Zadeva C-61/03
Komisija Evropskih skupnosti
proti
Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska
„Neizpolnitev obveznosti države – Pogodba ESAE – Področje uporabe – Vojaški objekti – Varovanje zdravja – Demontaža jedrskega reaktorja – Izpust radioaktivnih odplak“
Sklepni predlogi generalnega pravobranilca L. A. Geelhoeda, predstavljeni 2. decembra 2004
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 12. aprila 2005.
Povzetek sodbe
1. ESAE – Pogodba – Določbe, s katerimi se upoštevajo obrambni interesi držav članic – Določbe, ki imajo omejen obseg in ki ne dopuščajo sklepanja, da se pravila Pogodbe ESAE, razen izrecnih izjem, uporabljajo za vojaško uporabo jedrske energije
(členi od 24 AE do 28 AE in 84, tretji odstavek, AE)
2. ESAE – Pogodba – Področje uporabe – Vojaške dejavnosti – Izključitev – Neuporaba člena 37 AE za izpuste radioaktivnih odplak iz vojaških objektov
(člen 37 AE)
3. ESAE – Varovanje zdravja – Projekti izpusta radioaktivnih odplak – Obvestitev Komisije – Namen – Razlaga člena 37 AE, ki državam članicam pušča polje proste presoje o tem, kdaj se posreduje obvestilo, in o vsebini tega obvestila – Zavrnitev
(člen 37 EA)
4. ESAE – Cilj varovanja zdravja prebivalstva in okolja zoper nevarnosti v zvezi z uporabo jedrske energije, vključno z njeno uporabo v vojaške namene – Uporaba določb Pogodbe ES
1. Obstoj določb Pogodbe ESAE, v katerih se upoštevajo obrambni interesi držav članic, in sicer členi od 24 AE do 28 AE in 84, tretji odstavek, AE, ne privede nujno do sklepa, da se pravila te pogodbe uporabljajo, razen izrecne izjeme, za vojaške objekte za jedrsko energijo. Obstoj teh določb je mogoče prav tako razložiti z dejstvom, da ima uporaba določenih pravil, uvedenih z navedeno pogodbo, čeprav se ta nanaša zgolj na civilne dejavnosti, vseeno lahko posledice za dejavnosti in interese, ki spadajo na področje nacionalne obrambe držav članic. Prav za to gre v primeru določb, vključenih pod naslov II, poglavje 2, navedene pogodbe, ki se nanašajo na razširjanje znanja, kakor tudi tistih, določenih v poglavju 7 istega naslova, ki se nanašajo na nadzorne ukrepe. Poleg tega imajo zadevne določbe omejen obseg. Razen dveh poglavij, pod katere so uvrščene navedene določbe, namreč pogodba ne vsebuje drugih določb, ki bi upoštevale posebne interese in potrebe, povezane z vojaškimi dejavnostmi.
(Glej točki 32 in 33.)
2. Več določb Pogodbe ESAE Komisiji podeljuje znatne pristojnosti, ki ji dovoljujejo, da aktivno deluje, s predpisi ali v obliki mnenja, ki vsebuje posamične odločitve na različnih področjih dejavnosti ki so v Skupnosti povezane z uporabo atomske energije. Uporaba teh določb za objekte, raziskovalne programe in druge vojaške dejavnosti je lahko taka, da ogrozi bistvene interese nacionalne obrambe držav članic. Neobstoj v navedeni pogodbi kakršne koli derogacije, ki določa pogoje, v skladu s katerimi bi bile države članice pooblaščene sklicevati se na svoje temeljne interese in jih varovati, omogoča sklep, da vojaške dejavnosti ne spadajo na področje uporabe te pogodbe. Ker se pogodba ne uporablja za uporabo jedrske energije v vojaške namene, se Komisija ne more utemeljeno sklicevati na člen 37 AE za zahtevo, da ji morajo države članice posredovati informacije o izpustih radioaktivnih odplak, ki izhajajo iz vojaških objektov.
(Glej točke 35, 36 in 44.)
3. Člen 37 AE je treba razlagati tako, da je treba splošne podatke o projektu izpusta radioaktivnih odplak sporočiti Komisiji, preden te izpuste odobrijo pristojni organi zadevne države članice. Za varovanje učinka te določbe, katere namen je preprečitev radioaktivnega onesnaženja, in glede na veliko pomembnost smernic, ki jih lahko da Komisija zadevni državi članici, je nujno, da ta pozna splošne podatke projekta izpusta radioaktivnih odplak v primernem času, da lahko, po posvetovanju s skupino strokovnjakov, izda mnenje, ki ga lahko zadevna država poglobljeno preuči pod takimi pogoji, da se lahko predlogi Komisije upoštevajo pred izdajo odobritve.
Razlaga člena 37 AE, v skladu s katero se zadevna država članica lahko odloči o tem, kdaj mora vojaški vir radioaktivnih odplak šteti za civilni odpadek, in o konkretni vsebini podatkov, ki jih je treba sporočiti Komisiji, bi bila v nasprotju z namenom te določbe. Po eni strani bi morebitno pozno sporočilo podatkov izničilo cilj preprečevanja. Po drugi strani bi morebitno delno sporočilo primernih podatkov onemogočilo izdajo mnenja ob poznavanju okoliščin zadeve.
(Glej točki 39 in 40.)
4. Dejstvo, da se pogodba ESAE ne uporablja za uporabo jedrske energije v vojaške namene, v ničemer ne zmanjšuje ključne pomembnosti, ki jo ima cilj varovanja zdravja prebivalstva in okolja pred nevarnostmi, povezanimi z uporabo jedrske energije, vključno z njeno uporabo v vojaške namene. Ker navedena pogodba Skupnosti ne daje posebnega sredstva za dosego tega cilja, ne sme biti izključeno, da se lahko sprejmejo primerni ukrepi na podlagi ustreznih določb Pogodbe ES.
(Glej točko 44.)
SODBA SODIŠČA (veliki senat)
z dne 12. aprila 2005(*)
„Neizpolnitev obveznosti države – Pogodba ESAE – Področje uporabe – Vojaški objekti – Varovanje zdravja – Demontaža jedrskega reaktorja – Izpust radioaktivnih odplak“
V zadevi C-61/03,
zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 141 AE, vložene 14. februarja 2003,
Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata L. Ström in X. Lewis, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožeča stranka,
proti
Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska, ki ga zastopata P. Ormond in C. Jackson, zastopnici, ob sodelovanju D. Wyatt, QC, in R. Plender, QC, in S. Tromans, barrister, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožena stranka,
ob intervenciji
Francoske republike, ki jo zastopajo R. Abraham, G. de Bergues in E. Puisais, zastopniki,
intervenient,
SODIŠČE (veliki senat),
v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas (poročevalec), R. Silva de Lapuerta in A. Borg Barthet, predsedniki senatov, N. Colneric, sodnica, S. von Bahr, J. N. Cunha Rodrigues, P. Kūris, E. Juhász, G. Arestis in M. Ilešič, sodniki,
generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed,
sodni tajnik: H. von Holstein, namestnik sodnega tajnika,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 12. oktobra 2004,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 2. decembra 2004,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Komisija Evropskih skupnosti je na Sodišče vložila tožbo za ugotovitev, da Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, s tem da ni zagotovilo splošnih podatkov v zvezi s projektom odstranitve radioaktivnih odplak, povezanih z demontažo reaktorja Jason, ki se nahaja na Royal Naval Collegeu v Greenwichu, ni izpolnilo obveznosti iz člena 37 AE.
Pravni okvir
2 Iz preambule Pogodbe ESAE izhaja, da so bili podpisniki le-te „v spoznanju, da jedrska energija pomeni bistveni vir za razvoj […] proizvodnje in da bo omogočila napredek prizadevanja za mir“, „odločeni ustvariti razmere, potrebne za razvoj močne jedrske industrije, ki bo zagotavljala povečano preskrbo z energijo […] in hkrati s številnimi drugimi načini uporabe prispevala k blaginji njihovih narodov“, „v skrbi za vzpostavitev varnostnih razmer, s katerimi bo odpravljena nevarnost za življenje in zdravje prebivalstva“, kakor tudi „v želji […] sodelovati z mednarodnimi organizacijami, ki si prizadevajo za miroljubni razvoj atomske energije“.
3 V skladu z besedilom člena 1 AE je naloga Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) „z ustvarjanjem razmer, potrebnih za pospešeno vzpostavljanje in razvoj jedrske industrije, prispevati k dvigu življenjske ravni v državah članicah in k razvoju odnosov z drugimi državami“.
4 Člen 2 AE se glasi:
„Za uresničitev svoje naloge Skupnost v skladu s to pogodbo:
a) spodbuja raziskave in zagotavlja razširjanje tehničnega znanja,
b) postavlja enotne varnostne standarde za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva ter zagotavlja njihovo uporabo;
c) olajšuje naložbe in zagotavlja, zlasti s spodbujanjem podjetništva, postavitev osnovnih naprav, potrebnih za razvoj jedrske energije v Skupnosti;
d) skrbi za redno in pravično preskrbo vseh uporabnikov v Skupnosti z rudami in jedrskim gorivom;
e) z ustreznim nadzorom zagotavlja, da se jedrske snovi ne uporabljajo za druge namene kakor za tiste, ki so predvideni;
f) izvršuje lastninsko pravico, ki ji pripada glede posebnih cepljivih snovi;
g) zagotavlja široke trge in dostop do najboljših tehničnih sredstev z oblikovanjem skupnega trga specializiranih snovi in opreme, s prostim pretokom kapitala za naložbe na področju jedrske energije in s svobodo zaposlovanja strokovnjakov v Skupnosti;
h) z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami vzpostavlja odnose, ki bodo spodbujali napredek pri miroljubni uporabi jedrske energije.“
5 Naslov II Pogodbe, „Določbe za spodbujanje napredka na področju jedrske energije“, vsebuje med drugim poglavje 3, naslovljeno „Varovanje zdravja“, ki ga sestavljajo členi od 30 do 39 AE.
6 Člena 30 in 31 AE urejata določitev temeljnih standardov v Skupnosti za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj. Člen 30 AE opredeljuje pomen pojma temeljni standardi. Člen 31 AE opisuje postopek, ki se uporablja za izdelavo in sprejetje le-teh.
7 V skladu s členom 34 AE:
„Vsaka država članica, na katere ozemlju naj bi potekali posebno nevarni poskusi, mora sprejeti dodatne ukrepe za varovanje zdravja in o njih poprej pridobiti mnenje Komisije.
Kadar posledice takih poskusov lahko prizadenejo ozemlja drugih držav članic, je potrebna privolitev Komisije.“
8 Člen 37 AE določa:
„Vsaka država članica mora Komisiji predložiti splošne podatke o vsakem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi v kateri koli obliki, tako da lahko Komisija ugotovi, ali izvajanje takega načrta lahko povzroči radioaktivno kontaminacijo vode, zemlje ali zračnega prostora druge države članice.
Komisija da svoje mnenje po posvetovanju s skupino izvedencev iz člena 31 v roku šestih mesecev.“
9 Člen 124, druga alinea, določa:
„Za zagotovitev razvoja jedrske energije v Skupnosti Komisija:
[…]
– oblikuje priporočila ali daje mnenja na področjih, opredeljenih s to pogodbo, če je to v njej izrecno predvideno ali po mnenju Komisije potrebno.“
10 Za zagotovitev usklajene ocenitve projektov radioaktivnih odplak v smislu člena 37 AE je Komisija menila, da bi bilo nujno določiti vrste dejavnosti, ki lahko povzročijo odplake in, za različne vrste dejavnosti, informacije, ki jih je treba predložiti na podlagi splošnih podatkov. Priporočilo Komisije 91/4/Euratom z dne 7. decembra 1990 o uporabi člena 37 Pogodbe Euratom (UL 1991, L 6, str. 16) je ustrezalo temu cilju in je bilo veljavno od 7. decembra 1990 do 5. decembra 1999. Od 6. decembra 1999 naprej ga je zamenjalo Priporočilo Komisije 1999/829/Euratom z dne 6. decembra 1999 o uporabi člena 37 Pogodbe Euratom (UL L 324, str. 23).
Dejansko stanje
11 Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva je reaktor Jason, ki je imel maksimalno termično zmogljivost 10 kW, uporabljalo na Royal Naval Collegeu v Greenwichu od 1962 do 1996. Služil je izobraževanju osebja in raziskovalnim dejavnostim za podporo programa za jedrski pogon, ki ga je izvajala vlada Združenega kraljestva za jedrske podmornice kraljeve mornarice.
12 Spis, predložen Sodišču, ne določa datuma, ko je bila dokončana demontaža reaktorja Jason. Vendar pa iz navedenega spisa izhaja, da je do te demontaže prišlo potem, ko je bil naslovljen predlog za to na Environment Agency for England & Wales (Agencija za okolje za Anglijo in Wales) in ko je le-ta v ta namen sprejela odločbo.
13 Leta 1998 je bila Komisija obveščena, da je bil reaktor Jason reformiran in demontiran. V spisu ni natančno naveden vir tega podatka in iz njega prav tako ni mogoče ugotoviti, ali je bila demontaža že izvedena na dan, ko je bila Komisija o tem obveščena.
14 Slednja je, z dopisom z dne 8. januarja 1999, od Združenega kraljestva zahtevala, naj ji sporoči natančne podatke o prenehanju delovanja reaktorja Jason. Iz odgovora pristojnih organov navedene države članice na to zahtevo z dne 5. marca istega leta izhaja, da je Environment Agency for England & Wales že pred slednjim datumom izdala pregledano odobritev za izpust radioaktivnih odplak, ki izvirajo iz demontaže tega reaktorja.
Predhodni postopek
15 Komisija je 30. januarja 2001 Združenemu kraljestvu poslala pisni opomin, v katerem je predstavila argumente v utemeljitev svojega mnenja, v skladu s katerim ta država članica, s tem da ji ni predložila splošnih podatkov v zvezi s projektom izpusta radioaktivnih odplak, ki izvirajo iz demontaže reaktorja Jason, ni izpolnila obveznosti iz člena 37 AE.
16 Organi Združenega kraljestva so na ta pisni opomin odgovorili z dopisom z dne 30. marca 2001, v katerem so pojasnili razloge, zaradi katerih so menili, da se člen 37 AE ne uporablja za vojaške objekte, in zatrjevali, da ne obstaja obveznost navedene države članice, Komisiji predložiti podatke glede demontaže reaktorja Jason.
17 V obrazloženem mnenju, naslovljenem na Združeno kraljestvo 21. decembra 2001, je Komisija, po eni strani, potrdila mnenje, ki ga je izrazila v svojem pisnem opominu in, po drugi strani, od te države članice zahtevala, naj poda svoja stališča v roku dveh mesecev od prejema navedenega mnenja. V svojem odgovoru z dne 20. februarja 2002 so navedeni organi prav tako ponovili svoje stališče.
18 V teh okoliščinah se je Komisija odločila, da bo vložila to tožbo.
Postopek pred Sodiščem in predlogi strank
19 S sklepom predsednika Sodišča z dne 28. avgusta 2003 je bila Francoski Republiki dopuščena intervencija v podporo stališč Združenega kraljestva.
20 Komisija Sodišču predlaga, naj:
– ugotovi, da Združeno kraljestvo, s tem da ni predložilo splošnih podatkov v zvezi s projektom odstranitve radioaktivnih odplak, povezanih z demontažo reaktorja Jason, ni izpolnilo obveznosti iz člena 37 AE, in
– Združenemu kraljestvu naloži plačilo stroškov.
21 Združeno kraljestvo in Francoska republika predlagata, naj zavrne tožbo Komisije in naj slednji naloži plačilo stroškov.
Tožba
22 Komisija zatrjuje, da se člen 37 AE uporablja za izpust radioaktivnih odplak, ki izvirajo tako iz civilnih kot iz vojaških objektov. V bistvu uveljavlja, da ta ima določba namen preprečiti vsakršno tveganje radioaktivnega onesnaženja druge države članice in da, glede na to, da je varstvo prebivalstva zoper nevarnosti, ki izhajajo iz ionizirajočih sevanj, nedeljiv cilj, mora le-to zajemati vse vire nevarnosti, vključno s tistimi, ki izvirajo iz demontaže vojaških objektov, kakršen je reaktor Jason.
23 Združeno kraljestvo, ob podpori Francoske republike, ugovarja, da se člen 37 AE ne more uporabljati za izpuste radioaktivnih odplak, ki izvirajo iz vojaških objektov, ker Pogodba sama zajema zgolj civilne objekte jedrske energije in če določbe poglavja, ki se nanaša na varovanje zdravja, nimajo širšega obsega uporabe od določb, vključenih v druga poglavja iste pogodbe.
24 V teh okoliščinah je treba poudariti, da, čeprav se je Komisija v podporo svoji tožbi sklicevala na argumente, ki so bili utemeljeni na posebnih ciljih iz člena 37 AE, in na drugih določbah, vključenih v naslov II, poglavje 3 Pogodbe, ki se nanaša na varovanje zdravja, ni določila, da bi se določbam tega poglavja lahko priznal drugačen obseg uporabe kot je tisti od celotne pogodbe. Komisija je, nasprotno, uveljavljala, da njena razlaga člena 37 AE, edine določbe, katere kršitev zatrjuje v tej tožbi, podprta zlasti z dejstvom, da navedena pogodba ne vsebuje nobene izrecne določbe, ki na splošen način izključuje vojaške dejavnosti iz svojega obsega uporabe.
25 Sodišče mora torej predhodno preučiti utemeljenost razlage, ki tvori podlago za tožbo Komisije, v skladu s katero vojaška uporaba jedrske energije spada na področje uporabe pogodbe, s pridržkom določenih izrecnih določb, ki določajo izjeme z omejenim značajem.
26 V tem pogledu so imeli podpisniki pogodbe, ko so v preambuli le-te navedli napredek prizadevanja za mir, ob uporabi jedrske industrije, ki prispeva k blaginji njihovih narodov, kakor tudi miroljuben razvoj atomske energije, namen poudariti ne-vojaški značaj te pogodbe in dati prednost cilju, katerega namen je spodbujati uporabo jedrske energije v miroljubne namene.
27 Člena 1 AE in 2 AE, ki opredeljujeta nalogo oziroma naloge, zaupane Skupnosti, potrjujeta, da spadajo cilji, ki jih želi doseči Pogodba, v bistvu na civilno in gospodarsko področje.
28 Vendar pa je treba ugotoviti, da je treba, ob odsotnosti izrecne določbe, ki iz obsega uporabe Pogodbe izključuje dejavnosti, povezane z obrambo, opozoriti na druge elemente za ugotovitev, ali ima le-ta namen prav tako urejati, vsaj na določenih področjih, uporabo jedrske energije v vojaške namene.
29 Elementi razlage, ki jih je treba upoštevati, ne smejo biti omejeni niti na zgodovinske okoliščine, ki so obstajale ob sestavi Pogodbe, niti na vsebino enostranskih izjav, ki so jih podali predstavniki določenih držav, ki so sodelovale pri pogajanjih, ki so privedla do podpisa te pogodbe. Res je, kakor je poudaril generalni pravobranilec v točkah 80 in 81 svojih sklepnih predlogov, da iz teh okoliščin, kakor tudi iz določenih izjav, zapisanih v pripravljalnih delih navedene pogodbe, izhaja, da so predstavniki držav, ki so sodelovali pri navedenih pogajanjih, načrtovali in razpravljali o možni uporabi le-te za vojaške objekte jedrske energije. Vendar pa iz le-teh izhaja tudi, da so imeli slednji o tem vprašanju drugačna stališča in da so se odločili, da ga pustijo nerešenega. Posledično, indikacije, ki jih zagotavljajo ti elementi, niso zadostne za potrditev, da so imeli avtorji pogodbe namen, da bi se določbe le-te uporabljale za vojaške objekte in vojaško uporabo atomske energije.
30 Po mnenju Združenega kraljestva in Francoske republike je glavni ugovor trditvi, v skladu s katero se lahko Pogodba ESAE uporablja prav tako za vojaške objekte za jedrsko energijo, dejstvo, da, drugače kot Pogodba ES, ki je bila podpisana istega dne kot Pogodba ESAE in ki so jo podpisale iste države kot tiste, ki so sklenile le-to, prva od teh pogodb ne vsebuje derogativnih določb, ki so namenjene posebej zaščiti nacionalnih obrambnih interesov držav članic. Glede na vitalno pomembnost ki jo slednje, kakor vse druge države, pripisujejo zaščiti teh interesov, torej ne bi bilo razumljivo, da bi se le-te implicitno odpovedale uvedbi zadostnega varstva na tako občutljivem področju kot je varstvo vojaških objektov za atomsko energijo. Popolna izključitev vojaških dejavnosti iz področja uporabe Pogodbe ESAE je edina razlaga tega, da v tej pogodbi ni določb, enakovrednim tistim členov 48(4) Pogodbe EGS (postal člen 48(4) Pogodbe ES, ki je po spremembi postal člen 39(4) ES) in 223 EGS (postal člen 223 Pogodbe ES, ki je po spremembi postal člen 296 ES).
31 Komisija zavrača to argumentacijo, s tem da uveljavlja, da členi 24 AE do 28 AE, kakor tudi 84, tretji pododstavek, AE, kažejo, nasprotno, da so se obrambni interesi držav članic upoštevali in da so bili predmet primernih določb. Členi 24 AE do 27 AE se nanašajo na sistem varovanja tajnosti, s katerim se varuje znanje, katerega razkritje lahko škoduje obrambnim interesom ene ali več držav članic. Člen 28 AE določa za Skupnost obveznost, da nadomesti škodo, ki nastane zlasti, če se zaradi obveščanja Komisije ene prijave patentov ali uporabnih modelov oziroma patenti ali uporabni modeli, ki se iz obrambnih razlogov obravnavajo kot zaupni, neustrezno uporabijo ali če zanje izve nepooblaščena oseba. Člen 84, tretji pododstavek, AE, uvrščen pod naslov II, poglavje 7, pogodbe, glede nadzornih ukrepov, izključuje iz tega nadzora snovi, določene za obrambne namene, ki so v postopku posebne predelave za te namene ali ki se po tej predelavi v skladu z operativnim načrtom namestijo ali skladiščijo v vojaškem objektu.
32 Vendar pa, kakor je poudarilo Združeno kraljestvo med obravnavo, obstoj navedenih določb Pogodbe ESAE ne privede nujno do sklepa, da se pravila te pogodbe uporabljajo, razen izrecne izjeme, za vojaške objekte za jedrsko energijo. Obstoj teh določb je mogoče prav tako razložiti z dejstvom, da ima uporaba določenih pravil, uvedenih z navedeno pogodbo, čeprav se le-ta nanaša zgolj na civilne dejavnosti, vseeno lahko posledice za dejavnosti in interese, ki spadajo na področje nacionalne obrambe držav članic. Prav za to gre v primeru določb, vključenih pod naslov II, poglavje 2, navedene pogodbe, ki se nanašajo na razširjanje znanja, kakor tudi tistih, določenih v poglavju 7 istega naslova, ki se nanašajo na nadzorne ukrepe.
33 Med drugim je treba poudariti, da imajo domnevno derogativne določbe, na katere se sklicuje Komisija, omejen doseg. Razen dveh poglavij, pod katere so uvrščene navedene določbe, pogodba dejansko ne vsebuje drugih določb, ki bi upoštevale posebne interese in potrebe, povezane z vojaškimi dejavnostmi.
34 Po mnenju Združenega kraljestva, če bi se morala navedena pogodba uporabljati prav tako za vojaške objekte za jedrsko energijo, bi morala biti vanjo nujno vključena splošna določba z vsebino, podobno tisti člena 296 ES. Odstavek 1 določbe tega člena Pogodbe ES ne izključuje pravice nobene države članice, po eni strani, da ne bo dajala informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti, in, po drugi strani, da lahko v zvezi s proizvodnjo orožja, streliva in vojaških sredstev ali trgovino z njimi sprejme ukrepe, za katere meni, da so potrebni za zaščito bistvenih interesov njene varnosti.
35 V tem pogledu je treba ugotoviti, da več določb Pogodbe ESAE Komisiji podeljuje znatne pristojnosti, ki ji dovoljujejo, da aktivno deluje, s predpisi ali v obliki mnenja, ki vsebuje posamične odločitve, na različnih področjih dejavnosti, ki so, v Skupnosti, povezane z uporabo atomske energije. Dovolj je na primer omeniti druge določbe naslova II, poglavja 3, navedene pogodbe, glede varovanja zdravja, zlasti člene 34 AE, 35 AE in 37 AE, določbe poglavja I istega naslova II, glede spodbujanja raziskav. Besedilo teh določb nikakor ne določa, ali so tako urejene dejavnosti izključno civilne.
36 Vendar pa je očitno, da je lahko uporaba teh določb za objekte, za raziskovalne programe in za druge vojaške dejavnosti lahko take narave, da ogrozi bistvene interese nacionalne obrambe držav članic. Posledično, kakor sta upravičeno uveljavljali Združeno kraljestvo in Republika Francija, odsotnost v navedeni pogodbi kakršnekoli derogacije, ki določa pogoje, v skladu s katerimi bi bile države članice pooblaščene, da se sklicujejo na in varujejo svoje temeljne interese, omogoča sklep, da te dejavnosti, pomembne za vojaško področje, ne spadajo na področje uporabe te pogodbe.
37 Vseeno pa je treba poudariti, da je Komisija med obravnavo vseeno zatrjevala, da, v skladu z razlago, ki jo slednja daje členu 37 AE, državam članicam ni treba predložiti nobene informacije glede svojih vojaških dejavnosti. Splošni podatki, omenjeni v tej določbi, za katere Komisija zahteva, da se ji sporočijo, se nanašajo zgolj na opremo ali objekte, ki niso več predmet vojaške uporabe in ki jih je zadevna država članica iz tega razloga označila kot „odpadki“. Sicer pa mora, v skladu s to razlago, vsaka država članica, določiti tak trenutek, od katerega se mora vojaški vir radioaktivnih odplak šteti za odpadek, kot tudi konkretno vsebino splošnih podatkov, ki jih je treba, brez škode za zadevne interese nacionalne obrambe države članice, sporočiti Komisiji zato, da bi slednja lahko izvršila nalogo, ki ji je zaupana na podlagi člena 37 AE.
38 Čeprav bi bila Komisija s svojo bolj natančno razlago člena 37 AE, predstavljeno v ustnem postopku, vseeno pripravljena, zahtevati od držav članic zgolj manj podatkov od tistih, omenjenih v svojem Priporočilu 1999/829, po mnenju Združenega kraljestva tožba vseeno ni utemeljena. Dejansko ocenjuje, da z novo razlaga člena 37 AE Komisija poskuša v njej videti zaščito, ki v njej ni predvidena, bolj natančno, zaradi dejstva, da so bile vojaške dejavnosti vedno izključene iz obsega uporabe pogodbe. Poleg tega bi bila ta razlaga člena 37 AE v nasprotju s tisto, ki jo je Komisija podala glede drugih določb poglavja Pogodbe glede varovanja zdravja. Poudarja, da se, po mnenju Komisije, člen 34 AE, glede posebno nevarnih poskusov, prav tako uporablja za poskuse za jedrsko orožje.
39 Treba je poudariti, da je treba, kakor je Sodišče že razsodilo v sodbi z dne 22. septembra 1988 v zadevi Land de Sarre in drugi (187/87, Recueil, str. 5013), člen 37 AE razlagati tako, da je treba splošne podatke o projektu izpusta radioaktivnih odplak sporočiti Komisiji preden te izpuste odobrijo pristojni organi zadevne države članice. Sodišče je namreč razsodilo, da je bilo, za varovanje učinka te določbe, katere namen je preprečitev radioaktivnega onesnaženja, in glede na veliko pomembnost, ki jo imajo smernice, ki jih lahko da Komisija zadevni državi članici, nujno, da ta pozna splošne podatke projekta izpusta radioaktivnih odplak v primernem času, da lahko, po posvetovanju s skupino strokovnjakov, izda mnenje, ki ga lahko zadevna država poglobljeno preuči pod takšnimi pogoji, da se lahko predlogi Komisije upoštevajo pred izdajo odobritve.
40 Razlaga člena 37 AE, v skladu s katero se zadevna država članica lahko odloči, glede tega kdaj mora vojaški vir radioaktivnih odplak šteti za civilni odpadek in glede konkretne vsebine podatkov, ki jih je treba sporočiti Komisiji, bi bila v nasprotju z namenom te določbe. Po eni strani bi morebitno pozno sporočilo podatkov izničilo cilj preprečevanja. Po drugi strani bi morebitno delno sporočilo primernih podatkov onemogočilo izdajo mnenja ob poznavanju okoliščin zadeve.
41 Sicer pa razlaga člena 37 AE, ki državam članicam dopušča tako polje proste presoje kakršno je obstajalo v trenutku sporočitve podatkov in bi bila njihova vsebina vir spora, škodovala ustrezni uporabi te določbe.
42 Iz teh navedb izhaja, da razlaga člena 37 AE, ki jo je predlagala Komisija na ustni obravnavi, ne more biti sprejeta.
43 Zato je treba ugotoviti, da Komisija ni dokazala utemeljenosti uporabe člena 37 AE za demontažo zadevnega vojaškega objekta.
44 Vseeno pa je treba poudariti, da dejstvo, da se pogodba ne uporablja za uporabo jedrske energije v vojaške namene in da se, posledično, Komisija ne more utemeljeno sklicevati na člen 37 AE za zahtevo, da ji morajo države članice posredovati informacije o izpustih radioaktivnih odplak, ki izhajajo iz vojaških objektov, v ničemer ne zmanjšuje ključne pomembnosti, ki jo ima cilj varovanja zdravja prebivalstva in okolja pred nevarnostmi, povezanimi z uporabo jedrske energije, kar vključuje vojaške namene. Zato, ker navedena pogodba Skupnosti ne daje posebnega sredstva za dosego tega cilja, ne sme biti izključeno, da se lahko sprejmejo primerni ukrepi na podlagi ustreznih določb Pogodbe ES (v tem smislu glej sodbo z dne 29. marca 1990 v zadevi Grčija proti Svetu, C-62/88, Recueil, str. I-1527).
45 Glede na vsa zgoraj navedena stališča je treba ugotoviti, da člen 37 AE Združenemu kraljestvu ne nalaga obveznosti, da Komisiji predloži splošne podatke v zvezi s projektom odstranitve radioaktivnih odplak, povezanih z demontažo reaktorja Jason in da je treba njeno tožbo zato zavrniti.
Stroški
46 Na podlagi člena 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki na predlog naloži plačilo stroškov. Združeno kraljestvo je predlagalo, da se Komisiji naloži plačilo stroškov in ker Komisija s svojimi tožbenimi razlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov. Na podlagi člena 69(4), prvi pododstavek, istega poslovnika, države članice, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje lastne stroške.
Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.
3) Francoska republika nosi svoje lastne stroške.
Podpisi
* Jezik postopka: angleščina.