Zadeva C-507/04

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Republiki Avstriji

„Neizpolnitev obveznosti države – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 79/409/EGS – Ukrepi za prenos“

Povzetek sodbe

1.        Okolje – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 79/409 – Prenos brez sprejetja zakona – Omejitve

(Direktiva Sveta 79/409)

2.        Okolje – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 79/409 – Področje uporabe

(Direktiva Sveta 79/409, člena 1 in 11)

3.        Okolje – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 79/409 – Izvajanje s strani držav članic

(Direktiva Sveta 79/409, člen 9(1)(a) in (2))

4.        Okolje – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 79/409 – Obveznost prepovedi lova med določenimi obdobji posebne ranljivosti ptic

(Direktiva Sveta 79/409, člen 7(4))

5.        Okolje – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 79/409 – Datumi odprtja in zaprtja lova

(Direktiva Sveta 79/409, člen 9(1)(c))

6.        Okolje – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 79/409 – Izvajanje s strani držav članic

(Direktiva Sveta 79/409, člen 8 in Priloga IV)

1.        Prenos določb prava Skupnosti v nacionalno pravo ne zahteva nujno njihovega formalnega in dobesednega povzemanja v izrecno in posebno določbo ter se lahko zadovolji s splošnim pravnim okvirom, če učinkovito zagotavlja polno uporabo Direktive na zadostno jasen in natančen način.

Dosleden prenos direktive pa je posebej pomemben v primeru, ko gre za Direktivo 79/409 o ohranjanju prosto živečih ptic, kjer je upravljanje skupne dediščine, za njihova ozemlja, zaupano državam članicam.

(Glej točki 89 in 92.)

2.        Člen 11 Direktive 79/409 o ohranjanju prosto živečih ptic, ki se omejuje na posebno obveznost držav članic, da poskrbijo, da naseljevanje prostoživečih vrst ptic, ki niso naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic, ne škoduje krajevnemu rastlinstvu in živalstvu, ne more služiti kot pravna podlaga, ki bi državam članicam dovoljevala odstopanje od njihovih obveznosti zaščite na podlagi člena 1 Direktive, ki zajemajo vse vrste prostoživečih ptic, ki so naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic, torej za vsako od držav članic, tako ptice, ki so v državi članici avtohtone, kot tudi ptice, ki so prisotne samo v drugih državah članicah. Pomembnost popolne in učinkovite zaščite prostoživečih ptic znotraj celotne Skupnosti, ne glede na njihovo območje bivanja ali selitve, ima namreč za posledico neskladnost nacionalne zakonodaje, ki določa zaščito prostoživečih ptic glede na domače živalstvo, z Direktivo.

(Glej točke od 101 do 103.)

3.        Čeprav je res, da se odstopanje zaradi preprečitve škode na vinogradih v skladu s členom 9(1)(a), tretja alinea, Direktive 79/409 o ohranjanju prosto živečih ptic, načeloma sme dovoliti, pa omenjena določba ne daje pravne podlage za popolno izključitev vrste iz sistema varstva, določenega z Direktivo, četudi je taka izključitev časovno omejena. Popolna izključitev ptičje vrste iz sistema zgoraj navedenega varstva, četudi za omejeno obdobje, lahko namreč ogrozi samo preživetje te vrste. Zato smejo države članice določiti odstopanja od sistema varstva prostoživečih ptic zgolj ob upoštevanju pogojev, ki so navedeni v členu 9(2) Direktive.

(Glej točke od 113 do 115.)

4.        Sistem varstva pred lovom, določen v členu 7(4) Direktive 79/409 o ohranjanju prosto živečih ptic, je opredeljen široko, s sklicevanjem na biološke posebnosti zadevnih vrst, saj poleg gnezdenja zajema tudi različna obdobja razmnoževanja in vzreje mladičev. Samo taka razlaga ustreza cilju navedenega člena 7(4), ki je zagotovitev popolnega sistema varstva med obdobji, v katerih je preživetje prostoživečih ptic posebej ogroženo. Vsak poseg med obdobji, ki pokrivajo njihovo razmnoževanje, namreč lahko prizadene ptice, tudi če zadeva samo del populacije. Enako velja za obdobje svatovanja, med katerim so zadevne vrste posebej izpostavljene in ranljive. Navedeno obdobje zato sodi v obdobje, v katerem je načeloma popolnoma prepovedan lov.

(Glej točke od 192 do 195.)

5.        Člen 9(1)(c) Direktive 79/409 o ohranjanju prosto živečih ptic omogoča državi članici odstopanje od datumov odprtja in zaprtja lova, ugotovljenih ob upoštevanju ciljev, naštetih v členu 7(4) te direktive. Glede tega rekreativni lov na prostoživeče ptice med obdobji, navedenimi v členu 7(4), pod pogojem, da so izpolnjene zahteve iz člena 9(2) Direktive, lahko ustreza „sprejemljivemu izkoriščanju“ v smislu člena 9(1)(c). Vendar je dokazno breme za vsako odstopanje v zvezi z upoštevanjem teh zahtev na nacionalnem organu, ki o tem sprejme odločitev.

Vendar pa morajo države članice pri sprejetju ukrepov za prenos slednje določbe zagotoviti, da v vsakem primeru izvajanja v njej predvidenih odstopanj in za vse zaščitene vrste dovoljeni lov ne preseže zgornje meje, ki je v skladu z omejitvijo tega lova omejena na majhno število, ki ga predpisuje ta določba, ta meja pa mora biti določena na podlagi natančnih znanstvenih podatkov. Prenos Direktive v skladu s pravom Skupnosti pomeni predvsem to, da morajo organi, pristojni za izdajo dovoljenj za odvzem na podlagi odstopanja za določeno vrsto ptic, podati dovolj natančne kazalce glede količinskih zgornjih mej, ki jih je treba spoštovati in na katere se lahko oprejo. Iz tega izhaja, da morajo pristojni organi zadevne države članice z zadostno pravno doslednostjo in na podlagi verodostojnih znanstvenih podatkov zagotoviti, da količinska zgornja meja v nobenem primeru ni prekoračena in da je poskrbljeno za popolno zaščito zadevnih vrst.

(Glej točke od 196 do 199, 201 in 225.)

6.        Neobstoj določenega lovskega sredstva ali načinov uničevanja, prepovedanih z Direktivo 79/409 o ohranjanju prosto živečih ptic, v posamezni državi članici, zadevne države članice ne more razbremeniti od obveznosti, da sprejme potrebne zakonske in druge predpise za zagotovitev primernega prenosa določb Direktive. Načelo pravne varnosti namreč zahteva, da so prepovedi, določene z Direktivo, povzete v zavezujočih zakonskih določbah.

(Glej točki 280 in 281.)

SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 12. julija 2007(*)

„Neizpolnitev obveznosti države – Ohranjanje prostoživečih ptic – Direktiva 79/409/EGS – Ukrepi za prenos“

V zadevi C-507/04,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 8. decembra 2004,

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata M. van Beek in B. Schima, zastopnika, ob sodelovanju M. Langa, odvetnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Republiki Avstriji, ki jo zastopa H. Dossi, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta (poročevalka), E. Juhász, G. Arestis in T. von Danwitz, sodniki,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 11. januarja 2007

izreka naslednjo

Sodbo

1        Komisija Evropskih skupnosti v tožbi Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Republika Avstrija ni izpolnila obveznosti iz členov 1(1) in (2), 5, 6(1), 7(1) in (4), 8, 9(1) in (2) ter 11 Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva).

 Pravni okvir

 Ureditev Skupnosti

2        Člen 1(1) Direktive določa, da se ta nanaša na ohranjanje vseh prostoživečih vrst ptic, naravno prisotnih na evropskem ozemlju držav članic, kjer se uporablja Pogodba. Namen Direktive je varovanje, upravljanje in regulacija teh vrst, določa pa tudi pravila njihovega izkoriščanja. Uporablja se za ptice ter njihova jajca, gnezda in habitate.

3        Člen 5 Direktive določa:

„Brez vpliva na člena 7 in 9 države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uvedbo splošnega sistema varstva vseh vrst ptic iz člena 1, ki prepovedujejo zlasti:

a)      namerno ubijanje ali ujetje na kakršenkoli način;

b)      namerno uničenje ali poškodovanje gnezd in jajc ali odstranjevanje gnezd;

c)      odvzem jajc iz narave in posedovanje teh jajc, čeprav so prazna;

d)      namerno vznemirjanje ptic, zlasti v času razmnoževanja in vzreje mladičev, v taki meri, da bi vznemirjanje postalo moteče glede na cilje te direktive;

e)      zadrževanje ptic tistih vrst, katerih ujetje in lov nanje je prepovedan.“

4        Člen 6(1) Direktive prepoveduje trgovanje z zaščitenimi vrstami ptic in se glasi:

„Brez vpliva na določbe odstavkov 2 in 3 države članice za vse vrste ptic iz člena 1 prepovejo prodajo, prevoz za prodajo, posedovanje za prodajo in ponudbo za prodajo živih ali mrtvih ptic ali katerih koli lahko prepoznavnih delov ptic ali izdelkov iz njih.“

5        Dela 1 in 2 Priloge III Direktive vsebujeta seznam vrst, za katere v skladu s členom 6(2) in (3) te direktive pod določenimi pogoji prepoved prodaje ne velja.

6        Člen 7 Direktive ureja lov na zaščitene vrste ptic. Prvi stavek odstavka 1 določa:

„V vsej Skupnosti se vrste iz Priloge II zaradi svojega populacijskega nivoja, geografske razporeditve in stopnje razmnoževanja lahko lovijo skladno z nacionalno zakonodajo.“

7        Člen 7(4) Direktive določa:

„Države članice zagotovijo, da je lov, skupaj s sokolarstvom, če to obstaja, kot se izvaja skladno z veljavnimi nacionalnimi predpisi, usklajen z načeli smotrne rabe in ekološko uravnoteženega nadzora nad zadevnimi vrstami ptic in da je ta praksa glede populacij vrst, zlasti selitvenih vrst, združljiva z ukrepi iz člena 2. Države članice zagotovijo zlasti, da se vrste, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo lov, ne lovijo v času vzreje mladičev ali med različnimi fazami razmnoževanja. Če gre za selitvene vrste, zagotovijo zlasti, da se vrste, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo lov, ne lovijo v času razmnoževanja ali v času vrnitve na gnezditvena območja. Države članice predložijo Komisiji vse ustrezne informacije o praktični uporabi svojih predpisov, ki urejajo lov.“

8        Člen 8 Direktive določa:

„1.      Države članice za lov na ptice ter njihovo ujetje ali ubitje po tej direktivi prepovejo uporabo vseh sredstev, naprav ali načinov, zlasti tistih iz Priloge IV(a), ki se uporabljajo za množično neselektivno ujetje ali ubitje ptic ali ki bi lokalno lahko povzročili izginotje vrste.

2.      Poleg tega države članice prepovejo vsak lov iz prevoznih sredstev in pod pogoji, navedenimi v Prilogi IV(b).“

9        Člen 9(1) Direktive določa:

„Države članice lahko odstopajo od določb členov 5, 6, 7 in 8, kadar ni na voljo druge zadovoljive možnosti, zaradi:

a)      – interesov zdravja in varstva ljudi,

–        interesov varnosti v zračnem prometu,

–        preprečitve resne škode na poljščinah, živini, gozdovih, ribiških območjih in vodi,

–        varstva rastlinstva in živalstva;

b)      raziskovanja in izobraževanja ter za doseljevanje, ponovno naseljevanje in gojitev, potrebno za te namene;

c)      dopustitve ujetja, posedovanja ali druge sprejemljive oblike uporabe določenih ptic v majhnem številu pod strogo nadzorovanimi pogoji in na selektivni podlagi.“

10      V skladu s členom 9(2) Direktive, morajo odstopanja navesti:

„[...] – vrste, ki so predmet odstopanj,

–        sredstva, naprave ali načine, dovoljene za ujetje ali ubitje,

–        pogoje tveganja ter krajevne in časovne okoliščine, v katerih se ta odstopanja lahko odobrijo,

–        organ, pooblaščen za izjavo, da so zahtevani pogoji dani, in za odločitev o tem, katera sredstva, naprave ali načini se lahko uporabijo, v okviru kakšnih omejitev in kdo jih lahko uporabi,

–        nadzorne ukrepe, ki se bodo izvedli.“

11      Člen 11 Direktive državam članicam nalaga obveznost zagotoviti, da kakršno koli naseljevanje prostoživečih vrst ptic, ki niso naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic, ne škoduje krajevnemu rastlinstvu in živalstvu.

 Zakonske in druge določbe različnih avstrijskih dežel, katerih skladnost z določbami Direktive se izpodbija

 Dežela Spodnja Avstrija

12      Gre za naslednje določbe: členi 17(5), 18, 20(4) in 21 spodnjeavstrijskega zakona o varstvu narave (Niederösterreichisches Naturschutzgesetz 2000, LGBl. (Niederösterreich) 87/00, v nadaljevanju: Nö NSchG), člen 95 spodnjeavstrijskega zakona o lovu (Niederösterreichisches Jagdgesetz 1974, LGBl. (Niederösterreich) 76/74, v nadaljevanju: Nö JagdG) in člen 22 spodnjeavstrijske uredbe o lovu (Niederösterreichische Jagdverordnung, LGBl. (Niederösterreich) 28/77, v nadaljevanju: Nö JagdVO).

13      Člen 17 Nö NSchG določa:

„[…]

5.      Sajenje in spodbujanje neavtohtone in zadevnemu kraju neprilagojene vegetacije ter uvajanje in spodbujanje neavtohtonih živali v divjini mora dovoliti deželna vlada. Dovoljenje se zavrne, če so s tem trajno oškodovane prilagojene avtohtone populacije, naravne (genske) značilnosti avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst ali lepota ali značilnosti krajine.

[…]“

14      Člen 18 Nö NSchG določa:

„1      Določbe o ohranjanju vrst so namenjene zaščiti in vzdrževanju prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v njihovi naravni in zgodovinski raznolikosti. Zaščita vrst obsega:

1.      zaščito živali, rastlin in njihovih skupnosti pred škodo, nastalo zaradi človeka in zlasti zaradi njegovih posegov;

2.      zaščito, vzdrževanje, razvoj in ponovno vzpostavljanje habitatov prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter zaščito njihovih življenjskih pogojev, in

3.      naselitev izpodrinjenih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v primerne biotope znotraj območij njihove naravne razširjenosti.

2.      Deželna vlada z uredbo določi vrste prostoživečih rastlin in živali, katerih lov ni dovoljen zaradi zaščite in ohranitve populacije ter ki so popolnoma zaščitene, ali če to zadostuje za ohranitev vrste, deloma ali začasno zaščitene:

1.      zaradi svoje redkosti ali ogroženosti populacije,

2.      iz znanstvenih ali zemljepisnih razlogov,

3.      zaradi svoje koristnosti ali pomena za ekosistem, ali

4.      zaradi ohranitve raznolikosti ali posebnosti narave in krajine. Uredba lahko določi živalske ali rastlinske vrste, katerih populaciji na ozemlju dežele grozi izumrtje.

3.      Vrste, ki običajno niso zastopane na ozemlju dežele, je mogoče z uredbo dodati zaščitenim vrstam, ki so običajno zastopane na tem ozemlju, če je to potrebno za zaščito njihove populacije, zato da se na področju veljave tega zakona omejijo ali odpravijo vzroki zmanjšanja populacij teh vrst, ki ogrožajo njihov obstoj, in če so navedene vrste:

1.      posebej zaščitene v drugi avstrijski deželi ali svoji državi izvora,

2.      določene kot takšne v mednarodnih konvencijah, h katerim je pristopila Republika Avstrija, ali

3.      jim po potrjenih podatkih grozi izumrtje in niso zaščitene v svoji državi izvora.

4.      Glede vrst, ki so posebej zaščitene v skladu z odstavkoma 2 in 3, je prepovedano:

[…]

2.      živali slediti, namerno vznemirjati, loviti, držati v ujetništvu, raniti ali ubiti ter jih žive ali mrtve kupiti, posedovati, posredovati, prevažati ali ponuditi v prodajo;

3.      poškodovati, uničiti ali odstraniti jajca, ličinke, zapredke ali gnezda teh živali ali njihova gnezdišča, območja razmnoževanja, drstišča ali zatočišča in

4.      vznemirjati biotope, območja razmnoževanja in habitate vrst, ki jim grozi izumrtje in so določene v uredbi, zlasti s fotografiranjem in snemanjem.

5.      Če ni druge zadovoljive rešitve, se od oktobra do februarja dovoli odstranjevanje, poškodovanje ali uničenje območij razmnoževanja ali gnezd posebej zaščitenih živali, če v njih ni mladičev in so v notranjosti zgradb.

6.      V uredbi se lahko, če je to primerno, določijo tudi ukrepi za zaščito habitata in ohranitev ter povečanje populacije posebej zaščitenih vrst, prepovejo ali omejijo pa se lahko tudi ravnanja, ki bi lahko še bolj zmanjšala populacije.

[…]“

15      Člen 20 Nö NSchG določa:

„[…]

4.      Deželna vlada se lahko odloči dovoliti odstopanja od člena 18, zlasti v znanstvene in pedagoške namene, če ni bojazni, da bi s tem nastala nevarnost za zaščiteno prostoživeče rastlinstvo in živalstvo. […] Dovoljenje mora določati vsaj:

1.      vrste, ki so predmet odstopanja;

2.      sredstva, naprave ali načine, dovoljene za ujetje ali ubitje, in

3.      nadzor, ki ga je treba opraviti.“

16      Člen 21 Nö NSchG določa:

„1.      Brez poseganja v posebna pravila določb tega zakona ali v uredbe in upravne odločbe, sprejete na podlagi tega zakona, ostanejo ukrepi v zvezi z gospodarsko rabo zemljišča načeloma še naprej v veljavi […] To odstopanje ne velja, če se zaščitenim živalim in rastlinam ali zaščitenim habitatom namerno škoduje ali so z ukrepi prizadete rastline in živali, ki jim grozi izumrtje […]

2.      Brez poseganja v posebna pravila določb tega zakona ali v uredbe in upravne odločbe, sprejete na podlagi tega zakona, ostanejo ukrepi v zvezi s trajnostno ter sodobno kmetijsko in gozdarsko rabo zemljišč v okviru kmetijskega in gozdarskega izkoriščanja načeloma neprizadeti […] To odstopanje ne velja, če se zaščitenim živalim in rastlinam ali zaščitenim habitatom namerno škoduje ali so z ukrepi prizadete rastline in živali, ki jim grozi izumrtje […]

3.      Kmetijska in gozdarska raba se šteje za sodobno in trajnostno, če dejavnosti pri kmetijskem in gospodarskem izkoriščanju služijo za proizvajanje ali pridobivanje rastlin ali živali in so organizirane v skladu s postopki, ki so običajni ali v določeni regiji in v določenem trenutku ali na podlagi prenesenih izkušenj, in če ta raba, prilagojena naravnim okoliščinam, trajno zagotavlja izkoriščanje v delujočem sistemu, ne da se pri tem izčrpa produktivna osnova, narava in krajina pa nista prekomerno obremenjeni.“

17      Člen 95 Nö JagdG določa:

„1.      Vsi neselektivni načini lova so prepovedani; zlasti pa se prepoveduje:

[…]

3.      nočni lov […]; iz te prepovedi […] je izvzet lov na divje peteline, ruševce, gosi, race in kljunače;

4.      uporabljati za lov ali ubijanje divjadi naprave za osvetlitev tarč;

[…]

8.      uporabljati kot živo vabo oslepljene ali pohabljene ptice in omrtvičene vabe; uporabljati magnetofon, električne ali elektronske naprave, ki lahko ubijejo ali omamijo; uporabljati ogledala ali druga bleščeča sredstva, razstrelivo ali neselektivne mreže; plinjenje in zadimljenje;

9.      loviti perjad s pomočjo limanic, zank, mrež ali pasti;

10.      lov iz letal, avtomobilov v gibanju ali ladij, ki plovejo hitreje kot 5 kilometrov na uro;

[…]“

18      Člen 22 Nö JagdVO določa:

„1.      Našteta divjad se lahko načeloma zasleduje, lovi ali ubije samo med obdobji, ki so navedena spodaj:

[…]

15.      divji petelin: od 1. maja do 31 maja v sodih letih;

16.      ruševec: od 1. maja do 31. maja v lihih letih;

[…]

18.      križanec med divjim petelinom in ruševcem: od 1. januarja do 31. decembra;

[…]

22.      sloka: od 1. septembra do 31 decembra in od 1. marca do 15. aprila;

[…]“

 Dežela Gradiščanska

19      Gre za naslednje določbe: členi 16, 16a in 16b gradiščanskega zakona o zaščiti narave in ohranitvi krajine (Burgenländisches Naturschutz- und Landschaftspflegegesetz, LGBl. (Burgenland) 27/1991, v nadaljevanju: Bgld NSchLPflG), člena 88a(1) in (2) ter 88b gradiščanskega zakona o lovu (Burgenländisches Jagdgesetz 1988, LGBl. (Burgenland) 11/1989, v nadaljevanju: Bgld JagdG), člen 76(1) gradiščanske uredbe o lovu (Burgenländische Jagdverordnung, LGBl. (Burgenland) 24/1989, v nadaljevanju: Bgld JagdVO) in člena 2 in 6 gradiščanske uredbe o zaščiti vrst (Burgenländische Artenschutzverordnung, LGBl. (Burgenland) 36/2001, v nadaljevanju: Bgld ArtenschutzVO).

20      Člen 16 Bgld NSchLPflG določa:

„1.      Če se ne štejejo kot divjad ali ne sodijo na področje uporabe prava o ribolovu, veljajo kot zaščitene:

a)      prostoživeče […] in tiste živali, ki so določene v Prilogi I k Direktivi 74/909/EGS, Prilogah II, IV in V k Direktivi 92/43/EGS, Prilogah II in III k Bernski konvenciji, in vrste, ki so navedene v Prilogah I in II k Bonnski konvenciji;

b)      brez poseganja v točko a) so v skladu s členom 88a (Bgld JagdG) […] zaščitene vse ostale vrste prostoživečih ptic razen škorca (Sturnus vulgaris).

2.      V zvezi z zaščitenimi in ogroženimi živalskimi vrstami deželna vlada z uredbo določi:

a)      izjeme […];

b)      ukrepe in načine lova, ki so zaradi zaščite populacije vrste prepovedani;

c)      […] ukrepe, ki jih je treba sprejeti za obnovo populacij zaščitenih vrst; […]

d)      vrste, ki jim je zaradi zaščite prepovedano odstraniti, poškodovati ali uničiti gnezda in gnezdišča, rastišča, območja razmnoževanja, počivališča in prezimovališča (drevesa z gnezdom ali duplom, pečine in stene, v katerih gnezdijo ptice, trstišča, talne luknje in podobno) in

[…]

4.      Zaščitene živali je prepovedano preganjati, vznemirjati, loviti, prevažati, držati v ujetništvu, raniti, ubiti, posedovati, odstraniti ali poškodovati, ne glede na njihovo stopnjo razvoja. Te živali ali njihove dele je prepovedano ponuditi v prodajo, kupiti ali posredovati ne glede na njihovo stanje, starost ali razvojno stopnjo. Prepovedano je tudi javno oglaševanje prodaje ali nakupa teh živali.

5.      Vsak posestnik ali lastnik živali zaščitenih vrst (vključno z deli teh živali in ne glede na njihovo stopnjo razvoja) mora na zahtevo organov, predložiti dokaze o njihovem izvoru. Zaščitene živali, ki so najdene mrtve ali potrebne nege, so last dežele in jih je treba nemudoma predati organom ali znanstveni ustanovi, ki jo ti organi določijo.

[…]“

21      Člen 16a Bgld NSchLPflG določa:

„1.      Deželna vlada zagotavlja ali ponovno vzpostavi raznolikost in dovolj veliko površino habitatov vrst, določenih v direktivah 79/409/EGS in 92/43/EGS […] To v prvi meri zajema naslednje ukrepe:

a)      ureditev zaščitenih območij […] ali sklenitev konvencij in dodelitev pomoči […];

b)      vzdrževanje in ureditev, usmerjena k zaščiti habitatov znotraj in zunaj posebej zaščitenih območij;

c)      ponovna vzpostavitev uničenih habitatov;

d)      vzpostavitev habitatov;

e)      ohranitev, ponovna vzpostavitev in izboljšanje ekoloških procesov, ki pogojujejo naravni razvoj habitatov.

2.      Deželna vlada nadzoruje in dokumentira stanje zaščite vrst, določeno z direktivami […]

3.      Deželna vlada z uredbo določi raziskovalne, nadzorne in zaščitne ukrepe, zato da nenameren ulov ali usmrtitev nimata negativnih posledic na zaščitene vrste.

[…]“

22      Člen 16b Bgld NSchLPflG:

„Deželna vlada sprejme posebne zaščitne ukrepe glede selitvenih vrst, ki se v zvezi s svojimi območji razmnoževanja, golišči, prezimovališči in počivališči na svojih selitvenih poteh kakor tudi v zvezi s svojim neposrednim okoljem redno vračajo, in pri tem upošteva njihove potrebe po varstvu. Zato posveti posebno pozornost varovanju mokrišč in zlasti mokrišč mednarodnega pomena.“

23      Člen 88a Bgld JagdG določa:

„1.      Za zaščito vinogradov (odstavek 2) je boj proti škorcem dovoljen v obdobju med 15. julijem in 30. novembrom.

2.      Potreba po takšnih ukrepih se ugotovi z uredbo deželne vlade, ko je mogoče pričakovati množično pojavo škorcev v vinogradih […]“

24      Člen 88b Bgld JagdG določa:

„[…]

2.      Sloko se sme loviti med 1. marcem in 15. aprilom (lov na sloke na način, pri katerem se izrabi njihov svatbeni let).“

25      Člen 76 Bgld JagdVO

„1.      Naslednjih živali, ki se jih sme loviti, se med obdobji varstvene dobe ne sme preganjati, ujeti ali usmrtiti:

[…]

2.      Perjad:

[…]

e)      Prostoživeči golobi:

         grivar in turška grlica: od 16. aprila do 30. junija,

         divja grlica: od 1. novembra do 30. junija;

f)      Kljunači:

         sloka: od 1. januarja do 28. februarja in od 16. aprila do 30. septembra,

         kozica

[…]“

26      Člen 2 Bgld ArtenschutzVO določa:

„1.      Prepovedano je posegati v gnezdišča, območja razmnoževanja, počivališča in prezimovališča naslednjih vrst:

čebelar (merops apiaster)

zlatovranka (coracias garrulus)

kavka (corvus monedula)

vodomec (alcedo atthis)

[…]

navadna čigra (sterna hirundo)

breguljka (riparia riparia)

belohrbti detel (dendrocopos leucotos)

bela štorklja (ciconia ciconia)

smrdokavra (upupa epops) […]

2.      Prepovedano je zlasti:

1.      odstranjevati skale, skalne stene ali drevesa, ki živalim iz člena 2(1) služijo kot bivališče, ali po njih plezati v času razmnoževanja;

[…]“

27      Člen 6 Bgld ArtenschutzVO določa:

„Uporaba za kmetijske ali gozdarske namene se dovoli v skladu s členom 19 (Bgld NSchLPflG). Določbe te uredbe ne posegajo v zakonito izvajanje lova in ribolova.“

 Dežela Koroška

28      Gre za naslednje določbe: člen 3, 51 od (1) do (5), 59(1), in 68(1) koroškega zakona o lovu (Kärntner Jagdgesetz 2000, LGBl. (Kärnten) 21/2000, v nadaljevanju: KrntJagdG) in člen 9(2) koroške uredbe o lovu (Kärntner Jagdgesetz 2000 – Durchführungsverordnung, LGBl. (Kärnten) 132/1991, v nadaljevanju: KrntJagdVO).

29      Člen 3 KrntJagdG določa:

„1.      Lov se mora izvajati strokovno, v skladu z običaji in ob upoštevanju načel dobrega upravljanja lova. Prepovedano je ogrožanje populacije vrste divjadi z neprimernim izvajanjem lova. Poleg tega je treba lov izvajati tako, da se ugodni učinki gozda v javnem interesu ne zmanjšujejo in zlasti da se prepreči, da bi divjad v gozdu povzročala škodo […]

2.      Lov se pravilno upravlja, če ima njegovo izvajanje, vključno z varstvom in s skrbjo za divjad, učinek doseganja in ohranitve populacije divjadi, ki je zdrava in raznolikih vrst ter prilagodljiva velikosti in značilnostim območja lova. Pri tem je treba upoštevati uravnoteženost ekosistema, potrebe kmetijstva in gozdarstva ter z načeli ekologije divjadi skladno prostorsko načrtovanje. Dobro upravljanje lova prav tako vključuje zaščito divjadi v skladu z zakonskimi določbami.

[…]“

30      Člen 51 KrntJagdG določa:

„1.      Vse leto se ne lovi […]

2.      Za divjad, ki ni določena v odstavku 1, deželna vlada z uredbo določi – ob upoštevanju načel dobrega upravljanja lova (člen 3), ohranjanja ogroženih vrst divjadi in ob upoštevanju starosti, spola in bioloških posebnosti divjadi –, katere divjadi se vse leto ali v določenih obdobjih ne sme loviti (obdobja prepovedi lova). [...]

3.      Pri resni ogroženosti populacij divjadi, ki je posledica izrednih vremenskih razmer, naravnih nesreč, epidemij itd., sme deželna vlada v interesu dobrega upravljanja lova podaljšati obdobja prepovedi lova na vsem ozemlju dežele, v določenih upravnih okrožjih ali v določenih lovskih območjih ali z uredbo določiti, da je za določene vrste divjadi lov prepovedan vse leto. Takšna uredba se razveljavi, ko preneha razlog za njeno sprejetje.

4.      Deželna vlada sme za določene vrste divjadi podaljšati obdobja prepovedi lova iz odstavkov 1 in 2 na vseh lovskih območjih ali nekaterih izmed njih, ali če ne gre za divjad iz odstavka 4a, jih skrajšati ali odpraviti, če bi bilo to utemeljeno v interesu dobrega upravljanja lova glede na krajevne ali klimatske razmere. Te uredbe se lahko sprejmejo za obdobje, ki ni daljše od dveh let.

4a      Zato da bi se selektivno in v manjšem številu omogočilo ubijanje, ulov ali zadrževanje perjadi [...], ki je zaščitena vse leto, sme deželna vlada, v interesu javnega zdravja ali varnosti zračnega prometa, preprečitve precejšnje škode za poljščine, živino, gozdove, ribolovna in vodna območja, zaščite prostoživečih živali in rastlin ali znanstvenih raziskav, doseljevanja ali ponovnega naseljevanja – če ni nobene druge zadovoljive možnosti – odpraviti ali skrajšati varstvene dobe iz odstavka 1 za to divjad. Poleg tega se lahko ta uredba sprejme le, če so populacije vrst, naštetih v uredbi, kljub odpravi ali skrajšanju varstvene dobe v ugodnem stanju ohranjenosti. Če ne gre za vrsto perjadi, ki je zaščitena vse leto, se lahko taka uredba prav tako sprejme za zaščito splošne lastnine in naravnih habitatov, če so izpolnjeni ostali pogoji. Ta uredba se lahko sprejme za obdobje, ki ni daljše od dveh let.

5.      Deželna vlada lahko poleg tega za primeren čas trajanja začasno prekliče prepoved izvajanja lova v vseh ali nekaterih lovskih območjih upravnih okrožij za določeno perjad – razen za vrste divjadi, določene v odstavku 4a –, če tako zahtevajo interesi dobrega upravljanja lova, kmetijstva ali gozdarstva. Vendar pa se prepoved lova za vrste divjadi iz odstavka 4a lahko začasno prekliče samo, če je to potrebno zaradi enega od interesov iz odstavka 4a, če ni druge zadovoljive možnosti in če so izpolnjeni pogoji, ki so navedeni v drugem stavku odstavka 4a.

[…]“

31      Člen 59 KrntJagdG določa:

„1.      Imetnik lovske licence mora na seznam ulovljene divjadi vpisati živali, ki so bile med lovskim letom v njegovem območju ustreljene, ujete ali ubite na drugačen način, pri čemer se vodi ločen seznam za vsako lovsko območje; ko je bil za mejna lovska območja določen samo en lovski načrt, se vpis opravi na en seznam ulovljene divjadi. [...]

2.      Za vodenje seznama ulovljene divjadi je treba uporabljati obrazec, ki ga z uredbo določi urad zveze lovcev Koroške. Pri sprejetje omenjene uredbe je treba upoštevati vsebino in namen seznama ulovljene divjadi.

[…]“

32      Člen 68 KrntJagdG določa:

„1.      Prepovedano je:

[…]

19.      uničevati gnezda ali legla perjadi oziroma brez dovoljenja zbirati jajca [...] in vznemirjati območja razmnoževanja perjadi med razmnoževanjem in vzrejo mladičev;

[…]“

33      Člen 9 KrntJagdVO določa, kot sledi:

„[…]

2.      Spodaj našteta divjad se sme loviti samo v navedenih obdobjih (obdobja lova) in mora biti zaščitena pred temi obdobji in po njih.

[…]

–        divji petelin: od 10. do 31. maja;

–        ruševec: od 10. do 31. maja;

[…]

–        liska: od 16. avgusta do 31 januarja;

–        sloka: od 1. septembra do 31. decembra in od 16. marca do 10. aprila;

–        grivar in turška grlica: od 1. avgusta do 31. decembra in od 16. marca do 10. aprila;

–        črna vrana: od 1. julija do 15. marca;

–        šoja: od 1. julija do 15. marca;

–        sraka: od 1. julija do 15. marca.

–        […]“

 Dežela Zgornja Avstrija

34      Gre za naslednje določbe: člen 27(1) in (2) zgornjeavstrijskega zakona o zaščiti narave in krajine (Oberösterreichisches Natur- und Landschaftschutzgesetz 2001, LGBl. (Oberösterreich) 129/2001, v nadaljevanju: Oö NSchG), člena 48, od (1) do (4), in 60(3) zgornjeavstrijskega zakona o lovu (Oberösterreichisches Jagdgesetz, LGBl. (Oberösterreich) 32/1964, v nadaljevanju: Oö JagdG), člena 5(2) in 11 zgornjeavstrijske uredbe o zaščiti vrst (Oberösterreichische Artenschutzverordnung, LGBl. (Oberösterreich) 73/2003, v nadaljevanju: Oö ArtenschutzVO) in člen 1 zgornjeavstrijske uredbe o varstvenih dobah živali, ki se jih sme loviti (Oberösterreichische Schonzeitenverordnung, LGBl. (Oberösterreich) 30/1990, v nadaljevanju: Oö SchonzeitenVO).

35      Člen 27 Oö NSchG določa:

„1.      Prostoživeče rastline in gobe ter prostoživeče živali, ki se jih ne lovi, se smejo posebej zaščititi z uredbo deželne vlade, če so zadevne vrste v lokalnem okolju redke, ogrožene ali je njihova ohranjenost zaradi ekološke uravnoteženosti v javnem interesu in če drugi javni interesi niso pomembnejši od teh interesov za zaščito. Ta določba ne posega v druge določbe, ki določajo nasprotno.

2.      V uredbi iz člena 1 je treba, ob upoštevanju členov od 5 do 7 in 9 Direktive o ‚pticah‘ in členov 12 in 13 Direktive o ‚habitatih‘, navesti:

1.      popolnoma ali delno zaščitene vrste;

2.      območje in varstveno dobo;

3.      ukrepe za zaščito mladih zaščitenih rastlin, gob ali živali

4.      ukrepe za zaščito ožjih habitatov zaščitenih rastlin, gob ali živali.“

36      Člen 48 Oö JagdG določa:

„1.      Zaradi varstva in skrbi za divjad [...] mora biti lov, če je to potrebno, prepovedan, ob upoštevanju potreb kmetijstva dežele. Dežela po seznanitvi z mnenjem deželne posvetovalne komisije za področje lova z uredbo določi obdobja prepovedi lova za različne vrste divjadi, in če je potrebno, glede na spol ali starost, ali popolnoma prepove lov na določene vrste divjadi.

2.      Med prepovedjo lova se zadevnih živali ne sme loviti, ujeti ali ubiti.

3.      Prepovedano je odstranjevati, poškodovati ali uničiti legla ali gnezda perjadi; vendar pa imetnik lovske licence lahko odvzame jajca perjadi za umetno vzrejo in izvalitev.

4.      Deželna vlada sme med prepovedjo lova dovoliti ulov divjadi za vzrejo in usmrtitev v znanstvene ali preiskovalne namene.

[…]“

37      Člen 60 Oö JagdG določa:

„[…]

3.      Posestnik bivalnih ali gospodarskih objektov in ograjenih hišnih vrtov sme ujeti ali usmrtiti in si prilastiti […] kragulje, kanje in skobce, če je to potrebno za preprečitev precejšnje škode, zlasti za posevke, vzrejo živali ali druge oblike lastnine.“

38      Člen 5 Oö ArtenschutzVO določa:

„Zaščitene so […]:

2.      vrste prostoživečih ptic, ki se jih ne lovi in so avtohtone na ozemlju držav članic Evropske unije (člen 1 Direktive 79/409/EGS […], razen srake (Pica pica), šoje (Garrulus glandarius), črne vrane (Corvus corone corone) in sive vrane (Corvus corone cornix).“

39      Člen 11 Oö ArtenschutzVO določa:

„Selektivni ulov [primerkov] vrst […] za tradicionalne razstave ptic pevk se sme dovoliti samo v upravnih okrajih […] zunaj zaščitenih območij za ptice (člen 4(1), četrti stavek, Direktive o ‚pticah‘), s tem da se njihovo zadržanje lahko dovoli le v okrajih […] in samo pod naslednjimi pogoji:

[…]“

40      Člen 1 Oö SchonzeitenVO določa:

„1.      Spodaj omenjene živali, ki se jih sicer sme loviti, je prepovedano loviti, ujeti ali usmrtiti med varstveno dobo:

[…]

Divji petelin, ruševec in križanec med divjim petelinom in ruševcem :

–        petelin: od 1. junija do 30. aprila;

–        kure: vse leto.

[…]

Sloka: od 1. maja do 30. septembra.

[…]

2.      Prvi in zadnji dan posameznega varstvenega obdobja se vštevata v ta obdobja.“

 Dežela Salzburg

41      Gre za naslednje določbe: člen 3, člen 54(1), člen 59, člen 60(3a) in (4a), 72(3) in člena 103 in 104 salzburškega zakona o lovu (Salzburger Jagdgesetz 1993, LGBl. (Salzburg) 100/1993, v nadaljevanju: Sbg JagdG), člen 34 salzburškega zakona o varstvu narave (Salzburger Naturschutzgesetz 1999, LGBl. (Salzburg) 73/1999, v nadaljevanju: Sbg NSchG) in člen 1 salzburške uredbe o varstvenih dobah (Salzburger Schonzeiten-Verordnung, LGBl. (Salzburg) 53/1996, v nadaljevanju: Sbg SchonzeitenVO).

42      Člen 3 Sbg JagdG določa:

„Pravico do lova je treba izvajati ob spoštovanju načel odgovornega lova […] tako, da se:

a)      ohrani zdrava populacija divjadi različnih vrst, ki je primerna za razpoložljiv habitat;

b)      ohranijo naravne osnove življenja divjadi;

c)      ne prizadene koristnih učinkov gozda, ki so v javnem interesu, in zlasti, da se prepreči, da bi divjad v gozdu povzročala škodo;

d)      ne prizadene javnega interesa zaščite narave in krajin;

e)      ohrani prostoživeče živalstvo v njegovi raznolikosti kot bistven sestavni del avtohtone narave in naravni element ekosistema;

f)      čim manj prizadene kmetijsko in gozdarsko uporabo v skladu z ureditvijo o uporabi površin.“

43      Člen 54 Sbg JagdG določa:

1.      Za spodaj naštete vrste divjadi se varstvene dobe določijo z uredbo deželne vlade: […] divji petelin, križanec med divjim petelinom in ruševcem, ruševec, fazan, grivar, turška grlica, mlakarica, sivka, čopasta črnica, njivska gos, siva gos, sloka, liska, črna vrana, siva vrana, krokar, sraka, šoja, rečni galeb, siva čaplja in kormoran. Med varstvenimi dobami (vključno s prvim in z zadnjim dnem) teh vrst divjadi ni dovoljeno loviti, ujeti ali usmrtiti […] Pri določanju varstvenih dob je treba upoštevati biološke posebnosti omenjenih vrst z vidika trajnostne ohranjenosti in potreb kmetijstva in gozdarstva. Varstvene dobe se lahko določijo tudi ločeno, glede na spol in starost. Za vrste ptic, ki v skladu s Prilogo II k Direktivi o ‚pticah‘ niso vrste, ki jih je dovoljeno loviti v Avstriji, se obdobja lova lahko določijo samo, če so izpolnjeni pogoji iz člena 104(4). Za vse vrste ptic je treba poskrbeti, da varstvene dobe pokrivajo dobo gnezdenja, različne faze med razmnoževanjem, vzreje mladičev in migracijo proti gnezditvenim območjem za ptice selivke.

[…]“

44      Člen 59 Sbg JagdG določa:

„1.      […] Poleg tega se sme primerke vrste ptic, ki niso omenjene v Prilogi II k Direktivi o ‚pticah‘ kot vrste, ki jih je dovoljeno loviti v Avstriji, loviti v okviru lovskega načrta. Deželna vlada sme z uredbo določiti, da se določene druge vrste divjadi ne sme loviti, razen v okviru lovskega načrta, če je to potrebno za doseganje in ohranjanje populacije divjadi v skladu z načeli iz člena 3 [...]

2.      Načrtovanje lova mora vedno upoštevati število odvzetih živali v preteklih letih, število živali, za katere je bilo ugotovljeno, da so umrle naravno ali po nesreči, obseg in razvoj škode, ki jo divjad povzroča v gozdu ter zdravstveno stanje in strukuro populacije divjadi.

3.      Deželna vlada določi podrobnejša navodila, ki so potrebna za določitev in sprejetje lovskega načrta [...]“

45      Člen 60 Sbg JagdG določa:

„[…]

3a      Za vrste ptic, določene v členu 59(1), drugi stavek, se ne sme določiti spodnja meja odvzema. Deželna vlada z uredbo in smiselno uporabo člena 104(4) določi zgornjo mejo dovoljenega odvzema in njegovo porazdelitev med lovskimi območji. Pred sprejetjem te uredbe se posvetuje s salzburško lovsko zvezo, salzburško ribiško zvezo, kmetijsko-gozdarsko zbornico Salzburga in mediatorjem za deželno okolje. Zgornja meja dovoljenega odvzema se določi tako, da se na ozemlju dežele doseže ali ohrani populacija zadevne vrste ptic v skladu z načeli iz člena 3 in da ne nastane nesprejemljiva škoda.

[…]

4a      Letni lovski načrt navaja za vsako vrsto divjadi zgornjo dovoljeno mejo odvzema ali spodnjo odrejeno mejo odvzema oziroma obe – s tem da se jih razdeli, če je to potrebno, glede na spol in starost – in porazdelitev tega odvzema na različna lovska območja [...]“

46      Člen 72 Sbg JagdG določa:

„[…]

3.      Uporaba pasti za ubijanje je načeloma prepovedana. Vendar sme deželna vlada odrediti uporabo takšnih pasti lastnikom lovskih posesti ali ohranitvenim skupnostim, če:

a)      prostoživeče živali ogrožajo življenje ali zdravje ljudi in se tej grožnji ni mogoče izogniti na drug način, ali

b)      javnih interesov primerljive pomembnosti ni mogoče zaščititi na drug način.

[…]“

47      Člen 103 Sbg JagdG določa:

„1.      Spodaj navedene vrste so posebej zaščitene, in sicer v vseh življenjskih fazah:

[…]

b)      perjad.

2.      Za vrste divjadi iz odstavka 1 se uporabljajo naslednje določbe o zaščiti;

a)      vsaka oblika namernega ujetja ali usmrtitve živali, ki so bile vzete iz narave, je prepovedana;

b)      namerno vznemirjanje teh vrst, zlasti med obdobji razmnoževanja, vzreje mladičev, prezimitve in selitve, je prepovedano;

c)      prepovedano je uničevati, poškodovati ali odstranjevati območja razmnoževanja, gnezdišča ali počivališča;

d)      prepovedano je odstranjevanje jajc iz narave in njihovo posedovanje, čeprav so prazna;

e)      posedovanje, prevoz, prodaja ali izmenjava in ponudba v prodajo živih ali mrtvih primerkov vrst [...], ki so bili vzeti iz narave, so prepovedani. Ta prepoved prav tako zajema vsak proizvod, pridobljen od živali, in vso drugo blago, za katero je na podlagi spremljevalnega dokumenta, embalaže, etikete ali ostalih okoliščin mogoče ugotoviti, da gre za del ali proizvod zadevne živali;

f)      prepovedani so prodaja živih ali mrtvih primerkov [...], ki so bili vzeti iz narave, kakor tudi prevoz in posedovanje ali ponudba za prodajo teh primerkov, pri čemer se ta prepoved prav tako nanaša na prepoznavne dele teh živali in proizvode, pridobljene iz teh živali.

3.      Če kmetijski ali gozdarski ukrepi ogrožajo legla, jih sme lastnik lovskega posestva premakniti ali odnesti za umetno izvalitev, če jih ni mogoče drugače ohraniti.“

48      Člen 104 Sbg JagdG določa:

„[…]

4.      Organ lahko dovoli druga odstopanja od prepovedi iz člena 103(2), če s tem ni ogrožena populacija zadevne prostoživeče vrste in ne obstaja druga zadovoljiva možnost za dosego zasledovanega cilja. Te izjeme so dovoljene le za naslednje namene:

a)      varstvo drugih prostoživečih živali in rastlin ter ohranitev njihovih naravnih habitatov;

b)      preprečitev resne škode na posevkih, živini, gozdovih, ribolovnih vodah in pri dlakasti divjadi na drugih dobrinah;

c)      javno zdravje in javna varnost, pri dlakasti divjadi pa tudi drugi pomembni razlogi prevladujočega javnega interesa, zlasti razlogi socialnega ali gospodarskega reda ali razlogi, vezani na pozitivne vplive na okolje;

d)      raziskave in izobraževanje;

e)      povečanje populacije teh vrst ali njihova ponovna naselitev in v ta namen potrebna reja;

f)      trženje manjšega števila živali (ali delov živali ali proizvodov, pridobljenih iz teh živali) tiste vrste perjadi, katerih ujetje ali ubitje je dovoljeno [...]“

49      Člen 34 Sbg NSchG določa:

„1.      Pristojni organi za zaščito narave smejo na zahtevo dovoliti odstopanja od predvidenih prepovedi [...] Dovoljenje se sme dodeliti samo za ukrepe z naslednjim namenom:

[…]

2.      proizvodnja pijač;

[…]

3.      Odstopanja po odstavku 1 se določijo samo, če cilj zadevnega ukrepa ni mogoče na zadovoljiv način doseči z drugimi sredstvi in če ostale živalske in rastlinske populacije, prisotne na območju, niso prizadete s tem ukrepom.“

50      Člen 1 Sbg SchonzeitenVO določa:

„Varstvene dobe za spodaj naštete vrste divjadi, vključno s prvim in z zadnjim dnem, so določene, kot sledi:

Vrste divjadi                                     Varstvene dobe

[…]

divji petelin                                                       1. 6.–30. 4.

križanec med divjim petelinom in ruševcem           16. 6.–30. 4.

ruševec                                                       16. 6.–30. 4.

[…]

sloka                                                                         1. 1.–28. 2.

                                                                                 16. 4.–30. 9.

[…]“

 Dežela Tirolska

51      Gre za naslednje določbe: člen 1(1) druge uredbe o izvajanju tirolskega zakona o lovu (Durchführungsverordnung zum Tiroler Jagdgesetz, LGBl. (Tirol) 16/1995, v nadaljevanju: DurchfVO Tiroler JagdG) in člen 4(3) tirolske uredbe o varstvu narave (Tiroler Naturschutzverordnung, LGBl. (Tirol) 95/1997, v nadaljevanju: Tiroler NSchVO).

52      Člen 1 DurchfVO Tiroler JagdG določa:

„1.      Razen če je določeno drugače, spodaj naštetih vrst ni dovoljeno loviti pred navedenimi obdobji (obdobja lova) in po njih:

[…]

9.      divji petelin: samo liha leta, od 1. maja do 15. maja;

10.      ruševec: od 10. maja do 31. maja;

[…]“

53      Člen 4 Tiroler NSchVO določa:

„[…]

2.      Prepovedano je:

a)      vznemirjati, slediti, loviti, zadrževati, posedovati žive ali mrtve živali, prevažati, ponujati v prodajo, prodajati, kupovati ali namerno ubijati ptice zaščitenih vrst;

[…]

3.      Prepoved iz točke (a), drugi odstavek, ne zadeva odganjanja vran, škorcev in kosov s kmetijskih površin, iz gozdov in z družinskih vrtov.“

 Dežela Vorarlberg

54      Gre za člen 27(1) vorarlberške uredbe o lovu (Vorarlberger Jagdverordnung, LGBl. (Vorarlberg) 19/2002, v nadaljevanju: Vlbg JagdVO), ki določa:

„1.      V spodaj navedenih obdobjih, vključno s prvim in z zadnjim dnem, se smejo loviti:

[…]

c)      ruševec                                                                11. 5.–31. 5.

[…]“

 Dežela Dunaj

55      Gre za naslednje določbe: člen 69(1) dunajskega zakona o lovu (Wiener Jagdgesetz, LGBl. (Wien) 34/2001, v nadaljevanju: Wiener JagdG) in člen 1(1) dunajske uredbe o varstvenih dobah (Wiener Schonzeitenverordnung, LGBl. (Wien) 241/2004, v nadaljevanju: Wiener SchonzeitenVO).

56      Člen 69 Wiener JagdG določa:

„1.      Ob upoštevanju potreb poljedelstva in v skladu z načeli dobrega upravljanja lova se z uredbo določijo varstvene dobe za različne živalske vrste, ki jih je dovoljeno loviti in se jih, če je to potrebno, loči glede na spol in starost. Med varstveno dobo divjadi ni dovoljeno slediti, jo loviti ali usmrtiti. Prvi in zadnji dan sta vključena v varstveno dobo.

[…]“

57      Člen 1 Wiener SchonzeitenVO določa:

„1.      Živalim, ki jih je dovoljeno loviti in so navedene v nadaljevanju, ni dovoljeno slediti, jih ujeti ali usmrtiti med spodaj navedenimi varstvenimi dobami:

[…]

12.      sloka: od 16. aprila do 15. oktobra;

[…]“

 Predhodni postopek

58      Komisija je 13. aprila 2000 na Republiko Avstrijo nasovila pisni opomin v zvezi z nekaterimi zakonskimi in drugimi določbami dežel te države članice, za katere je menila, da niso v celoti oziroma pravilno prenesene iz Direktive.

59      Republika Avstrija je odgovorila z dopisom z dne 26. julija 2000, v katerem je napovedala spremembo določenih besedil in obenem nasprotovala stališču Komisije v zvezi s pravilnim prenosom določb Direktive.

60      Komisija je 17. oktobra 2003 izdala obrazloženo mnenje, v katerem je Republiko Avstrijo pozvala, naj sprejme ukrepe, potrebne za uskladitev v dveh mesecih. Iz tega obrazloženega mnenja izhaja, da je Komisija opustila nekatere od začetnih očitkov.

61      Republika Avstrija je z dopisom z dne 23. decembra 2003 odgovorila na to obrazloženo mnenje z navedbo, da so spremembe zakonskih in drugih določb v skladu s pravnimi stališči Komisije predvidene, pri čemer je še naprej navajala nekatere argumente iz svojega odgovora na pisni opomin.

62      Komisija se je v teh okoliščinah odločila vložiti to tožbo.

 Postopek pred Sodiščem

63      Komisija je v tožbi zoper toženo stranko uveljavljala devetintrideset razlogov neizpolnitve obveznosti.

64      Tožena stranka je v odgovoru na tožbo priznala utemeljenost trinajstih razlogov. Poleg tega je glede dveh tožbenih razlogov priznala delno utemeljenost.

65      Med postopkom pred Sodiščem se je Komisija delno ali popolnoma vzdržala glede več očitkov o neizpolnitvi obveznosti, ker je ocenila, da so bile v vmesnem času določene določbe Direktive pravilno prenesene v zakonodajo določenih dežel.

66      Predmet te tožbe v trenutnem stanju kljub temu zadeva prenos istih določb, kot so tiste, ki so bile predmet začetnega tožbenega predloga.

 Tožba

 Neizpodbijani očitki neizpolnitve

–        Vsebina očitkov Komisije

–       Kršitev člena 1(1) in (2) Direktive v zvezi s Koroško, Spodnjo Avstrijo in Štajersko

67      Komisija navaja, da iz Priloge 1, ki se nanaša na člen 1 koroške uredbe o zaščiti živalskih vrst (Kärntner Tierartenschutzverordnung, v nadaljevanju: KrntTaSchVO), izhaja, da črna vrana, siva vrana, šoja, kavka, sraka, domači vrabec in domači golob niso zaščitene vrste, čeprav gre za prostoživeče ptice. Vendar pa naj bi zaščita iz Direktive načeloma zajemala vse vrste ptic, ki prosto živijo v naravi na evropskem ozemlju držav članic.

68      Komisija trdi, da so v skladu s členom 3(5) spodnjeavstrijske uredbe o zaščiti prostoživečih rastlin in živali (Niederösterreichische Verordnung über den Schutz wildwachsender Pflanzen und freilebender Tiere, v nadaljevanju: Nö NSchVO) popolnoma zaščitene samo „avtohtone“ vrste. Poleg tega je pet vrst iz te kategorije, izključenih iz sistema varstva, ki se zahteva z Direktivo, in sicer črna vrana, siva vrana, kavka, domači vrabec in domači golob.

69      Komisija trdi, da v skladu s členom 4 štajerske uredbe o varstvu narave (Steiermärkische Naturschutzverordnung, v nadaljevanju: Stmk NSchVO) škorec, domači vrabec, domači golob in krokar, čeprav gre za avtohtone vrste, ne uživajo zaščite, ki se med 1. julijem in 31. januarjem zahteva z Direktivo.

–       Kršitev člena 5 Direktive v zvezi s Koroško, Spodnjo Avstrijo in Štajersko

70      Komisija ugotavlja, da iz Priloge 1 h KrntTaSchVO izhaja, da črna vrana, siva vrana, šoja, kavka, sraka, domači vrabec in domači golob niso zaščiteni, kot je to predvideno v Direktivi.

71      Komisija trdi, da so v skladu s členom 3(5) Nö NSchVO zaščitene samo „avtohtone“ vrste ptic. Poleg tega je pet vrst iz te kategorije izključenih iz sistema varstva, ki se zahteva z Direktivo, in sicer črna vrana, siva vrana, kavka, domači vrabec in domači golob. Vendar se za te vrste naj ne bi uporabljal splošni sistem varstva iz člena 18(4) in (5) Nö NSchVO.

72      Komisija trdi, da člen 13 štajerskega zakona o zaščiti narave (Steiermärkisches Naturschutzgesetz) določa sprejetje predpisov za zaščito ptic, ki so določene v Direktivi. Kljub temu ni bil na podlagi te določbe sprejet noben predpis. Poleg tega škorec, domači vrabec, domači golob in krokar naj ne bi bili zaščiteni med 1. februarjem in 30. junijem, čeprav gre za avtohtone vrste.

–       Kršitev člena 7(1) Direktive v Spodnji Avstriji

73      Komisija ugotavlja, da iz členov 3(5) in 4, točki 1 in 2, Nö NSchVO sledi, da so črna vrana, siva vrana, kavka in domači vrabec popolnoma izvzeti iz zaščite, ki se zahteva z Direktivo, šoja in sraka pa delno. Vendar naj bi taka ureditev pomenila kršitev člena 7(1) Direktive, ki določa, da se sme loviti samo vrste, ki so naštete v Prilogi II k tej direktivi.

–       Kršitev člena 7(4) Direktive na Štajerskem

74      Komisija zatrjuje, da člen 49(1) štajerskega zakona o lovu (Steiermärkisches Jagdgesetz, v nadaljevanju: Stmk JagdG), v povezavi s členom 1(1) štajerske uredbe o lovskih obdobjih (Steiermärkische Jagdzeitenverordnung), določa lovska obdobja, ki niso v skladu z določbami Direktive glede določenega števila vrst, in sicer divjega petelina (od 1. maja do 31. maja namesto od 1. oktobra do 28. februarja), ruševca (od 1. maja do 31. maja namesto od 21. septembra do 31. marca) in sloke (od 16. marca do 15. aprila in od 1. septembra do 31. decembra namesto od 11. septembra do 19. februarja).

–       Kršitev člena 9(1) in (2) Direktive na Štajerskem

75      Komisija ugotavlja, da člen 62(2) Stmk JagdG in člen 5(1) Stmk NSchVO ne upoštevata določb člena 9 Direktive, saj določata splošno odstopanje od sistema varstva, določenega z Direktivo v zvezi z odstranjevanjem gnezd in območij razmnoževanja zaščitenih živali v zasebnih vrtovih in stavbah.

76      Republika Avstrija trdi, da so spremembe, ki so potrebne za uskladitev zgoraj omenjenih nacionalnih pravnih instrumentov z določbami Direktive, v pripravi.

 Presoja Sodišča

77      V zvezi z očitkom Komisije o skladnosti sistema varstva za domačega goloba na Koroškem s členom 5 Direktive je treba ugotoviti, da se ta vrsta glede na točko 44 tožbe prišteva med vrste, ki jih pokrivajo določbe te direktive, medtem ko točka 47 te tožbe navaja, da ne gre za prostoživeče ptice.

78      Iz tega izhaja, da je ta tožba v zvezi s tem protislovna in ne izpolnjuje zahtev člena 38(1)(c) Poslovnika Sodišča. Tožba zato ni dopustna v delu, ki zadeva sistem varstva domačega goloba.

79      Glede preostalega dela je treba ugotoviti, da se mora v skladu z ustaljeno sodno prakso neizpolnitev obveznosti presojati glede na položaj države članice, kot se je pokazal ob poteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, Sodišče pa ne sme upoštevati pozneje nastalih sprememb v zakonskih in drugih predpisih (glej zlasti sodbi z dne 30. maja 2002 v zadevi Komisija proti Italiji, C-323/01, Recueil, str. I-4711, točka 8, in z dne 27. oktobra 2005 v zadevi Komisija proti Luksemburgu, C-23/05, ZOdl., str. I-9535, točka 9).

80      Glede na obrazloženo mnenje z dne 17. oktobra 2003 in v njem določen rok bi morale biti nacionalne določbe usklajene z zahtevami Direktive najkasneje do 17. decembra 2003.

81      Iz pisnih stališč Republike Avstrije glede zgoraj omenjenih razlogov neizpolnitve obveznosti izhaja, da avstrijska vlada priznava, da ukrepi, potrebni za pravilen prenos Direktive v zvezi z nekaterimi točkami, niso bili sprejeti v roku.

82      Zato je treba ugotoviti, da je tožba utemeljena glede navedenih razlogov neizpolnitve, z izjemo očitka o sistemu varstva domačega goloba, ki ni dopusten.

 Izpodbijani razlogi neizpolnitve

 Kršitev člena 1(1) in (2) Direktive na Gradiščanskem in v Zgornji Avstriji

–       Dežela Gradiščanska

 Trditve strank

83      Komisija trdi, da so v skladu s členom 16(1)(b) Bgld NSchLPflG zaščitene vse vrste prostoživečih ptic razen škorca, pod pogoji iz člena 88a Bgld JagdG. Vendar gre pri škorcu za vrsto, ki bi v skladu s členom 1(1) Direktive morala biti zaščitena.

84      Komisija prav tako meni, da člen 88a(2) Bgld JagdG ne pogojuje sprejetja uredbe upoštevanju pogojev odstopanja, ki so našteti v členu 9 Direktive.

85      Republika Avstrija trdi, da načeloma škorca na Gradiščanskem ni dovoljeno loviti. Vendar naj bi deželni zakonodajalec ocenil, da je treba glede na precejšnjo škodo, ki jo v vinogradih povzroča ta vrsta, sprejeti določbe o odstopanju v skladu s členom 9(1)(a) Direktive. Lov na škorca je zato dovoljen samo med 15. julijem in 30. novembrom.

86      Ta država članica meni, da zaščita vinogradov, kot je določena v členu 88a(1) Bgld JagdG, ustreza cilju omenjene določbe v Direktivi. Polege tega naj bi bil pogoj, da ne obstaja nobena druga zadovoljiva možnost, izpolnjen, saj naj bi jate, ki štejejo do 50.000 škorcev, vsako leto napadle vinograde tega območja, tradicionalna sredstva za odganjanje pa naj ne bi bila zadostna.

 Presoja Sodišča

87      Najprej je treba opozoriti, da iz člena 1 Direktive izhaja, da se ta nanaša na ohranjanje vseh prostoživečih vrst ptic, naravno prisotnih na evropskem ozemlju držav članic, in da je njen predmet varovanje, upravljanje in nadzor nad temi vrstami, pri čemer je učinkovita zaščita ptic okoljska problematika s čezmejnimi značilnostmi, ki državam članicam nalaga skupne odgovornosti (glej v tem smislu sodbo z dne 8. julija 1987 v zadevi Komisija proti Belgiji, 247/85, Recueil, str. 3029, točka 6).

88      Zato je člen 1 Direktive določba, ki ne določa programske naravnanosti, ampak vsebuje zavezujoče pravno pravilo, ki ga je treba prenesti v pravne rede držav članic.

89      V zvezi s tem je Sodišče presodilo, da prenos določb prava Skupnosti v nacionalno pravo ne zahteva nujno njihovega formalnega in dobesednega povzemanja v izrecno in posebno določbo ter da se lahko zadovolji s splošnim pravnim okvirom, če učinkovito zagotavlja polno uporabo Direktive na zadostno jasen in natančen način (glej zlasti sodbo z dne 27. aprila 1988 v zadevi Komisija proti Franciji, 252/85, Recueil, str. 2243, točka 5).

90      V zvezi z očitkom Komisije je treba ugotoviti, da je v zakonodaji Gradiščanske škorec, ki je kot vrsta zajet s členom 1 Direktive, popolnoma izvzet iz zaščite kot prostoživeča ptica od 15. julija do 30. novembra.

91      Vendar kot je generalna pravobranilka ugotovila v točki 10 sklepnih predlogov, neodvisno od vprašanja, ali so bile lahko sporne nacionalne določbe veljavno sprejete na podlagi člena 9(1)(a), tretja alinea, Direktive, popolna izključitev določene vrste iz sistema varstva iz člena 1 Direktive – tudi če gre za omejeno obdobje, ki je sicer dokaj obsežno – ni skladna z navedenim členom.

92      V zvezi s tem je treba dodati, da je dosleden prenos direktive posebej pomemben v primeru, kot je zadevni, pri katerem je državam članicam zaupano upravljanje skupne dediščine na njihovih ozemljih (glej sodbi z dne 8. julija 1987 v zadevi Komisija proti Italiji, 262/85, Recueil, str. 3073, točka 9, in z dne 7. decembra 2000 v zadevi Komisija proti Franciji, C-38/99, Recueil, str. I-10941, točka 53).

93      Iz tega izhaja, da gradiščanske zakonske določbe, na katere se nanaša očitek Komisije, niso v skladu s členom 1(1) in (2) Direktive.

94      Očitek Komisije je zato utemeljen.

–       Dežela Zgornja Avstrija

 Trditve strank

95      Komisija trdi, da člen 27(1) Oö NSchG pogojuje zaščito prostoživečih ptic s sprejetjem izvedbene uredbe in z izpolnitvijo določenega števila pogojev. Vendar člen 1 Direktive narekuje obveznost zaščite vseh vrst prostoživečih ptic. Poleg tega naj bi bile v skladu s členom 5(2) Oö ArtenschutzVO sraka, šoja, črna vrana in siva vrana popolnoma izvzete iz sistema varstva po tej določbi.

96      Republika Avstrija poudarja, da člen 27(2) Oö NSchG določa urejen sistem varstva rastlin in živali, ki upošteva zahteve Direktive.

97      Ta država članica dodaja, da Direktiva loči med avtohtonimi in tujimi vrstami ter da na to veže pravne posledice. Člen 11 Direktive naj bi namreč zahteval nadzor nad naseljevanjem tujih vrst zaradi zaščite krajevnega živalstva in rastlinstva.

 Presoja Sodišča

98      Najprej je treba opozoriti, da je Sodišče v točki 22 zgoraj navedene sodbe Komisija proti Belgiji ugotovilo, da se mora varovalni učinek Direktive zagotoviti za vse prostoživeče vrste ptic, ki so naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic.

99      Zato morajo zaščitni ukrepi, ki jih države članice sprejmejo na podlagi člena 1 Direktive, prav tako zajemati prostoživeče ptice, katerih naravni habitat ni na ozemlju te države članice, temveč na ozemlju ene ali večih drugih držav članic (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Belgiji, točka 22, in sodbo z dne 8. februarja 1996 v zadevi Vergy, C-149/94, Recueil, str. I-299, točki 17 in 18).

100    V zvezi z očitkom Komisije je treba ugotoviti, da je sistem varstva iz člena 27(1) in (2) Oö NSchG, zlasti organu podeljeno pooblastilo sprejemanja uredb, povezan s številnimi pogoji o bioloških značilnostih zadevnih vrst. Poleg tega člen 5(2) Oö ArtenSchutzVO popolnoma izključuje določeno število vrst s svojega področja uporabe.

101    Glede argumenta Republike Avstrije v zvezi s členom 11 Direktive je treba poudariti, da se ta določba omejuje na posebno obveznost držav članic, da poskrbijo, da naseljevanje prostoživečih vrst ptic, ki niso naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic, ne škoduje krajevnemu rastlinstvu in živalstvu.

102    Ta člen zato ne more služiti kot pravna podlaga, ki bi državam članicam dovoljevala odstopanje od njihovih obveznosti zaščite na podlagi člena 1 Direktive, in zajema vse vrste prostoživečih ptic, ki so naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic, torej za vsako od držav članic ptice, ki so v državi članici avtohtone, in tudi ptice, ki so prisotne samo v drugih državah članicah.

103    Kot namreč izhaja iz točke 15 zgoraj navedene sodbe Komisija proti Franciji, z dne 27. aprila 1988, ima pomembnost popolne in učinkovite zaščite prostoživečih ptic znotraj celotne Skupnosti, ne glede na njihovo območje bivanja ali selitve, za posledico neskladnost nacionalne zakonodaje, ki določa zaščito prostoživečih ptic glede na domače živalstvo, z Direktivo.

104    Iz tega izhaja, da člen 1(1) in (2) ni bil pravilno prenesen v pravo Spodnje Avstrije.

105    Očitek Komisije v zvezi s tem je zato treba sprejeti.

 Kršitev člena 5 Direktive na Gradiščanskem, Koroškem in v Zgornji Avstriji

–       Dežela Gradiščanska

 Trditve strank

106    Komisija navaja, da ureditev za škorca v členu 16(1)(b) Bgld NSchLPflG in členu 88a Bgld JagdG tej vrsti ne zagotovlja zaščite v skladu s členom 5 Direktive in v vsakem primeru ne vse leto.

107    Komisija prav tako zatrjuje, da v skladu s členom 6 Bgld ArtenschutzVO določbe te uredbe ne posegajo v lov in ribištvo. Ta določba torej dovoljuje namerno poškodovanje gnezd, razmoževališč, počivališč in prezimovališč zaščitenih vrst.

108    Republika Avstrija je pojasnila, da je deželni zakonodajalec sprejel določbe o odstopanju zaradi pomembnih škod, ki jih je zadevna vrsta povzročila v vinogradih.

109    Ta država članica poudarja, da je zaščita te vrste zagotovljena v vseh stopnjah razvoja, vključno z jajcem. Glede člena 6 Bgld ArtenschutzVO se zadnji stavek naj ne bi mogel razlagati kot splošno odstopanje v korist dejavnosti lova in ribištva.

 Presoja Sodišča

110    Najprej je treba ugotoviti, da splošni sistem varstva iz člena 5 Direktive v skladu z njegovim prvim stavkom zajema vse vrste ptic iz člena 1 te direktive. Omenjeni sistem med ostalim vsebuje prepoved namernega ubitja, ulova ali vznemirjanja zaščitenih vrst ptic.

111    Kot je bilo ugotovljeno v točkah 90 in 91 te sodbe, dejstvo, da je škorec popolnoma izključen iz sistema varstva, določenega z Direktivo med 15 julijem in 30. novembrom, ni skladno s členom 1 Direktive.

112    Zato posegi, odobreni s spornimi določbami, prav tako niso skladni s prepovedmi iz člena 5 Direktive.

113    Glede razlogov odstopanj, na katere se sklicuje Republika Avstrija, je res, da se odstopanje zaradi preprečitve škode v vinogradih v skladu s členom 9(1)(a), tretja alinea, Direktive načeloma sme dovoliti.

114    Vendar omenjena določba ne daje pravne podlage za popolno izključitev vrste iz sistema varstva, določenega z Direktivo, čeprav je taka izključitev časovno omejena.

115    Popolna izključitev ptičje vrste iz sistema varstva, določenega z Direktivo, čeprav za omejeno obdobje, lahko namreč ogrozi preživetje te vrste. Zato smejo države članice določiti odstopanja od sistema varstva prostoživečih ptic le ob upoštevanju pogojev, ki so navedeni v členu 9(2) Direktive.

116    Glede zaščite gnezd, območij razmnoževanja, počivališč in prezimovališč je treba spomniti, da zadevni objekti in prostori sodijo na področje uporabe sistema varstva iz člena 5 Direktive, zlasti točk od (b) do (d).

117    V zvezi s sporno zakonodajo je treba ugotoviti, da je v skladu s členom 16(4) Bgld NSchLPflG zaščitene živali prepovedano preganjati, vznemirjati, uloviti, prevažati, držati v ujetništvu, raniti, ubiti, posedovati ali odstraniti.

118    Vendar mora izvedbena uredba v skladu s členom 16(2)(d) tega zakona navesti vrste, katerih gnezda, rastišča, območja razmnoževanja, počivališča ali prezimovališča je prepovedano odstraniti, poškodovati ali uničiti.

119    Zato je treba ugotoviti, kot je poudarila generalna pravobranilka v točki 26 sklepnih predlogov, da ima skupni učinek člena 16(2) in (4) Bgld NSchLPflG za posledico pomanjkanje zaščite za določeno število vrst, tako da te določbe ne morejo biti v skladu s členom 5 Direktive.

120    Dodati je treba, da določbe Bgld ArtenschutzVO ne odpravljajo te pomanjkljivosti prenosa. Prepovedi, navedene v členu 2 te uredbe, namreč zadevajo samo gnezdišča, območja razmnoževanja, počivališča in prezimovališča manjšega števila vrst in ne vseh zaščitenih živali.

121    Poleg tega se v tej uredbi navedeni zaščitni ukrepi, kot je določeno v členu 6, ne uporabljajo za lov in ribolov.

122    Take dejavnosti lahko škodujejo zaščitenim prostorom in predmetom iz člena 5, od (b) do (d), Direktive.

123    Ker Republika Avstrija ni predstavila nobenega argumenta, ki bi lahko utemeljil zadevno pravno ureditev, je treba šteti neizpolnitev obveznosti države za ugotovljeno.

124    Ta očitek je zato utemeljen glede vseh spornih določb Gradiščanskega.

–       Dežela Koroška

 Trditve strank

125    Komisija poudarja, da v člen 68(1) KrntJagdG niso prenesene prepovedi, ki so določene v členu 5(a) in (b) Direktive. Omenjeni člen 68(1) naj bi se namreč omejil na določitev prepovedi v zvezi z gnezdi in območji razmnoževanja. Poleg tega naj člen 51(4a) KrntJagdG tudi ne bi zagotavljal prenosa zgoraj navedenih določb Direktive.

126    Republika Avstrija poudarja, da celota veljavnih zakonodajnih določb na Koroškem zagotavlja prepoved vznemirjanja območij razmnoževanja perjadi. Prav tako naj bi bilo prepovedano uničevati gnezda in legla teh vrst oziroma jih odnašati brez dovoljenja.

 Presoja Sodišča

127    Čeprav ureditev iz člena 68(1) KrntJagdG določa zaščitne ukrepe za gnezda, legla, jajca in območja razmnoževanja perjadi, kljub temu ne vsebuje nobene določbe glede obveznosti, da je treba poskrbeti, da ptice iz člena 1 Direktive niso ubite, ujete ali zadržane, kot to zahteva člen 5(a) in (e) Direktive.

128    Prav tako je treba ugotoviti, da člen 51(4a) KrntJagdG tudi ne zagotavlja prenosa teh določb Direktive, saj se omejuje na določitev cele vrste izjem od splošne zaščite, ki izhajajo iz prepovedi lova v odstavku 1 tega člena.

129    Zato je treba ugotoviti, da prepovedi, ki so določene v členu 5(a) in (e) Direktive, torej prepovedi ubijanja, ujetja in zadrževanja zaščitenih ptic, ni mogoče najti v spornih nacionalnih določbah.

130    Očitek Komisije je zato treba šteti kot utemeljen.

–       Dežela Zgornja Avstrija

 Trditve strank

131    Komisija meni, da člen 27(1) Oö NSchG vsebuje programske ukrepe, ki so omejeni na avtohtone vrste. Tam navedeno pooblastilo za izdajo uredbe naj bi namreč kot pogoj za zaščitenost določalo, da mora biti vrsta v lokalni krajini redka, populacija mora biti ogrožena ali pa mora biti njena ohranitev v javnem interesu.

132    Komisija dodaja, da so v skladu s členom 5(2) Oö ArtenschutzVO sraka, šoja, črna vrana in siva vrana popolnoma izvzete iz sistema zaščite, določenega v tem členu.

133    Republika Avstrija poudarja, da člen 27(2) Oö NSchG določa zaščito rastlin in živali z uredbo, zlasti ob upoštevanju členov od 5 do 7 in člena 9 Direktive. Tega cilja zakonodajalca naj ne bi bilo mogoče na noben način posplošiti s sklicevanjem na člen 27(1) Oö NSchG.

134    Ta država članica dodaja, da Direktiva loči med avtohtonimi in tujimi vrstami ter na to veže pravne posledice. Člen 11 Direktive naj bi namreč za zaščito krajevnega rastlinstva in živalstva zahteval nadzor nad naseljevanjem tujih vrst.

 Presoja Sodišča

135    Najprej je treba opomniti, kot izhaja iz točke 110 te sodbe, da na področje uporabe člena 5 Direktive sodijo vse vrste, ki so zajete v členu 1 Direktive. Zato izključitev srake, šoje, črne vrane in sive vrane iz sistema varstva vrst, ki velja v Zgornji Avstriji, ni v skladu s to direktivo.

136    Poleg tega omejitev števila zaščitenih živali glede na nekatere pogoje, ki se nanašajo na biološke značilnosti in upoštevanje javnega interesa, prav tako ni skladna z Direktivo.

137    Argument Republike Avstrije, da mora organ, ki ima pooblastilo, da sprejme izvedbeno uredbo, ravnati v skladu z Direktivo, ne more spremeniti te ugotovitve. Zadošča namreč ugotovitev, da izvršitevanje omenjenega organa v skladu z Direktivo ne more izkazovati jasnosti in doslednosti, ki sta zahtevani za izpolnitev zahteve po pravni varnosti (glej v tem smislu sodbi z dne 19. septembra 1996 v zadevi Komisija proti Grčiji, C-236/95, Recueil, str. I-4459, točki 12 in 13, ter z dne 10. maja 2001 v zadevi Komisija proti Nizozemski, C-144/99, Recueil, str. I-3541, točka 21).

138    Prav tako ni mogoče sprejeti argumenta te države članice v zvezi s členom 11 Direktive. Kot namreč sledi iz točk 101 in 102 te sodbe, ta člen ne more biti pravna podlaga za odstopanje od obveznosti zaščite, ki je državam članicam naložena v členu 1 Direktive.

139    Zato je treba očitek Komisije sprejeti.

 Kršitev člena 6(1) Direktive v Zgornji Avstriji

–       Trditve strank

140    Komisija zatrjuje, da so sraka, črna vrana in siva vrana v skladu s členom 5(2) Oö ArtenschutzVO izključene iz sistema varstva, ki je določen v členu 6(1) Direktive.

141    Republika Avstrija navaja, da navedene vrste, v skladu s Prilogo II k Direktivi, niso bile dodane na seznam ptic, ki jih je dovoljeno loviti v Avstriji, čeprav se strokovnjaki strinjajo glede pomembnosti vključitve omenjenih vrst v to prilogo glede Avstrije.

–       Presoja Sodišča

142    Najprej je treba poudariti, da člen 6(1) Direktive državam članicam nalaga, da za vse vrste ptic iz člena 1 te direktive prepovejo prodajo, prevoz za prodajo, posedovanje za prodajo in ponudbo za prodajo živih ali mrtvih ptic.

143    V zvezi z navedenim očitkom Komisije je treba ugotoviti, da izključitev zgoraj naštetih ptic s področja uporabe člena 5(2) Oö ArtenschutzVO omogoča trgovanje s pticami, ki je po členu 6(1) Direktive prepovedano.

144    V teh okoliščinah argumentacija Republike Avstrije o pomembnosti Priloge II k Direktivi v zvezi z očitkom Komisije ni bistvena.

145    Omenjena priloga se namreč nanaša na določbe člena 7 Direktive, ki zadeva položaj vrst, ki se jih sme loviti, in ne na sistem varstva iz člena 6(1) Direktive.

146    Države članice morajo tako zagotoviti prenos določb o prepovedi trgovanja iz slednje določbe ne glede na veljavno ureditev lova.

147    Iz zgoraj navedenega izhaja, da se omenjene prepovedi za navedene tri vrste ptic v Zgornji Avstriji niso izvajale.

148    Tožbi je treba zato v tem delu ugoditi.

 Kršitev člena 7(1) Direktive na Koroškem in v Zgornji Avstriji

–       Dežela Koroška

 Trditve strank

149    Komisija trdi, da je v skladu s členom 9(2) KrntJagdVO dovoljeno loviti črno vrano, šojo in srako med 1. julijem in 15. marcem. Vendar pa taka ureditev naj ne bi bila v skladu z določbami Direktive o lovu.

150    Republika Avstrija poudarja, da je zakonodajalec Skupnosti v Prilogi II/2 k Direktivi vrane izpustil s seznama vrst, ki se jih sme loviti na ozemlju Republike Avstrije.

–       Presoja Sodišča

151    Treba je poudariti, da je v skladu s členom 7(1) in (3) Direktive, v okviru nacionalne zakonodaje v državah članicah, v zvezi s katerimi so omenjene, dovoljeno loviti vrste, ki so naštete v Prilogi II/2 k Direktivi.

152    Ni sporno, da vrste, ki jih zadeva očitek Komisije, ne sodijo med vrste ptic, ki jih je dovoljeno loviti v Avstriji na podlagi dela 2 omenjene priloge.

153    Zato odobritev lovskega obdobja za te vrste ni v skladu s členom 7(1) Direktive.

154    Dodati je treba, da navedba Republike Avstrije o domnevni izpustitvi zakonodajalca Skupnosti iz Priloge II/2 k Direktivi in dejstvo, da poskuša doseči vključitev zadevnih vrst na seznam vrst, ki jih je dovoljeno loviti na njenem ozemlju, pri presojanju utemeljenosti očitka Komisije nista bistvena.

155    Iz tega izhaja, da člen 7(1) Direktive na Koroškem ni bil pravilno prenesen.

156    Zato je treba tožbi Komisije v tem delu ugoditi.

–       Dežela Zgornja Avstrija

 Trditve strank

157    Komisija navaja, da šoja, sraka, črna vrana in siva vrana v členu 5(2) Oö ArtenschutzVO niso med vrstami, ki jih je treba zaščititi. Vendar taka ureditev pomeni odstopanje od člena 7(1) Direktive, ki določa, da je v Avstriji dovoljen samo lov na vrste, ki so navedene v njeni Prilogi II/2.

158    Republika Avstrija se sklicuje na obrazložitev, ki jo je uporabila v zvezi z očitkom o prenosu iste določbe Direktive na Koroškem (glej točko 150 te sodbe).

159    Država članica prav tako zatrjuje, da se omenjena ureditev v vsakem primeru uporablja v skladu z Direktivo.

 Presoja Sodišča

160    Glede utemeljenosti očitka Komisije je treba napotiti na točko 151 te sodbe v zvezi s pomembnostjo Priloge II/2 k Direktivi pri uporabi člena 7(1) Direktive v Avstriji.

161    Iz tega izhaja, da je treba člen 5(2) Oö ArtenschutzVO šteti za neskladen s to določbo Direktive.

162    V zvezi z navedbo Republike Avstrije o izvajanju zakonodaje v skladu z Direktivo je treba opozoriti, da upravne prakse, ki je po naravi spremenljiva po volji uprave in ni dovolj znana, ne moremo obravnavati, kot da izpolnjuje obveznosti držav članic v smislu prenosa Direktive (glej v tem smislu sodbe z dne 13. marca 1997 v zadevi Komisija proti Franciji, C-197/96, Recueil, str. I-1489, točka 14; z dne 9. marca 2000 v zadevi Komisija proti Italiji, C-358/98, Recueil, str. I-1255, točka 17, in z dne 10. marca 2005 v zadevi Komisija proti Združenemu kraljestvu, C-33/03, ZOdl., str. I-1865, točka 25).

163    Zato je treba očitek Komisije v tem delu sprejeti.

 Kršitev člena 7(4) Direktive na Gradiščanskem, Koroškem, v Spodnji Avstriji, Zgornji Avstriji, deželi Salzburg, na Tirolskem, Vorarlberškem in v deželi Dunaj

–       Dežela Gradiščanska

 Trditve strank

164    Komisija navaja, da je v skladu s členom 88b(2) Bgld JagdG med 1. marcem in 15. aprilom glede na podrobna pravila lova na sloko lov na sloko dovoljen. Poleg tega naj bi varstvene dobe, določene v členu 76 JagdVO odstopale od zahtev v členu 7(4) Direktive v zvezi z grivarjem (zaščiten od 16. aprila do 31. junija, čeprav bi po mnenju Komisije moral biti od 1. februarja do 31. avgusta), turško grlico (zaščitena od 16. aprila do 30. junija, namesto od 1. marca do 20. oktobra), divjo grlico (zaščitena od 1. novembra do 30. junija, namesto 11. aprila do 31. avgusta) in sloko (zaščitena od 1. januarja do 28. februarja in od 16. aprila do 30. septembra, namesto od 20. februarja do 10. septembra).

165    Republika Avstrija navaja, da varstvene dobe iz člena 76 Bgld JagdVO upoštevajo podnebne pogoje v tej regiji. Zaradi selektivnega lova na Gradiščanskem naj samice, zlasti sloke, ne bi bile motene med nobenim obdobjem razmnoževanja. Poleg tega naj bi varstvene dobe upoštevale pogoje odstopanja v členu 9 Direktive. Končno, glede na to, da se sme loviti samo samce te vrste, naj bi bil ta ukrep v skladu s členom 9.

 Presoja Sodišča

166    Ugotoviti je treba, da je Komisija v tožbi predstavila obdobja lova za sloko, grivarja, turško grlico in divjo grlico, ki se bistveno ločijo od lovskih obdobij v nacionalnih odločbah, ki so navedene v točki 164 te sodbe.

167    Omenjena obdobja se namreč ne razlikujejo le glede trajanja varstvenih dob, ampak tudi glede datumov začetka in zaključka teh obdobij.

168    V zvezi s presojanjem utemeljenosti očitka Komisije je treba poudariti, da je treba varstvene dobe določiti ob upoštevanju verodostojnih znanstvenih podatkov na področju ornitologije (glej zlasti sodbo z dne 17. januarja 1991 v zadevi Komisija proti Italiji, C-157/89, Recueil, str. I-57, točke 15, 19 in 24).

169    Vendar tožba ne vsebuje nobenega elementa te vrste, ki bi lahko podprl primernost obdobij, ki jih je predlagala Komisija glede na referenčna vodila v členu 7(4) Direktive, kot sta načeli smotrne rabe in ekološko uravnoteženega nadzora zadevnih ptic.

170    Poleg tega bi bilo treba tak predlog toliko bolj podpreti z znanstvenimi podatki, saj je Republika Avstrija navedla, da so bila obdobja lova na Gradiščanskem določena glede na posebne podnebne pogoje v tej regiji.

171    V teh okoliščinah bi morala Komisija, zato da bi se sporna ureditev lova lahko ugotovila za neskladno s členom 7(4) Direktive, predstaviti primerne znanstvene podatke.

172    Glede na neobstoj takih navedb je treba tožbo v tem delu zavrniti.

–       Dežela Koroška

 Trditve strank

173    Prvič, Komisija navaja, da člen 9(2) KrntJagdVO za določeno število vrst določa obdobja lova, ki zajemajo različna obdobja razmnoževanja in vzreje mladičev, ne da bi se zadostno skliceval na pogoje odstopanja v členu 9 Direktive. Zadevne vrste naj bi bile divji petelin (katerega lov je dovoljen od 10. do 31. maja, čeprav bi moral biti ta po mnenju Komisije dovoljen od 1. oktobra do 28. februarja), ruševec (katerega lov je dovoljen od 10. do 31. maja, namesto od 21. septembra do 31. marca), sloka (katere lov je dovoljen od 11. septembra do 31. decembra, namesto od 1. septembra do 19. februarja), liska (katere lov je dovoljen od 16. avgusta do 31. januarja, namesto od 21. septembra do 10. marca), grivar (katerega lov je dovoljen od 1. avgusta do 31 decembra in od 16. marca do 10. aprila, namesto od 1. septembra do 31. januarja) in turška grlica (katere lov je dovoljen od 1. avgusta do 31. decembra in od 16. marca do 10. aprila, namesto od 21. oktobra do 20. februarja).

174    Drugič, zlasti glede spomladanskega lova Komisija trdi, da tako določena obdobja zajemajo obdobje svatovanja pri divjem petelinu, ruševcu in sloki.

175    Glede tega Komisija trdi, da ni mogoče ločiti med omenjenim obdobjem ter obdobjem gnezdenja, razmnoževanja in vzreje mladičev. Nacionalna določba iz točke 173 te sodbe naj bi bila posledično v nasprotju s členom 7(4).

176    Komisija poudarja, da spada obdobje svatovanja v obdobje gnezdenja, razmnoževanja in vzreje mladičev. Dejstvo, da to obdobje poteka pred razmnoževanjem v ožjem smislu, naj ne bi smelo pomeniti izključitve navedenih vrst s področja uporabe člena 7(4) Direktive.

177    Tretjič, Komisija navaja, da se člen 3 KrntJagdG, ki ureja kriterije dovolitve v zvezi z lovskim načrtom, v nobenem delu ne sklicuje na pogoje in kriterije odstopanja, določenega v členu 9 Direktive.

178    Republika Avstrija uvodoma priznava, da obdobja lova, kot so določena na Koroškem, niso v skladu z Direktivo glede liske, grivarja in turške grlice.

179    Ta država članica pa nasprotno meni, da lov na peteline, vrst divji petelin, ruševec in sloka, na rastiščih ni povezan z obdobji gnezdenja, razmnoževanja, valjenja in vzreje mladičev. Razmnoževanje teh vrst naj se namreč ne bi izvajalo na rastiščih, temveč drugje. Poleg tega naj bi stroge določbe zagotavljale, da se odstrani le manjše število samcev in da so samice med valjenjem zaščitene.

180    Navedena država članica poudarja, da ureditev iz člena 51(2) KrntJagdG ustreza zahtevam po zaščiti iz člena 7(4) Direktive. Obdobja lova naj bi bila določena tako, da je selektivni lov perjadi mogoč v majhnih količinah in pod strogimi pogoji nadzora, če ne obstaja drugačna zadovoljiva možnost in če takšen lov ne škoduje ohranitvi zadevnih populacij.

181    Republika Avstrija pojasnjuje, da so divji petelin, ruševec in sloka predmet načrtovanega odvzema, ki je v skladu z Direktivo. Lov na te vrste naj bi bil namreč dovoljen na podlagi natančnega štetja populacije za vsako lovsko območje, odvzem primerkov pa naj bi se dovolil posamično. Poleg tega naj bi se ta dovoljenja z upravnimi odločbami dodeljevala imetnikom lovske licence.

182    Ta država članica prav tako trdi, da je bilo zaradi strogih določb o nadzoru populacij, številu posamičnih odvzemov in obdobjih lova odvzeto majhno število zadevnih petelinov.

183    Navedena država članica končno poudarja, da naj bi splošna prepoved lova na omenjene vrste med obdobjem svatovanja imela za posledico, da bi lovci izgubili interes za te vrste perjadi in opustili skrb za ohranitev njihovih habitatov. To bi imelo neposredne posledice za populacijo teh vrst, ki potrebujejo poseben habitat, in sicer gozdni pašnik, ki je postal veliko redkejši.

 Presoja Sodišča

184    Ker je tožena stranka priznala neskladnost obdobij lova za lisko, grivarja in turško grlico na Koroškem, je treba ugotoviti, da je tožba v zvezi s temi vrstami utemeljena.

185    V zvezi s sloko je treba ugotoviti, da lov ni dovoljen samo od konca poletja do začetka zime, tj. od 1. septembra do 31. decembra, ampak tudi od konca zime do začetka pomladi, tj. od 16. marca do 10. aprila. To vrsto je torej dovoljeno loviti skoraj pet mesecev.

186    Lovski režim, ki traja tako dolgo, ne more v nobenem primeru soditi na področje uporabe člena 9 Direktive.

187    Takšen režim lova je namreč po naravi in vsebini v nasprotju z nameni zaščite v Direktivi.

188    Glede na to, da tožena stranka ni predložila nobenega razloga za odstopanja od člena 9, ki bi lahko upravičil zadevni lovski režim, je treba v tej točki prav tako ugotoviti neizpolnitev obveznosti.

189    Po drugi strani zadevna ureditev določa samo eno spomladansko lovsko obdobje za divjega petelina in ruševca.

190    Kljub temu to obdobje delno ustreza obdobju svatovanja zadevnih vrst.

191    Zato je treba ugotoviti, ali je to obdobje zajeto v prepovedih iz člena 7(4) Direktive.

192    V tem pogledu je treba ugotoviti, da je sistem varstva iz te določbe definiran široko, in sicer s sklicevanjem na biološke posebnosti zadevnih vrst, saj poleg gnezdenja zajema tudi različna obdobja razmnoževanja in vzreje mladičev.

193    Samo taka razlaga namreč ustreza cilju člena 7(4) Direktive, ki je, kot je Sodišče že navedlo, zagotoviti popoln sistem varstva med obdobji, v katerih je preživetje prostoživečih ptic posebej ogroženo (glej zgoraj navedeno sodbo z dne 17. januarja 1991 v zadevi Komisija proti Italiji, točka 14, in sodbo z dne 19. januarja 1994 v zadevi Association pour la protection des animaux sauvages in drugi, C-435/92, Recueil, str. I-67, točka 9). Taka sodna praksa namreč izraža stališče, da lahko ptice prizadene vsak poseg med obdobji, ki pokrivajo njihovo razmnoževanje, tudi če zadeva samo del populacije.

194    Enako velja za obdobje svatovanja, med katerim so zadevne vrste posebej izpostavljene in ranljive.

195    Zato je treba priti do sklepa, da navedeno obdobje sodi v obdobje, v katerem člen 7(4) Direktive načeloma popolnoma prepoveduje lov.

196    V zvezi s vprašanjem, ali se lahko odstopanja iz člena 9 Direktive uporabijo za primere posebnih zahtev zaščite, ki so navedeni v členu 7(4) Direktive, je treba opozoriti, da je Sodišče v sodbi z dne 16. oktobra 2003 v zadevi Ligue pour la protection des oiseaux in drugi (C-182/02, Recueil, str. I-12105, točka 9) presodilo, da člen 9(1)(c), ob upoštevanju drugih določb iz omenjenega člena 9, omogoča dovolitev ujetja, zadržanja ali vsakega drugega sprejemljivega izkoriščanja ptic med obdobji iz člena 7(4) Direktive, v katerih je preživetje ptic posebej ogroženo.

197    Zato rekreativni lov na prostoživeče ptice med obdobji, navedenimi v členu 7(4) Direktive, če so izpolnjene zahteve iz člena 9(2) Direktive, lahko ustreza „sprejemljivemu izkoriščanju“ v smislu člena 9(1)(c) Direktive (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Ligue pour la protection des oiseaux in drugi, točka 11).

198    Vendar je dokazno breme za vsako odstopanje v zvezi z upoštevanjem teh zahtev na nacionalnem organu, ki o tem sprejme odločitev. (glej v tem smislu sodbi z dne 15. decembra 2005 v zadevi Komisija proti Finski, C-344/03, ZOdl., str. I-11033, točki 39 in 60, ter z dne 8. junija 2006 v zadevi WWF Italia in drugi, C-60/05, ZOdl., str. I-5083, točka 34).

199    V zvezi z ugotovaljanjem, ali je ureditev lova iz člena 51(2) KrntJagdG v skladu s členom 9(1)(c) Direktive, zlasti glede zahteve, da so odvzemi na podlagi odstopanja omejeni na „majhno število“, je treba opomniti, da države članice pri sprejetju ukrepov za prenos navedene določbe zagotovijo, da v vsakem primeru izvajanja v njej predvidenih odstopanj in za vse zaščitene vrste dovoljeni lov ne preseže zgornje meje, ki je v skladu z omejitvijo tega lova omejena na majhno število, ki ga predpisuje ta določba, ta meja pa mora biti določena na podlagi natančnih znanstvenih podatkov (glej zgoraj navedeno sodbo v zadevi WWF Italia in ostali, točka 29).

200    Čeprav je res, kot trdi tožena stranka, da je lov na divjega petelina in ruševca podvržen splošnemu načrtovanju odvzema, zgoraj omenjena nacionalna določba ne navaja, kaj naj bi bilo v tem okviru „majhno število“ v smislu člena 9(1)(c) Direktive.

201    Prenos Direktive v skladu s pravom Skupnosti pomeni, da morajo organi, pristojni za izdajo dovoljenj za odvzem na podlagi odstopanja za določeno vrsto ptic, podati dovolj natančne kazalce glede količinskih zgornjih meja, ki jih je treba spoštovati in na katere se lahko oprejo (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo WWF Italia in drugi, točka 36).

202    Zato ureditev lova iz člena 51(2) KrntJagdG ni v skladu s členom 9(1)(c) Direktive.

203    Dodati je treba, da je Republika Avstrija priznala, da so obravnavane vrste prisotne na zadevnem ozemlju tudi v jeseni in pozimi, pri čemer je pojasnila, da se lov v tem obdobjeu izvaja v težavnejših pogojih. Taka okoliščina ni pomembna glede na pravni okvir zaščite iz Direktive.

204    V teh okoliščinah sporna ureditev prav tako ni v skladu z uvodnim delom člena 9(1) Direktive, ki pogojuje sprejetje odstopanj od določb o zaščiti ptic z neobstojem druge zadovoljive možnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 9. junija 2005 v zadevi Komisija proti Španiji, C-135/04, ZOdl., str. I-5261, točka 18).

205    Končno je treba glede na obrazložitev Republike Avstrije o potrebi po dovolitvi lova na divjega petelina in ruševca zaradi ohranitve in vzdrževanja njunih habitatov s strani lovcev ugotoviti, da čeprav je zaščita rastlinstva dejansko določena med razlogi odstopanja v členu 9(1)(a) Direktive, četrta alinea, je zaščito teh habitatov mogoče kljub temu zagotoviti neodvisno od lova (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Finski, točki 35 in 40).

206    Poleg tega, kot je navedla generalna pravobranilka v točki 61 sklepnih predlogov, so države članice zavezane glede te zaščite na podlagi člena 4 Direktive, in sicer znotraj posebnih varstvenih območij za ptice in zunaj njih.

207    Zato mora biti utemeljitev Republike Avstrije v celoti zavrnjena.

208    Ugotoviti je treba, da ureditev lova na Koroškem glede vrst, ki so bile navedene v tem očitku, ni skladna z Direktivo.

209    Tožba komisije je v tem delu torej utemeljena.

–       Dežela Spodnja Avstrija

 Trditve strank

210    Komisija trdi, da člen 22 Nö JagdVO določa za določeno število vrst obdobja lova, ki vključujejo obdobja gnezdenja ali razmnoževanja in vzreje mladičev zadevnih vrst. Pri tem gre za divjega petelina (katerega lov je dovoljen od 1. do 31. maja v sodih letih, čeprav bi moral biti po mnenju Komisije dovoljen od 1. oktobra do 28. februarja), ruševca (katerega lov jedovoljen od 1. do 31. maja v lihih letih, namesto od 21. septembra do 31. marca), križanca med divjim petelinom in ruševcem (katerega lov je dovoljen od 1. januarja do 31. decembra, namesto od 1. oktobra do 28. marca), sloko (katere lov je dovoljen od 1. septembra do 31. decembra in od 1. marca do 15. aprila, namesto od 11. septembra do 19. februarja) in grivarja (katerega lov je dovoljen od 1. avgusta do 31. januarja, namesto od 1. septembra do 31. januarja).

211    Republika Avstrija priznava, da bi za začetek lova na grivarja moral biti določen 1. september, tako kot ji očita Komisija.

212    V zvezi z ureditvijo lova na divjega petelina, ruševca in sloko se država članica sklicuje na svojo utemeljitev o prenosu člena 7(4) Direktive na Koroškem (glej točke od 179 do 183 te sodbe).

213    Navedena država članica opozarja, da so obdobja spomladanskega lova v obdobju svatovanja, ki je pred obdobjem gnezdenja, valjenja in vzreje mladičev. Zato se sistem posebnega varstva iz člena 7(4) Direktive naj ne bi mogel uporabiti.

214    Po mnenju Republike Avstrije obdobja lova na križanca med divjim petelinom in ruševcem ne morejo biti predmet te tožbe, ker ta vrsta ni bila zajeta v okviru predhodnega postopka.

215    Ta država članica dalje trdi, da naj bi bili petelini te vrste bistveno večji od petelinov vrste ruševca, zardai česar naj bi motili slednje med obdobjem svatovanja.

 Presoja Sodišča

216    Ob upoštevanju odgovora tožene stranke na očitek o obdobju lova na grivarja je treba v tej točki ugotoviti neizpolnitev obveznosti.

217    V zvezi s križancem med divjim petelinom in ruševcem je treba navesti, da izhaja iz križanja dveh vrst in da se neodvisno od tega, ali ga je mogoče upoštevati kot posebno biološko vrsto, v vsakem primeru razlikuje od divjega petelina in ruševca.

218    Zaradi tega bi morala biti ureditev lova na križanca med divjim petelinom in ruševcem v Spodnji Avstriji omenjena v pisnem opominu, saj glede na sodno prakso Sodišča ta opomin opredeljuje predmet spora (glej v tem smislu sodbi z dne 27. aprila 2006 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C-441/02, ZOdl., str. I-3449, točki 59 in 60, ter z dne 30. januarja 2007 v zadevi Komisija proti Danski, C-150/04, ZOdl., str. I-0000, točki 66 in 67).

219    Tožbe Komisije v tem delu torej ni mogoče šteti kot dopustne.

220    V zvezi z očitkom o nezadostni zaščiti sloke je treba navesti, da je za to vrsto lov dovoljen od 1. marca do 15. aprila in od konca poletja do začetka zime.

221    Z dovolitvijo lova na to vrsto v obdobju, ki je daljše od petih mesecev, izvaja ureditev iz člena 22 Nö JagdVO nad populacijo te vrste pretiran pritisk.

222    Kot sledi iz točk 186 in 187 te sodbe, taka ureditev v nobenem primeru ne more soditi na področje uporabe člena 9 Direktive.

223    V zvezi z divjim petelinom in ruševcem je treba omeniti, kot sledi iz točk 194 in 195 te sodbe, da spomladanski lov pokriva obdobje svatovanja teh vrst, za katero člen 7(4) Direktive zahteva posebne zaščitne ukrepe.

224    Čeprav za ti vrsti ni predviden lov v jeseni in je spomladanski lov omejen na vsako drugo leto, Republika Avstrija ni predložila natančnih podatkov o tem, na kakšen način je zagotovljeno ravnanje v skladu s členom 9(1)(c) Direktive, zlasti glede omejitve odvzema v „majhnem številu“.

225    Vendar kot sledi iz točk 199 in 201 te sodbe, morajo pristojni organi zadevne države članice z zadostno pravno doslednostjo in na podlagi verodostojnih znanstvenih podatkov zagotoviti, da količinska zgornja meja v nobenem primeru ni prekoračena in da je poskrbljeno za popolno zaščito zadevnih vrst (glej v tem smislu sodbo z dne 9. decembra 2004 v zadevi Komisija proti Španiji, C-79/03, ZOdl., str. I-11619, točki 41 in 43).

226    Vendar pa v sporni ureditvi ni takih določb.

227    Očitek Komisije je torej utemeljen v zvezi z vsemi navedenimi vrstami razen za križanca med divjim petelinom in ruševcem, glede katerega ni dopusten.

–       Dežela Zgornja Avstrija

 Trditve strank

228    Komisija navaja, da je v skladu s členom 1(1) Oö SchonzeitenVO med gnezdenjem in razmnoževanjem ali vzrejo mladičev lov dovoljen na divjega petelina (lov je dovoljen od 1. do 31. maja, čeprav bi moral biti po mnenju Komisije dovoljen od 1. oktobra do 28. februarja), ruševca (lov je dovoljen od 1. do 31. maja, namesto od 21. septembra do 28. marca) in križanca med divjim petelinom in ruševcem (lov je dovoljen od 1. do 31. maja, namesto od 1. oktobra do 28. marca) in na sloko (lov je dovoljen od 1. oktobra do 30 aprila, namesto od 11. septembra do 19. februarja).

229    Republika Avstrija poudarja, da je spomladanski lov na divjega petelina, ruševca in križanca med divjim petelinom in ruševcem postavljen v času svatovanja, tako da se člen 7(4) Direktive na to ne nanaša.

230    Navedena država članica se v zvezi s tem sklicuje na svojo utemeljitev iz točk 179 do 183 te sodbe o veljavni ureditvi lova na Koroškem (glej točke od 179 do 183).

231    V zvezi s sloko navaja, da določena obdobja lova odstopajo od Direktive le glede samcev, ki so dejansko edini, ki se jih lovi med obdobjem svatovanja. Vendar naj se samic ne bi vznemirjalo v nobeni fazi obdobja razmnoževanja. Biološke posebnosti te vrste naj bi dodatno zagotavljale, da je ureditev lova skladna z načeli smotrne rabe in ekološko uravnoteženega nadzora nad zadevnimi populacijami.

 Presoja Sodišča

232    V zvezi z očitkom o zaščiti divjega petelina in ruševca je treba opozoriti, kot to izhaja iz člena 194 in 195 te sodbe, da obdobje lova, kot je za ti dve vrsti določeno, v Zgornji Avstriji pokriva obdobje, ki bi moralo biti predmet posebnega varstva na podlagi člena 7(4) Direktive.

233    Čeprav je za navedeni vrsti dovoljen samo spomladanski lov, Republika Avstrija ni predložila dokazov, ki bi potrdili, da ta ureditev ustreza zahtevam iz člena 9(1)(c) Direktive, kot so opredeljene v sodni praksi (glej točki 199 in 201 te sodbe). Sporna ureditev zlasti ne določa, na kakšen način naj bi ta ureditev zagotavljala omejitev odvzema na „majhno število“.

234    V zvezi z očitkom o ureditvi lova na križanca med divjim petelinom in ruševcem je treba opozoriti, da je predmet člena 1 Direktive ohranjanje vseh naravno prisotnih prostoživečih vrst ptic na evropskem ozemlju držav članic, kjer se uporablja Pogodba.

235    V zvezi s tem, kot je v točki 93 sklepnih predlogov navedla generalna pravobranilka, se biološka vrsta opredeljuje kot celota vseh posameznikov, ki tvorijo razmnoževalno skupnost

236    Vendar pa je Republika Avstrija v vlogi nasprotovala, da bi se križanec divjega petelina in ruševca, torej samec ali samica, lahko izvalil na prostosti, pri čemer ji Komisija ni nasprotovala.

237    Komisija zato ni dokazala, da v zvezi s križancem med divjim petelinom in ruševcem obstaja razmnoževalna skupnost, ki jo je mogoče razumeti kot posebno biološko vrsto, ki sodi na področje uporabe Direktive.

238    Očitek glede ureditve lova na križanca med divjim petelinom in ruševcem v Zgornji Avstriji je zato treba zavrniti kot neutemeljen.

239    V zvezi z ureditvijo lova na sloko je treba ugotoviti, da se to vrsto lahko lovi ne le spomladi, ampak tudi jeseni in pozimi.

240    Taka ureditev, ki podaljšuje trajanje v njej določenih obdobij lova, kot sledi iz točk 186 in 187 te sodbe, ni skladna z zahtevami o zaščiti iz Direktive in je ni mogoče upravičiti na podlagi člena 9 Direktive.

241    Končno, glede razlikovanja Republike Avstrije med samicami in samci zadevne vrste zadošča omeniti, da tako razlikovanje nima nobene pravne podlage v določbah Direktive o vsebini zaščite v korist prostoživečih ptic.

242    Zato je treba sprejeti očitek Komisije v zvezi z veljavno ureditvijo lova zadevnih vrst v Zgornji Avstriji, razen za križanca med divjim petelinom in ruševcem.

–       Dežela Salzburg

 Trditve strank

243    Komisija navaja, da iz določb člena 54(1) Sbg JagdG in člena 1 Sbg SchonzeitenVO izhaja, da je za določeno število vrst lov dovoljen med obdobjem gnezdenja, razmnoževanja ali vzreje mladičev, torej obdobij, med katerimi je lov načeloma prepovedan, razen če so izpolnjeni pogoji in kriteriji odstopanja iz člena 9 Direktive. Pri tem naj bi šlo za divjega petelina (katerega lov je dovoljen od 1. do 31. maja, čeprav bi moral biti po mnenju Komisije dovoljen od 1. oktobra do 28. februarja), ruševca (katerega lov je dovoljen od 1. maja do 15. junija, namesto od 21. septembra do 31. marca), križanca med divjim petelinom in ruševcem (katerega lov je dovoljen od 1. maja do 15. junija, namesto od 1. oktobra do 28. marca) in sloko (katere lov je dovoljen od 1. marca do 15. aprila in od 1. oktobra do 31. decembra, namesto od 11. septembra do 19. februarja).

244    Komisija ugotavlja, da člen 60(3a) Sbg JagdG določa le minimalno število in morebitno največje število odvzema. Tako naj v okviru sprejetja lovskega načrta ne bi obstajala nobena možnost presojanja razlogov odstopanja z vidika člena 9 Direktive

245    V zvezi z lovom na divjega petelina, ruševca in križanca med divjim petelinom in ruševcem med obdobjem svatovanja se Republika Avstrija v bistvu sklicuje na svojo utemeljitev o sistemu varstva teh vrst na Koroškem (glej točke od 179 do 183 te sodbe).

246    Ta država članica pojasnjuje, da pristojni organi med sprejemanjem lovskega načrta upoštevajo pogoje in kriterije, po katerih je v skladu s členom 9(1) in (2) Direktive dovoljeno odstopati od prepovedi iz Direktive.

247    Navedena država članica navaja, da je zgornjo mejo dovoljenega odvzema v skladu s členom 60(3) Sbg JagdG treba določiti tako, da se doseže in ohrani populacija, ki zadosti načelom iz člena 3 Sbg JagdG. Nadalje naj bi se uredba o lovskem načrtu sprejela na podlagi natančnih podatkov o zasledeni škodi, poročilih in ocenah populacije zadevne vrste. Števila, določena v omenjeni uredbi, bi bilo treba razumeti kot zgornje meje odvzema.

248    Republika Avstrija dodaja, da se dovoljeni posegi nanašajo le na vrste ptic iz člena 59(1) Sbg JagdG, torej tiste, ki niso naštete v Prilogi II k Direktivi kot vrste, ki jih je dovoljeno loviti v Avstriji. V zvezi s tem pa naj ne bi bil pripravljen noben lovski načrt, čeprav te vrste ptic spadajo pod splošno prepoved lova. Njihovega lova v določenih primerih ni mogoče dovoliti, razen na podlagi člena 104(4) Sbg JagdG, vendar le zunaj varstvenih dob, določenih v Direktivi.

 Presoja Sodišča

249    Kot izhaja iz ugotovitev iz točk 186 in 187 te sodbe, spomladanski lov na sloko, skupaj z dovoljenim jesenskim lovom za to vrsto, ne more biti upravičen na podlagi člena 9(1)(c) Direktive.

250    V zvezi s presojanjem, ali so izpolnjeni pogoji in kriteriji odstopanj pri lovu na divjega petelina in ruševca, za katera je dovoljen samo spomladanski lov, je treba ugotoviti, da se člen 59(1) Sbg JagdG ne uporablja za vrste, ki niso zajete v Prilogi II k Direktivi kot vrste, ki jih je dovoljeno loviti v Avstriji.

251    Divji petelin in ruševec sta navedena v omenjeni prilogi k Direktivi. Zato ti vrsti nista vključeni v načrtovanje odvzema.

252    Glede vprašanja, ali se lov navedenih vrst lahko upraviči na podlagi člena 9 Direktive, je treba ugotoviti, da tožena stranka ni dokazala, da je zakonodaja dežele Salzburg v skladu z razlogom odstopanja, določenim v členu 9(1)(c) Direktive.

253    Člen 59(1) Sbg JagdG namreč pri presoji lovskega načrta napotuje na organ s pristojnostjo sprejemanja uredb, ne da bi bila ta pristojnost urejena z zavezujočimi kvantitativnimi kazalci.

254    Glede ureditve lova sloke, divjega petelina in ruševca je tožba posledično utemeljena.

255    V zvezi z določbami dežele Salzburg o lovu na križanca med divjim petelinom in ruševcem je treba opozoriti, da kot izhaja iz točk 234 in 237 te sodbe, ni bilo dokazano, da ta vrsta sodi na področje uporabe Direktive.

256    Očitek, ki se nanaša na lov na križanca med divjim petelinom in ruševcem v deželi Salzburg mora biti zato zavrnjen kot neutemeljen.

257    Iz zgoraj ugotovljenega sledi, da je ta očitek utemeljen glede ureditve lova v deželi Salzburg za vse navedene vrste razen za križanca med divjim petelinom in ruševcem.

–       Dežela Tirolska

 Trditve strank

258    Komisija trdi, da člen 1(1) DurchfVO Tiroler JagdG določa obdobja lova, ki potekajo tudi med obdobji gnezdenja, razmnoževanja in vzreje mladičev divjega petelina (katerega lov je dovoljen od 1. do 15. maja v lihih letih, čeprav bi moral biti po mnenju Komisije dovoljen od 1. oktobra do 28. februarja) in ruševca (katerega lov je dovoljen od 10. do 31. maja, namesto od 21. septembra do 31. marca) in s tem odstopa od člena 7(4) Direktive.

259    Komisija poudarja, da bi bilo treba – če se je lov na divjega petelina in ruševca, ki sta v Avstriji posebej ogroženi vrsti, v skladu s členom 9 Direktive smel izvajati le izjemoma – poskrbeti za spoštovanje pogojev in kriterijev odstopanj, določenih v tej določbi.

260    Republika Avstrija se sklicuje na svojo utemeljitev glede ureditve spomladanskega lova navedenih vrst, ki pokriva njihovo obdobje svatovanja (glej točke od 179 do 183 te sodbe).

261    Ta država članica prav tako poudarja, da je na Tirolskem težko loviti jeseni in pozimi ter da navedene vrste v vsakem primeru v tej regiji niso ogrožene.

 Presoja Sodišča

262    V zvezi z obsegom sistema varstva iz člena 7(4) Direktive je treba opozoriti, kot izhaja iz točk 194 in 195 te sodbe, da se to varstvo razteza na obdobje svatovanja divjega petelina in ruševca.

263    V zvezi z argumentom Republike Avstrije o težavnosti lova na Tirolskem zadošča ugotovitev, da takšne okoliščine ni mogoče navezati na noben razlog odstopanja, določen s členom 9 Direktive.

264    Zato je v delu, ki se nanaša na obdobji lova divjega petelina in ruševca, kot sta določeni v členu 1(1) DurchfVO Tiroler JagdG, tožba utemeljena.

–       Dežela Vorarlberška

 Trditve strank

265    Komisija navaja, da obdobje lova na ruševca iz člena 27(1) Vlbg JagdVO ni v skladu zahtevami, določenimi s členom 7(4) Direktive. Omenjeno obdobje naj bi bilo določeno od 11. maja do 31. maja, čeprav bi po mnenju Komisije moralo biti določeno od 21. septembra do 31. marca. To obdobje torej zajema obdobje svatovanja zadevne vrste.

266    Republika Avstrija navaja, da Vlbg JagdVO za perjad določa – z izjemo ruševca – obdobja lova v skladu z določbami Direktive. V zvezi s tem se sklicuje na svojo utemeljitev o prenosu Direktive na Koroškem (glej točke od 179 do 183 te sodbe).

 Presoja Sodišča

267    Glede presoje utemeljenosti očitka Komisije zadošča ugotoviti, kot sledi iz točk 194 in 195 te sodbe, da Republika Avstrija ni dokazala, da nacionalna ureditev iz tega očitka izpolnjuje pogoje in kriterije odstopanj, ki so našteti v členu 9 Direktive v zvezi z zahtevami posebne zaščite iz člena 7(4) Direktive.

268    Očitek Komisije, ki se nanaša na obdobje lova na ruševca, kot je določen v členu 27(1) Vlbg JagdVO, je zato utemeljen.

–       Dežela Dunaj

 Trditve strank

269    Komisija navaja, da določbe člena 69 Wiener JagdG in člena 1(1) Wiener SchonzeitenVO za sloko določajo obdobje lova, ki poteka tudi med obdobji gnezdenja, razmnoževanja in vzreje mladičev, med katerimi je na podlagi člena 7(4) Direktive lov načeloma prepovedan, in da se ne sklicujejo na zadevne pogoje o odstopanju iz člena 9 Direktive.

270    Republika Avstrija poudarja, da je ureditev lova iz očitka v skladu z odstopanjem v členu 9(1)(c) Direktive.

 Presoja Sodišča

271    Glede na točko 198 te sodbe je treba ugotoviti, da Republika Avstrija za deželo Dunaj ni predstavila dejstev, ki bi lahko dokazala, da so pogoji in kriteriji iz člena 9 Direktive izpolnjeni, zlasti v zvezi z omejitvijo odvzema ptic v „majhnem številu“ v skladu z odstavkom (1)(c) omenjenega člena in neobstojem druge zadovoljive možnosti v skladu z uvodnim delom omenjenega odstavka.

272    Posledično je treba tožbi ugoditi v delu, ki zadeva obdobje lova na sloko v deželi Dunaj, kot je določeno v določbah člena 69 Wiener JagdG in člena 1(1) Wiener SchonzeitenVO.

 Kršitev člena 8 Direktive v Spodnji Avstriji

–       Trditve strank

273    Komisija trdi, da člen 20(4) Nö NSchG ne vsebuje določb, ki bi zadostno opredeljevale prepovedana lovska sredstva iz člena 8 Direktive, branega v povezavi s Prilogo IV(a) k Direktivi. Ta naj bi nasprotno vseboval le splošno navedbo o dovoljenih sredstvih, napravah in načinih ujetja ali ubitja.

274    Komisija poudarja, da čeprav je pristojni organ zavezan ravnati v skladu z Direktivo, upravna praksa v skladu z Direktivo ne ustreza zahtevam primernega prenosa prava Skupnosti.

275    Republika Avstrija meni, da člen 20(4) Nö NSchG, ki dovoljuje ubitje zaščitenih živali na podlagi posebnih dovoljenj, ustreza zahtevam iz člena 8 Direktive.

276    Ta država članica ocenjuje, da je zaradi izbrane nomotehnike v zvezi s ciljem, zasledovanim v členu 20(4) Nö NSchG, zagotovljena zaščita, ki jo zahteva Direktiva. Pristojni organi bi namreč morali v posebnih odločbah o dodelitvi dovoljenja določiti sredstva, naprave in načine ujetja in ubitja, ki so dovoljeni. Omenjeni organi bi morali odločbe sprejeti na način, ki je v skladu z Direktivo, in glede na načelo enotne uporabe v nacionalnem pravnem redu ter ob upoštevanju prepovedi, ki so vsebovane v členu 95 Nö JagdG.

–       Presoja Sodišča

277    Kot je bilo ugotovljeno v točki 92 te sodbe, je natančnost prenosa posebej pomembna v primeru, v katerem je državam članicam za njihovo ozemlje zaupano upravljanje skupne dediščine (glej sodbo z dne 13. oktobra 1987 v zadevi Komisija proti Nizozemski, 236/85, Recueil, str. 3989, točka 5).

278    Zato s sklicevanjem na prakso, ki je v skladu z Direktivo o zaščiti prostoživečih ptic, ni mogoče zadostiti zahtevam pravilnega prenosa te Direktive.

279    Zlasti glede sredstev, naprav in načinov ujetja in ubitja je naloga držav članic, da določijo pravno zavezujoče sezname nezakonitih načinov (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Nizozemski, točki 27 in 28).

280    Dodati je treba, da morajo prepovedi uporabe določenih sredstev za ujetje med izvajanjem lova iz Direktive izhajati iz določb normativne narave. Načelo pravne varnosti zahteva, da so zadevne prepovedi povzete v zavezujočih pravnih instrumentih (glej v tem smislu sodbo z dne 15. marca 1990 v zadevi Komisija proti Nizozemski, C-339/87, Recueil, str. I-851, točka 22).

281    Neobstoj z Direktivo neskladne prakse namreč zadevne države članice ne more razbremeniti od obveznosti, da sprejme potrebne zakonske in druge predpise za zagotovitev primernega prenosa določb Direktive. Poleg tega dejstvo, da se v državi članici določeno lovsko sredstvo ne uporablja, ne more biti razlog za to, da se take prepovedi ne prenese v nacionalni pravni red (glej zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Nizozemski, točka 32).

282    Dodati je treba, da napotitev na člen 95 Nö JagdG ni bistvena, saj ta zakon zajema le prostoživeče živali, ki jih je dovoljeno loviti, ne pa vseh vrst prostoživečih ptic, ki sodijo na področje uporabe te direktive.

283    Člen 8 Direktive v Spodnji Avstriji posledično ni bil pravilno prenesen.

284    Tožba Komisije je zato v tem delu utemeljena.

 Kršitev člena 9(1) in (2) Direktive na Gradiščanskem, v Spodnji Avstriji, Zgornji Avstriji, deželi Salzburg in na Tirolskem

–       Dežela Gradiščanska

 Trditve strank

285    Komisija navaja, da je v skladu s členom 88a(1) Bgld JagdG lov na škorca dovoljen od 15. julija do 30 novembra in da se v skladu z odstavkom 2 istega člena, če je pričakovan večji pojav primerkov te vrste, nujnost tega ukrepa ugotovi z izvedbeno uredbo. Vendar naj to pooblastilo ne bi na zadovoljiv način navedlo pogojev in kriterijev odstopanja, ki so našteti v členu 9 Direktive.

286    Republika Avstrija trdi, da je dežela Gradiščanska glede na precejšnjo škodo, ki jo škorec povzroča v vinogradih, ocenila kot potrebno uveljaviti določbo o odstopanju iz člena 9 Direktive in sprejeti člen 88a Bgld JagdG. Ker se običajna sredstva za odganjanje te vrste niso izkazala kot zadostna, naj ne bi bilo druge zadovoljive možnosti.

–       Presoja Sodišča

287    Najprej je treba omeniti, da je vsak ukrep odstopanja od določb direktive o zaščiti treba presojati ob upoštevanju pogojev in kriterijev iz člena 9 Direktive. Države članice zato ne morejo pooblastiti organa, pristojnega za sprejemanje uredb, naj sprejme ukrepe o odstopanju od pravil o zaščiti iz Direktive, ne da bi natančno določil materialne in formalne zahteve, ki izhajajo iz tega člena in morajo biti upoštevana v odstopanjih (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo WWF Italia in drugi, točki 25 in 28).

288    Ugotoviti pa je treba, da člen 88a Bgld JagdG ne določa, niti katera so dovoljena sredstva, naprave ali načini ujetja ali ubitja niti na zavezujoč način ne predpisuje podrobnih določb za ukrepanje.

289    V skladu z odstavkom 2 tega člena namreč zadostuje, da izvedbena uredba zaradi prisotnosti škorcev ugotovi obstoj grožnje za vinograde. Za sprejeto uredbo pa se po drugi strani ne zahteva, da vsebuje natančne predpise v zvezi s kriteriji iz člena 9(2) Direktive.

290    Ureditev, ki je uvedena v členu 88a Bgld JagdG glede boja proti škorcu, tako ne ustreza podrobnim določbam o odstopanju, ki so določene v členu 9 Direktive.

291    Očitek Komisije je zato utemeljen.

–       Dežela Spodnja Avstrija

 Trditve strank

292    Komisija poudarja, da splošno dovoljenje glede znanstvenih in pedagoških dejavnosti, ki je podeljeno s členom 20(4) Nö NSchG, ne vsebuje izčrpnega seznama pogojev in kriterijev, ki jih je treba izpolniti v zvezi z možnostjo odstopanja od določb o zaščiti prostoživečih ptic. Poleg tega naj bi bilo to dovoljenje opredeljeno na tako nedoločen način, da v nobenem primeru ne more biti upravičeno na podlagi člena 9 Direktive.

293    Komisija prav tako poudarja, da člen 21(2) istega zakona omogoča odstopanje od določb o zaščiti prostoživečih ptic tudi zaradi kmetijskega in gozdarskega izkoriščanja, ne da bi ta izjema morala izpolnjevati pogoje in kriterije iz člena 9 Direktive.

294    Republika Avstrija trdi, da člen 20(4) Nö NSchG zagotovlja zaščito, ki jo zahteva Direktiva. V okviru uporabe te določbe morajo namreč pristojni organi ukrepati, prvič, v skladu z Direktivo, in drugič, v smislu enotne uporabe nacionalnega pravnega reda, ter tako upoštevati zahteve glede zaščite, ki so določene v lovskem pravu. V vsakem primeru naj bi bila v praksi dovoljena odstopanja zelo omejena.

295    Ta država članica trdi, da uporaba odstopanja, določena v členu 20(4) Nö NSchG, poleg tega omogoča, če je to potrebno, uporabo strožjih kriterijev, kot so tisti v členu 9 Direktive. Člen 21(2) Nö NSchG naj bi izrecno določal, da klavzul o odstopanju ni mogoče uporabiti, če bi se s tem namerno škodovalo rastlinam, živalim ali zaščitenim habitatom.

296    Navedena država članica dodaja, da čeprav morajo biti odstopanja od ureditve lova in ostalih omejitev ter prepovedi v členih 5, 6 in 8 Direktive sprejeti na podlagi najmanj enega od razlogov v členu 9(1) Direktive, je treba upoštevati, da je ujetje ptic v majhnih količinah mogoče, če so izpolnjene ostale zahteve, določene s slednjim členom.

 Presoja Sodišča

297    Najprej je treba omeniti, da je možnost odstopanja od določb o zaščiti glede lova in prepovedi iz členov 5, 6 in 8 Direktive, na podlagi njenega člena 9 pogojena z določenimi pogoji in kriteriji.

298    Prav tako je treba poudariti, da je Sodišče glede bistvenih določb v zvezi s pravno obliko prenosa Direktive pojasnilo, da morajo države članice – za zagotovitev njene popolne veljave, pravno in ne le dejansko – za zadevno področje določiti natančen zakonski okvir in da neobstoj ravnanj v državi članici, ki niso v skladu s prepovedmi iz Direktive, ne more upravičiti neobstoja pravnih določb (glej zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Nizozemski, točka 25).

299    Dodati je treba, da morajo biti na področju ohranjanja prostoživečih ptic pogoji in kriteriji, na podlagi katerih države članice lahko odstopijo od prepovedi, ki jih določa Direktiva, povzeti v natančnih nacionalnih določbah (glej sodbo z dne 7. marca 1996 v zadevi Associazione Italiana per il WWF in drugi, C-118/94, Recueil, str. I-1223, točka 22).

300    Iz tega sledi, da morajo zakoni ali drugi predpisi, ki jih države članice sprejmejo na tem področju, podrobno navesti razloge za odstopanje od zaščitnih določb v Direktivi, če je to potrebno.

301    Poleg tega, kot izhaja iz točke 162 te sodbe, upravne prakse, ki so skladne z Direktivo, ne izpolnjujejo zahtev pravilnega prenosa.

302    V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da člen 20(4) Nö NSchG glede na svoje besedilo ne more ustrezati pravilnemu prenosu enega izmed razlogov odstopanja iz člena 9 Direktive.

303    V zvezi s členom 21(2) Nö NSchG, ki izvzema izkoriščanje kmetijskih in gozdarskih površin od prepovedi na področju zaščite ptic, je treba omeniti, da se ta določba ne uporablja pri namerno povzročeni škodi na zaščitenih rastlinah in živalih.

304    Vendar se različne prepovedi iz člena 5 Direktive, ki se lahko uporabijo za kmetijsko ali gozdarsko izkoriščanje, nanašajo na namerno povzročeno škodo.

305    Zato izjeme iz člena 21(2) Nö NSchG ne morejo temeljiti na členu 9 Direktive.

306    Iz zgoraj navedenega sledi, da je očitek Komisije, da spodnjeavstrijska zakonodaja krši člen 9(1) in (2) Direktive, utemeljen le v zvezi s členom 20(4) Nö NSchG.

307    Nasprotno pa očitek v zvezi s členom 21(2) Nö NSchG ni utemeljen.

–       Dežela Zgornja Avstrija

 Trditve strank

308    Komisija trdi, da člen 60(3) Oö JagdG ne izpolnjuje pogojev in kriterijev iz člena 9 Direktive, saj dopustnost intervencijskih ukrepov, določenih s to nacionalno določbo, ni pogojena z odsotnostjo druge zadovoljive možnosti.

309    Republika Avstrija trdi, da je navedena nacionalna določba v skladu s pravom Skupnosti, ker so vse materialne in formalne zahteve iz člena 9 Direktive izpolnjene. Ptice iz zadevne nacionalne določbe naj bi bile namreč zaščitene vse leto, za odstopanje od sistema varstva v členu 48 Oö JagdG pa naj bi bilo vedno treba pridobiti dovoljenje.

310    Ta država članica prav tako navaja, da iz pripravljalnih del, opravljenih za pripravo člena 60(3) Oö JagdG, izhaja, da je zakonodajalec Zgornje Avstrije preučil pogoje in kriterije iz člena 9 Direktive.

311    Vendar naj bi ta zakonodajalec menil, da so pravice podeljene posestnikom za preprečitev resne škode na posevkih, živini in ostalih oblikah lastnine upravičene, ker lastniki, če zadevne živali pridejo v bivalne ali gospodarske objekte, ponavadi nimajo druge zadovoljive možnosti.

 Presoja Sodišča

312    Omeniti je treba, da člen 60(3) Oö JagdG dovoljuje ujeti ali ubiti in si prilastiti zaščitene ptice, zato da se prepreči škoda na „drugih oblikah lastnine“.

313    Tak razlog odstopanja ne ustreza interesom, katerih zaščita je določena v členu 9(1)(a), tretja alinea, Direktive.

314    Poleg tega iz člena 9(2), četrta alinea, Direktive, izhaja, da morajo organi držav članic, ki so zadolženi za uporabo te Direktive, določiti telo, ki za vsako odstopanje preveri, ali so izpolnjeni pogoji, ki se zahtevajo za dovolitev takega ukrepa, in odloči zlasti o sredstvih, napravah ali načinih, ki se lahko uporabijo, ter določi omejitve tega ukrepa in osebe, ki ga lahko uporabijo.

315    Vendar člen 60(3) Oö JagdG ne vsebuje takih pojasnil.

316    Prav tako je treba ugotoviti, da ta določba ne pojasnjuje niti načinov nadzora, ki so določeni s členom 9(2), peta alinea, Direktive.

317    Končno, v zvezi s trditvijo o skladni razlagi pristojnih organov je treba poudariti, kot je že bilo omenjeno v točki 162 te sodbe, da naj upravnih praks, ki so po naravi spremenljive po volji uprave in niso dovolj znane, ne bi bilo mogoče obravnavati kot izpolnitve obveznosti prenosa, ki je v skladu s pravom Skupnosti, s strani držav članic, ki jim je Direktiva namenjena.

318    Zato člen 60(3) Oö JagdG ni v skladu s členom 9(1) in (2) Direktive.

319    Tožbi Komisije je posledično treba v tej točki ugoditi.

–       Dežela Salzburg

 Trditve strank

320    Komisija navaja, da se odstopanja od zadevnih določb o zaščiti v skladu s členom 34(1) Sbg NschG smejo dovoliti zaradi proizvodnje pijač. Vendar naj ne bi bilo razvidno, na konstitutivne elemente katerega izmed z Direktivo dovoljenih odstopanj se taka ureditev nanaša.

321    Komisija prav tako trdi, da se v skladu s členom 72(3) Sbg JagdG smejo dovoliti odstopanja od prepovedi uporabe pasti za ubijanje živali, brez upoštevanja pogojev in kriterijev, določenih v členu 9 Direktive. Poleg tega naj ozka razlaga člena 72(3) Sbg JagdG ne bi zadoščala za to, da bi se na pravno zavezujoč način izpolnilo omenjene pogoje in kriterije.

322    Republika Avstrija v zvezi s proizvodnjo pijač iz člena 34(1) Sbg NSchG navaja, da se ta določba ne uporablja za ptice. Odstopanje naj bi dovoljevalo proizvodnjo pijač iz nekaterih vrst rastlin. Poleg tega ta določba naj ne bi dovoljevala odstopanj, razen če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3 istega člena.

323    V zvezi z uporabo pasti na podlagi člena 72(3) Sbg JagdG država članica navaja, da so pogoji odstopanja v skladu z zahtevami iz člena 9 Direktive.

 Presoja Sodišča

324    Najprej je treba poudariti, da člen 34(1) Sbg NSchG določa razlog odstopanja v povezavi s proizvodnjo pijač, ki ga ni na izčrpnem seznamu razlogov, naštetih v členu 9(1) Direktive.

325    Poleg tega, odstavka 1 in 3 navedenega člena ne vsebujeta nobene omejitve v zvezi s podrobnimi pravili uporabe odstopanja, ki je določeno v tem členu.

326    Drugič, v zvezi s členom 72(3) Sbg JagdG je treba ugotoviti, da ta določba prav tako ne upošteva izčrpnosti seznama razlogov za odstopanje iz člena 9(1) Direktive. Navedeni člen 72(3) namreč med drugim dovoljuje postavitev pasti, če javni interesi, ki so primerljivega pomena kot preprečitev nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi, ne morejo biti zaščiteni drugače.

327    Vendar takega razloga ni mogoče najti na seznamu.

328    Zato je ta očitek Komisije utemeljen.

–       Dežela Tirolska

 Trditve strank

329    Komisija trdi, da člen 4(3) Tiroler NschVO določa, da je lov na vrano, škorca in kosa dopusten na kmetijskih in gozdnih površinah ter družinskih vrtovih, ne da bi se skliceval na pogoje in kriterije iz člena 9 Direktive.

330    Republika Avstrija meni, da člen 4(3) Tiroler NschVO ni v nasprotju s členom 9 Direktive, ker ne gre za odstopanje od členov 5, 6, in 7 Direktive. V skladu s členom 5(d) Direktive naj bi bilo zlasti prepovedano le vznemirjanje, ki bi postalo moteče glede na cilje Direktive. Vendar naj dovoljeno preganjanje treh vrst ne bi imelo takega učinka.

331    Ta država članica prav tako poudarja, da sistem varstva, ki je določen v členih 5, 6 in 7 Direktive, enako kot ureditev odstopanj iz člena 9(1) in (2) zadeva namerno vznemirjanje.

 Presoja Sodišča

332    Omeniti je treba, da besedilo člena 4(3) Tiroler NschVO iz sistema varstva v Direktivi brez kakršne koli omejitve izvzema tri vrste prostoživečih ptic, kadar se te pojavijo v notranjosti ali bližini kmetijskih ali gozdnih površin in družinskih vrtov.

333    Tega odstopanja ne spremlja nobena izjema v zvezi s podrobnimi pravili o izvedbi.

334    Dodati je treba, da bi bili habitati zadevnih vrst, če bi bile dejansko pregnane z vseh omenjenih prostorov, zoženi na skoraj nič. V nasprotju s trditvami Republike Avstrije ima zato lahko vznemirjanje, ki iz tega nastane, precejšnje učinke glede na cilje Direktive.

335    Glede na te preudarke je treba ugotoviti, da v členu 4(3) Tiroler NSchVO niso upoštevani pogoji in kriteriji odstopanj iz člena 9 Direktive.

336    Očitku Komisije v zvezi s to določbo je posledično treba ugoditi.

 Kršitev člena 11 Direktive v Spodnji Avstriji

–       Trditve strank

337    Komisija meni, da člen 17(5) Nö NSchG pogojuje naselitev ptičjih vrst, ki niso naravno prisotne kot prostoživeče ptice v Spodnji Avstriji s tem, da ti ukrepi ne povzročajo trajnega poslabšanja naravnega avtohtonega okolja. Vendar naj ta pogoj ne bi predstavljal dodatnega kriterija v primerjavi s tistimi iz člena 11.

338    Republika Avstrija navaja, da se v okviru razlage člena 17(5) Nö NSchG v skladu z navedeno določbo Direktive dovoljenje za naselitev neavtohtone vrste vedno zavrne, če bi to škodovalo lokalnemu živalstvu in rastlinstvu.

–       Presoja Sodišča

339    Najprej je treba poudariti, kot je bilo navedeno v točki 103 te sodbe, da ima pomembnost popolne in učinkovite zaščite prostoživečih ptic v notranjosti Skupnosti, ne glede na njihovo območje bivanja ali selitve, za posledico neskladnost z Direktivo vse nacionalne zakonodaje, ki določa zaščito prostoživečih ptic glede na pojem nacionalne dediščine.

340    Prav tako je treba ugotoviti, da člen 11 Direktive, v skladu s katerim države članice zagotovijo, da kakršno koli naseljevanje prostoživečih vrst ptic, ki niso naravno prisotne na evropskem ozemlju držav članic, ne škoduje krajevnemu rastlinstvu in živalstvu, vzpostavlja posebej tog pravni okvir v zvezi z možnostjo dovolitve naseljevanja takih vrst ptic.

341    Vendar člen 17(5) Nö NSchG določa sistem varstva, ki se v več pogledih razlikuje od tistega v členu 11 Direktive. Zato ni mogoče šteti, da je skladen s to določbo.

342    V zvezi z argumentom, da naj bi pristojni nacionalni organi razlagali člen 17(5) Nö NSchG v skladu z Direktivo, je treba opomniti, da iz točke 162 te sodbe izhaja, da taka okoliščina ne zagotavlja popolnega prenosa Direktive.

343    Zato je treba ugoditi zadnjemu očitku Komisije.

344    Iz vseh navedenih ugotovitev izhaja, da Republika Avstrija ni izpolnila obveznosti iz členov 10 ES in 249 ES ter člena 18 Direktive 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic, s tem ko ni pravilno prenesla naslednjih določb:

–        člena 1(1) in (2) Direktive v pravni red Gradiščanske, Koroške, Spodnje Avstrije, Zgornje Avstrije in Štajerske; člena 5 Direktive na Gradiščansko, Koroško, v Spodnjo Avstrijo, Zgornjo Avstrijo in na Štajersko;

–        člena 5 Direktive v pravni red Gradiščanske, Koroške, Spodnje Avstrije, Zgornje Avstrije in Štajerske;

–        člena 6(1) Direktive v pravni red Zgornje Avstrije;

–        člena 7(1) Direktive v pravni red Koroške, Spodnje Avstrije in Zgornje Avstrije;

–        člena 7(4) Direktive v pravni red naslednjih dežel za naslednje vrste:

–        na Koroškem za divjega petelina, ruševca, sloko, lisko, grivarja in turško grlico,

–        v Spodnji Avstriji za grivarja, divjega petelina, ruševca in sloko; v Zgornji Avstriji za divjega petelina, ruševca in sloko,

–        v deželi Salzburg za divjega petelina, ruševca in sloko,

–        na Štajerskem za divjega petelina, ruševca in sloko,

–        na Tirolskem za divjega petelina in ruševca,

–        v deželi Vorarlberški za ruševca in

–        v deželi Dunaj za sloko;

–        člena 8 Direktive v pravni red Spodnje Avstrije;

–        člena 9(1) in (2) Direktive v pravni red Gradiščanske, Spodnje Avstrije glede člena 20(4) Niederösterreichisches Naturschutzgesetz, Zgornje Avstrije, dežele Salzburg, Tirolske in Štajerske;

–        člena 11 Direktive v pravni red Spodnje Avstrije.

 Stroški

345    V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija stroške priglasila, Republika Avstrija pa v bistvenem z razlogi ni uspela, se Republiki Avstriji naloži plačilo stroškov.

346    Glede razlogov neizpolnitve obveznosti, navedenih v tožbi, ki jih je Komisija na poznejši stopnji postopka umaknila, je treba ugotoviti, da je Komisija odstopila od zadevnih očitkov na podlagi sprememb zadevnih nacionalnih pravnih instrumentov. Ta umik je treba torej pripisati toženi stranki, saj so bili navedeni instrumenti šele z zamudo usklajeni z zahtevami prava Skupnosti. Republika Avstrija mora zato na podlagi člena 69(5) Poslovnika plačati vse stroške, ki se nanašajo na navedene razloge neizpolnitve obveznosti. Zato je treba toženi stranki naložiti plačilo vseh stroškov tega postopka.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

1)      Republika Avstrija ni izpolnila obveznosti iz členov 10 in 249 ES ter člena 18 Direktive Sveta 79/409/EGS, s tem ko ni pravilno prenesla naslednjih določb:

–        člena 1(1) in (2) Direktive v pravni red Gradiščanske, Koroške, Spodnje Avstrije, Zgornje Avstrije in Štajerske;

–        člena 5 Direktive v pravni red Gradiščanske, Koroške, Spodnje Avstrije, Zgornje Avstrije in Štajerske;

–        člena 6(1) Direktive v pravni red Zgornje Avstrije;

–        člena 7(1) Direktive v pravni red Koroške, Spodnje Avstrije in Zgornje Avstrije;

–        člena 7(4) Direktive v pravni red naslednjih dežel za naslednje vrste:

–        na Koroškem za divjega petelina, ruševca, sloko, lisko, grivarja in turško grlico,

–        v Spodnji Avstriji za grivarja, divjega petelina, ruševca in sloko,

–        v Zgornji Avstriji za divjega petelina, ruševca in sloko,

–        v deželi Salzburg za divjega petelina, ruševca in sloko,

–        na Štajerskem za divjega petelina, ruševca in sloko,

–        na Tirolskem za divjega petelina in ruševca,

–        v deželi Vorarlberški za ruševca in

–        v deželi Dunaj za sloko;

–        člena 8 Direktive v pravni red Spodnje Avstrije;

–        člena 9(1) in (2) Direktive v pravni red Gradiščanske, Spodnje Avstrije glede člena 20(4) Niederösterreichisches Naturschutzgesetz, Zgornje Avstrije, dežele Salzburg, Tirolske in Štajerske;

–        člena 11 Direktive v pravni red Spodnje Avstrije.

2)      V preostalem se tožba zavrne.

3)      Republiki Avstriji se naloži plačilo stroškov.

Podpisi

* Jezik postopka: nemščina.