgoraj navedene sodbe Deufil proti Komisiji sklepalo, da Komisiji ni treba upoštevati pozitivnih učinkov subvencije pri presoji združljivosti pomoči s skupnim trgom, kadar ta subvencija vodi do povečanja proizvodnih zmogljivosti v sektorju, ki že ima velike presežke na trgu.

32 V zvezi s tem pritožnica navaja, da se obravnavana zadeva nanaša na ukrep, ki je drugačen od tistega v zadevi, v kateri je bila izdana zgoraj navedena sodba Deufil proti Komisiji. V tisti zadevi naj odobrena subvencija ne bi bila v splošnem interesu, v sporni odločbi pa naj bi Komisija priznala pomembnost projekta Holland Malt za razvoj regije. Poleg tega naj bi bili v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Deufil proti Komisiji, v sektorju na trgu veliki presežki, pri čemer je bila stopnja izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti 72 % in 64 %, v obravnavani zadevi pa stopnja izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti presega 90 %.

33 Kraljevina Nizozemska tako kot pritožnica meni, da je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da Komisija ni kršila člena 87(3)(c) ES, ko ni upoštevala pozitivnih učinkov zadevne pomoči. Prav tako se pridružuje kritikam glede razlage Splošnega sodišča v zvezi z zgoraj navedeno sodbo Deufil proti Komisiji. Meni, da je bila Komisija za zagotovitev pravilne uporabe navedene določbe in njenega polnega učinka zavezana tehtati pozitivne in negativne učinke zadevne pomoči, pri čemer ne more zgolj ugotoviti, da obstoj prodajnih možnosti na trgu slada ni dokazan.

34 Komisija temu nasprotuje s tem, da je izhodišče za vsako analizo pravil, ki veljajo na področju pomoči, to, da odstavek 3 člena 87 ES določa izjeme od splošne prepovedi iz odstavka 1 tega člena, ki jih je treba razlagati ozko. Smernice naj bi namreč določale zgolj absolutno minimalna pravila, ki jih je treba upoštevati, da se pomoč v kmetijskem sektorju šteje za združljivo s skupnim trgom. Komisija poleg tega opozarja, da lahko glede na svoje široko polje proste presoje pri proučitvi pomoči na podlagi člena 87(3)(c) ES to polje omeji s sprejetjem smernic o tem, kako namerava uporabljati to določbo za posamezen sektor ali vrsto pomoči, če te smernice ne odstopajo od pravil Pogodbe. Zato meni, da po sprejetju takih smernic za neki sektor ali vrsto pomoči od njih ne more več odstopati. To pa zato, ker z njihovim sprejetjem omeji svojo diskrecijsko pravico, ki naj bi tako vključevala le presojo pogojev, opredeljenih v Smernicah.

35 V obravnavani zadevi Komisija meni, da je morala uporabiti točko 4.2.5 Smernic, saj za obstoj običajnih prodajnih možnosti na trgu slada ni bilo predloženih dovolj dokazov.

36 V zvezi s trditvijo glede napačne razlage zgoraj navedene sodbe Deufil proti Komisiji ta poudarja, da je bila v tej zadevi združljivost ukrepa pomoči presojena neposredno na podlagi člena 87(3)(c) ES, ker ob sprejetju sporne odločbe ni bilo nobenega drugega besedila, ki bi veljalo za proizvod, na katerega se je pomoč nanašala. Poleg tega Komisija v zvezi z razlikami v dejanskem stanju, ki jih je navedla pritožnica, v primerjavi z zadevo, v kateri je bila izdana navedena sodba, trdi, da niso upoštevne, ker v obravnavani zadevi Smernice ne določajo, da je treba dokazati, da v sektorju obstajajo veliki presežki, ampak le, da je treba dokazati, da na trgu obstajajo običajne prodajne možnosti.

– Drugi del prvega pritožbenega razloga

37 Družba Holland Malt meni, da Splošno sodišče ni pravilno razlagalo Smernic v delu, v katerem je za presojo Komisije o združljivosti pomoči s skupnim trgom določilo predhodni pogoj. Splošno sodišče naj bi namreč menilo, da pomoči, ki spada na področje uporabe Smernic, ni mogoče odobriti na podlagi merila tehtanja negativnih in pozitivnih učinkov, kot je določeno v členu 87(3)(c) ES, če pogoj iz točke 4.2.5 Smernic ni izpolnjen. Nasprotno, člen 87(3)(c) ES naj ne bi vseboval pogoja, da morajo obstajati običajne prodajne možnosti na trgu, da bi Komisija upoštevala pozitivne učinke pomoči.

38 Kraljevina Nizozemska meni enako kot pritožnica. Trdi, da čeprav je Splošno sodišče presodilo, da Smernic ni mogoče razlagati le na podlagi njihovega besedila, ampak ob upoštevanju člena 87 ES in cilja te določbe, pa se je dejansko pri njihovi analizi sklicevalo le na njihovo besedilo. Razlaga Splošnega sodišča v zvezi s Smernicami naj bi omejila presojo, določeno s členom 87 ES, le na vprašanje, ali obstajajo običajne prodajne možnosti ali ne. Tako omejena razlaga, ki temelji le na jezikovni razlagi Smernic, naj bi bila napačna in naj bi posegla v pravilno uporabo člena 87(3)(c) ES in njegov polni učinek.

39 Komisija meni, da Splošno sodišče pri svojih ugotovitvah ni napačno uporabilo prava. Tehtanje iz člena 87(3)(c) ES naj bi bilo zajeto v Smernicah, drugih meril pa naj tako ne bi bilo treba upoštevati, če za zadevno pomoč veljajo pravila iz Smernic. Komisija ni mogla upoštevati drugih ciljev od tistih iz Smernic, če presegajo to, kar je ta institucija določila v Smernicah. V obravnavanem primeru naj bi bilo v točki 4.2.5 nedvoumno določeno, da pomoči za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov ni mogoče dodeliti, če ni predloženih dovolj dokazov, da za zadevne izdelke na trgu obstajajo običajne prodajne možnosti. Komisija zato meni, da če ta pogoj ni izpolnjen, ne bi bilo mogoče tehtati domnevnih pozitivnih učinkov zadevne pomoči in njenega vpliva na trgovinske pogoje.

– Tretji del prvega pritožbenega razloga

40 Po mnenju pritožnice je obrazložitev izpodbijane sodbe protislovna in nezadostna v delu, ki se nanaša na razlago Smernic. V točkah 132 in 133 izpodbijane sodbe naj bi Splošno sodišče potrdilo, da Smernic ni mogoče razlagati le na podlagi njihovega besedila niti v smislu, ki zmanjšuje obseg členov 87 ES in 88 ES ali ki nasprotuje ciljem iz teh členov. Nasprotno pa naj bi Splošno sodišče v točkah od 170 do 172 izpodbijane sodbe potrdilo, da je morala Komisija upoštevati merila iz točke 4.2.5 Smernic, ne da bi jih razlagala ob upoštevanju člena 87(3)(c) ES in torej ne da bi presodila, ali je zadevna pomoč spremenila trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi.

41 Kraljevina Nizozemska meni tako kot pritožnica in trdi, da izpodbijana sodba temelji na nezadostni obrazložitvi glede razlage in uporabe Smernic.

42 Komisija meni, da obrazložitev izpodbijane sodbe ni nezadostna niti protislovna. Zlasti trdi, da je Splošno sodišče v točki 132 izpodbijane sodbe pravilno opozorilo, da je treba Smernice vedno razlagati ob upoštevanju cilja neizkrivljene konkurence na skupnem trgu, in v točkah od 173 do 177 izpodbijane sodbe jasno pojasnilo, zakaj neposredna uporaba člena 87(3)(c) ES ne vključuje upoštevanja ciljev in pozitivnih učinkov pomoči, za katero je zaprosila pritožnica. V zvezi s tem naj bi v točki 176 izpodbijane sodbe navedlo, da merilo iz točke 4.2.5 Smernic odraža pogoj, ki izhaja iz člena 87(3)(c) ES, v skladu s katerim nobena pomoč, ki spreminja trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, ne more biti združljiva s skupnim trgom.

Presoja Sodišča

43 Vsi trije deli prvega pritožbenega razloga se nanašajo na obseg in razlago Smernic ter presojo Splošnega sodišča v zvezi z drugim delom drugega tožbenega razloga. Zato jih je treba obravnavati skupaj.

44 V zvezi s tem je treba spomniti, da je Komisija v sporni odločbi ob uporabi točke 4.2.5 Smernic ugotovila, da pomoč, namenjena družbi Holland Malt, ni združljiva s skupnim trgom, ker je za zadevni trg značilno, da ni običajnih prodajnih možnosti. Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi po eni strani presodilo, da Komisija ne bi mogla odobriti sporne pomoči, ker pogoj iz točke 4.2.5 Smernic ni bil izpolnjen. Po drugi strani je ob sklicevanju na zgoraj navedeno sodbo Deufil proti Komisiji potrdilo, da neuporaba Smernic in zgolj uporaba člena 87(3)(c) ES v obravnavanem primeru, nasprotno od trditev pritožnice, ne bi pomenila obveznosti za Komisijo, da mora upoštevati pozitivne učinke sporne pomoči na zadevno regijo.

45 S tema preudarkoma pravo ni bilo napačno uporabljeno.

46 Kot je razvidno iz ustaljene sodne prakse, ima namreč Komisija pri uporabi člena 87(3) ES široko diskrecijsko pravico, katere izvrševanje zajema kompleksno gospodarsko in socialno presojo, ki jo je treba opraviti v okviru Skupnosti (glej sodbo z dne 11. septembra 2008 v združenih zadevah Nemčija in drugi proti Kronofrance, C‑75/05 P in C‑80/05 P, ZOdl., str. I‑6619, točka 59 in navedena sodna praksa). Komisija se s tem, da sprejme pravila ravnanja in da z njihovo objavo razglasi, da jih bo uporabljala v primerih, na katere se nanašajo, sama omejuje pri izvrševanju te diskrecijske pravice in od teh pravil ne more odstopiti, ne da bi bila, glede na okoliščine primera, sankcionirana na podlagi kršitve splošnih pravnih načel, kot je načelo enakega obravnavanja ali varstva zaupanja v pravo (glej zgoraj navedeno sodbo Nemčija in drugi proti Kronofrance, točka 60 in navedena sodna praksa).

47 Zato je v skladu s to sodno prakso na posebnem področju državnih pomoči Komisija vezana na okvire in obvestila, ki jih sprejme, če ne odstopajo od pravil Pogodbe (glej sodbo z dne 5. oktobra 2000 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C‑288/96, Recueil, str. I‑8237, točka 62, in zgoraj navedeno sodbo Nemčija in drugi proti Kronofrance, točka 61).

48 V zvezi s tem je treba poudariti, da je treba člen 87(3)(c) ES, kot je razvidno iz zgoraj navedene sodbe Deufil proti Komisiji, razlagati tako, da če je pomoč dodeljena na trgu, za katerega so značilni presežki, lahko ta pomoč načeloma spremeni trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi.

49 Dalje, okoliščina, da ima pomoč tudi pozitivne učinke za regijo ali zadevni gospodarski sektor, ne pomeni nujno, da jo je treba šteti za združljivo s skupnim trgom. Iz člena 87(3)(c) ES je namreč razvidno, da če ukrep pomoči spreminja trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, ga ni mogoče razglasiti za združljivega s skupnim trgom, ne glede na morebitne pozitivne učinke, ki jih ima. Vendar mora Komisija pri presoji vplivov na trgovino upoštevati vse značilnosti zadevnega ukrepa in trga (glej sodbo z dne 25. junija 1970 v zadevi Francija proti Komisiji, 47/69, Recueil, str. 487, točke od 7 do 9).

50 Na podlagi ničesar ni mogoče sklepati, da ta razlaga primarnega prava ne velja tudi za pomoči v kmetijskem sektorju. Iz člena 36, prvi odstavek, ES, v katerem se priznava, da ima kmetijska politika prednost pred cilji Pogodbe na področju konkurence, je razvidno, da je treba ob morebitni uporabi določb Pogodbe na tem področju upoštevati cilje iz člena 33 ES, in sicer cilje skupne kmetijske politike (glej sodbo z dne 15. oktobra 1996 v zadevi IJssel-Vliet, C‑311/94, Recueil, str. I‑5023, točka 31).

51 Zato mora Komisija pri presoji združljivosti državnih pomoči, odobrenih v tem sektorju, upoštevati zahteve te politike, ki ustrezajo zahtevam celotnega skupnega trga (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo IJssel-Vliet, točka 33). Med temi zahtevami je nadzor proizvodnje. Tako zlasti na področju finančne pomoči Skupnosti člen 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, str. 80) prepoveduje odobritev podpore za naložbo, katere cilj je povečanje proizvodnje, za katero ni običajnih možnosti prodaje.

52 V obravnavanem primeru je Komisija v točki 4.2.5 Smernic določila, da šteje pomoč v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov za nezdružljivo s skupnim trgom, če ni običajnih prodajnih možnosti. Iz te točke je razvidno, da je po mnenju Komisije tak ukrep v nasprotju s skupnimi interesi glede na značilnosti sektorja, v katerem učinkuje. Poleg tega je ta institucija ravno tako v navedeni točki 4.2.5 določila, da mora pri presoji takega ukrepa pomoči upoštevati raven ponudbe na trgu zadevnega proizvoda in tudi vsako omejitev glede proizvodnje ali podpore Skupnosti, morebiti določene s skupnimi ureditvami trga. Tako mora opraviti podrobno analizo tega trga.

53 Taka pravila ravnanja so v skladu z določbami primarnega prava in zlasti s členom 87(3)(c) ES, uporabljenim ob upoštevanju ciljev skupne kmetijske politike. Pomoč, dodeljena na trgu, za katerega so značilni presežki, lahko namreč dejansko spremeni trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi. Komisija lahko tako šteje ukrep, namenjen razvoju regije ali dejavnosti, za nezdružljiv s skupnim trgom, če je odobren v sektorju, kot je sektor predelave kmetijskih proizvodov, v katerem lahko vsako povečanje proizvodnje ob neobstoju običajnih prodajnih možnosti spremeni trgovino v Skupnosti v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, ne glede na pozitivne učinke za zadevno regijo, v kateri se opravlja zadevna dejavnost.

54 Splošno sodišče je zato pravilno presodilo, da je Komisija v sporni odločbi pravilno uporabila točko 4.2.5 Smernic in člen 87(3)(c) ES. Po ugotovitvi na podlagi zelo podrobne analize trga slada, da na njem ni običajnih prodajnih možnosti, je bila Komisija namreč zavezana, da šteje zadevni ukrep za nezdružljiv s skupnim trgom.

55 Poleg tega razlike v dejanskem stanju med spornimi pomočmi v zadevi, v kateri je bila izdana zgoraj navedena sodba Deufil proti Komisiji, in tistimi iz obravnavanega primera, kot jih je navedla pritožnica, niso upoštevne pri razlagi pravil o pogojih združljivosti pomoči iz člena 87(3)(c) ES.

56 Okoliščina, ki jo je navedla družba Holland Malt, da na trgu slada ni velikih presežkov, kot na upoštevnem trgu v zadevi, v kateri je bila izdana zgoraj navedena sodba Deufil proti Komisiji, zlasti ne pomeni, da Komisiji ni bilo treba uporabiti točke 4.2.5 Smernic. Iz te točke je namreč razvidno, da se v sektorju predelave kmetijskih proizvodov ukrep pomoči, ki pomeni povečanje proizvodnje, tudi če je to minimalno, zaradi posebnosti tega gospodarskega sektorja in zahtev kmetijske politike šteje za nezdružljiv s skupnim trgom. Zato izpodbijana sodba ne temelji na napačni presoji veljavnih pravil, kot jih je razložilo Sodišče v zgoraj navedeni sodbi Deufil proti Komisiji.

57 Nazadnje, v zvezi z domnevno protislovno obrazložitvijo izpodbijane sodbe, zatrjevano v okviru tretjega dela prvega pritožbenega razloga, je treba navesti, da je Splošno sodišče v nasprotju s trditvami pritožnice po tem, ko je v točkah od 170 do 172 izpodbijane sodbe navedlo obveznost Komisije, da upošteva določbe Smernic, presodilo sporno odločbo ob upoštevanju primarnega prava.

58 Ugotovilo je namreč, da sporna odločba, ki je bila sprejeta na podlagi točke 4.2.5 Smernic, ni v nasprotju z upoštevnimi pravili Pogodbe. Tako je Splošno sodišče brez protislovnosti v obrazložitvi presodilo, da ta odločba, ki je v skladu s Smernicami, ne odstopa od pravilne uporabe pravil iz Pogodbe.

59 Ker obrazložitev izpodbijane sodbe ni protislovna, tretji del prvega pritožbenega razloga prav tako ni utemeljen.

60 Iz navedenega je razvidno, da je treba prvi pritožbeni razlog, ki ga je navedla pritožnica v utemeljitev pritožbe, v celoti zavrniti.

Drugi pritožbeni razlog: kršitev postopka zaradi napačnega razumevanja in netočne predstavitve trditev pritožnice

Trditve strank

61 Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče v točki 168 izpodbijane sodbe napačno trdilo, da v stališču o intervencijski vlogi ni izpodbijala zavezujoče narave Smernic niti njihove združljivosti z določbami Pogodbe. Nasprotno, v tem pisanju naj bi trdila, da Smernice ne ustrezajo zahtevi iz člena 87(3)(c) ES, če se razlagajo v smislu, da Komisija ni zavezana tehtati učinkov pomoči. V zvezi s tem naj bi trdila, da „je Komisija s tem, da je določbe Smernic uporabila strogo in kategorično, jasno presegla omejitve diskrecijske pravice, ki ji jo daje člen 87(3)(c) ES in kot jo razlagajo sodišča Skupnosti v svoji sodni praksi“.

62 Pritožnica na podlagi tega sklepa, da je taka kršitev postopka škodovala njenim interesom, ker bi Splošno sodišče moralo presoditi njene trditve in ugotoviti, da bi Komisija morala neposredno uporabiti člen 87(3)(c) ES.

63 Komisija najprej navaja, da drugi pritožbeni razlog, tudi če bi bil utemeljen, ne more vplivati na presojo razlogovanja Splošnega sodišča ali njegovih ugotovitev. Splošno sodišče naj bi namreč proučilo vprašanje, ali bi neposredna uporaba člena 87(3)(c) ES zavezala Komisijo, da opravi drugačno analizo od tiste iz sporne odločbe na podlagi točke 4.2.5 Smernic.

64 Glede utemeljenosti Komisija navaja, da je pritožnica izrecno izjavila, kot je razvidno iz izpodbijane sodbe, da ne izpodbija tega, da si je Komisija z določitvijo Smernic omejila diskrecijsko pravico.

Presoja Sodišča

65 V zvezi s tem je treba navesti, da je Splošno sodišče v točki 168 izpodbijane sodbe dejansko ugotovilo, da pritožnica v stališču o intervencijski vlogi ni izpodbijala zavezujoče narave Smernic niti njihove združljivosti z določbami Pogodbe.

66 Splošno sodišče pa je v točkah od 169 do 177 izpodbijane sodbe proučilo, ali je sporna odločba v skladu s Smernicami in ali krši člen 87(3)(c) ES. Z drugimi besedami, presojalo je, ali je sporna odločba, ki izključuje združljivost pomoči, odobrene družbi Holland Malt, s skupnim trgom le na podlagi značilnosti zadevnega trga, v nasprotju tako s Smernicami kot z določbami Pogodbe.

67 Pritožnica torej ne more uspešno trditi, da Splošno sodišče ni odgovorilo na njeno trditev, da Komisija s tem, da se je oprla na Smernice, ni pravilno uporabila navedene določbe Pogodbe.

68 Zato drugi pritožbeni razlog ni utemeljen in ga je treba zavrniti.

69 Iz navedenega je razvidno, da ni mogoče ugoditi nobenemu od pritožbenih razlogov, ki jih je navedla pritožnica v utemeljitev pritožbe, in da je zato treba pritožbo v celoti zavrniti.

Stroški

70 V skladu s členom 69(2) Poslovnika Sodišča, ki velja za pritožbeni postopek na podlagi člena 118 tega poslovnika, se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija to predlagala in družba Holland Malt s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

1. Pritožba se zavrne.

2. Družbi Holland Malt BV se naloži plačilo stroškov.

Podpisi

* Jezik postopka: angleščina.