SODBA SODIŠČA

z dne 2. decembra 1971(*)

V zadevi 5/71,

Aktien-Zuckerfabrik Schöppenstedt, s sedežem v Schöppenstedtu (Spodnja Saška), ki jo zastopajo Rudolf Schrader, predsednik, Alefred Isensee, podpredsednik uprave, ob pomoči Arveda Deringerja, Clausa Tessina, Hansjürgena Herrmanna in Jochima Sedemunda, odvetniki na pritožbenem sodišču V Kölnu, z naslovom za vročanje v Luxembourgu v pisarni Marca Badena, odvetnik, 1 boulevard Prince-Henri,

tožeča stranka,

proti

Svetu Evropskih skupnosti, ki ga zastopa Ernst Wohlfarth, generalni direktor pravne službe Sveta, zastopnik, ob pomoči Hansa Jürgena Lambersa, pravnega svetovalca Sveta, z naslovom za vročanje v Luxembourgu pri J. N. Van den Houtenu, direktorju pravne službe Evropske investicijske banke, 2 place de Metz,

tožena stranka,

zaradi plačila odškodnine iz naslova člena 215(2) Pogodbe EGS za nadomestitev škode, povzročene z Uredbo Sveta št. 169/68, ki določa ukrepe za nadomestilo razlike med nacionalnimi cenami sladkorja in cenami, ki veljajo od 1. julija 1968,

SODIŠČE,

v sestavi in R. Lecourt, predsednik, J. Mertens de Wilmars in H. Kutscher, predsedniki senatov, A. M. Donner, A. Trabucchi, R. Monaco (poročevalec) in P. Pescatore, sodniki,

generalni pravobranilec: K. Roemer,

sodni tajnik: A. Van Houtte,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Ob upoštevanju tožbe, vložene 13. februarja 1971 v sodnem tajništvu Sodišča, s katero je družba „Aktien-Zuckerfabrik Schoeppenstedt“ predlagala Sodišču, naj na podlagi člena 215(2) Pogodbe EGS obsodi Svet na povračilo škode, ki naj bi jo povzročil s sprejetjem Uredbe št. 769/68 z dne 18. junija 1968 (UL 1968, L 143), ki določa ukrepe za nadomestilo razlike med nacionalnimi cenami sladkorja in cenami, ki veljajo od 1. julija 1968;

ker primarno zahteva, naj ji Svet plača 38.852,78 ECU oziroma 155.411,13 DEM, kar ustreza izgubi prihodka, ki naj bi jo utrpela v primerjavi s staro nemško ceno surovega sladkorja;

ker podredno zahteva tudi drugačno nadomestilo za utrpelo škodo.

Dopustnost

2        Ob upoštevanju, da Svet ugovarja dopustnosti tožbe z obrazložitvijo, da se ta pravzaprav ne nanaša na nadomestilo škode, ki naj bi jo Svet krivdno povzročil, ampak na razveljavitev pravnih učinkov izpodbijanega akta;

ker bi dopustnost tožbe po mnenju Sveta ogrozila sistem pravnih sredstev, ki ga določa Pogodba, zlasti v členu 173(2), na podlagi katerega posamezniki ne morejo vlagati ničnostnih tožb zoper uredbe;

3        ob upoštevanju, da je bila odškodninska tožba po členih 178 in 215(2) uvedena kot samostojno pravno sredstvo s posebnim namenom v okviru sistema pravnih sredstev in je podrejena specifičnim pogojem, glede na njen posebni namen;

ker se od ničnostne tožbe razlikuje po tem, da njen cilj ni odprava določenega ukrepa, ampak povračilo škode, ki jo je institucija povzročila pri opravljanju nalog;

4        ob upoštevanju, da Svet poleg tega uveljavlja nedopustnost primarnih predlogov, ker implicirajo nadomestitev sporne ureditve z novo ureditvijo, ki bi ustrezala merilom, ki jih navaja tožeča stranka, Sodišče pa take nadomestitve ne more odrediti;

5        ob upoštevanju, da se primarni predlogi nanašajo le na prisoditev odškodnine in posledično na izvršitev, ki ustvarja pravne učinke le glede tožeče stranke;

ker je treba posledično ta tožbeni razlog zavrniti;

6        ob upoštevanju, da tožena stranka trdi, da bi Sodišče, če bi ugodilo odškodninskemu zahtevku, moralo določiti obseg škode, pri tem pa bi moralo postaviti odškodninska merila in bi s tem poseglo v diskrecijsko pravico, ki jo ima Svet pri sprejemanju normativnih aktov;

7        ob upoštevanju, da pri določitvi meril za izračun spornega nadomestila ne gre za vprašanje dopustnosti, temveč za odločanje po temelju;

8        ob upoštevanju, da tožena stranka trdi, da je podredni predlog nedopusten, ker njegova vsebina ni jasna in tožbeni razlogi sploh niso obrazloženi;

9        ker odškodninski zahtevek ni jasno opredeljen in ga je torej treba šteti za nedopustnega;

10      ob upoštevanju, da je tožba dopustna le v delu, ki se nanaša na primarne predloge.

Temelj

11      Ob upoštevanju, da v tej zadevi nepogodbena odgovornost Skupnosti predpostavlja najmanj nezakonitost akta, ki naj bi bil povzročil škodo;

ker gre za normativni akt, ki implicira odločitve glede gospodarske politike, je po določbah člena 215(2) Pogodbe odgovornost Skupnosti za škodo, ki naj bi jo utrpeli posamezniki s tem aktom, podana le, če je podana dovolj resna kršitev višjega pravnega pravila, ki ščiti posameznike;

ker mora zato Sodišče v obravnavani zadevi najprej ugotoviti, ali je taka kršitev podana;

12      ob upoštevanju, da Uredba št. 769/68, sprejeta na podlagi člena 37(1) Uredbe št. 1009/67, ki Svetu nalaga sprejetje določb o ukrepih, ki so potrebni za nadomestitev razlike med nacionalnimi cenami in cenami, ki veljajo od 1. julija 1968, pooblašča državo članico, v kateri je cena belega sladkorja večja od ciljne cene, da dodeli nadomestilo za količine belega sladkorja in surovega sladkorja, ki so bile 1. julija 1968 ob 0.00 uri v prostem prometu na njenem ozemlju;

ker tožeča stranka trdi, da za države članice z nizkimi cenami ta uredba predvideva plačilo dajatev na uskladiščene količine sladkorja, le če so bile predhodne cene nižje od intervencijskih cen, ki so začele veljati 1. julija 1968, in trdi, da z uveljavitvijo različnih meril glede pravice do nadomestila za proizvajalce sladkorja, s sedežem v državi članici z visokimi cenami, ta uredba krši določbe člena 40(3), zadnji pododstavek, Pogodbe, po katerih mora skupna cenovna politika temeljiti na skupnih merilih in enotnih metodah izračunavanja;

13      ob upoštevanju, da navedena razlika ne pomeni diskriminacije, ker je posledica novega sistema skupne organizacije trga sladkorja, na katerem ni ene same fiksne cene, ampak obsega najvišjo in najnižjo ceno ter uvaja cenovni okvir, znotraj katerega so dejanske cene odvisne od razmer na trgu;

ker ni mogoče nasprotovati upravičenosti prehodne ureditve, ki je predpisovala plačilo dajatev le v primerih, ko so bile prejšnje cene nižje od novih cen in je bilo plačilo kompenzacij dovoljeno le v primerih, ko so bile prejšnje cene višje od novih, ob predpostavki, da bodo v primerih, ko so bile prejšnje cene že v določenem cenovnem okviru, pomembni tržni mehanizmi;

14      ob upoštevanju, da je Svet poleg tega, glede na posebnosti sistema, ki je bil uveden 1. julija 1968, s sprejetjem Uredbe št. 769/68 zadostil zahtevam iz člena 37 Uredbe št. 1009/67;

15      ob upoštevanju, da je treba zavrniti trditev tožeče stranke, da Uredba št. 769/68 krši določbe člena 40 Pogodbe, ker je metoda izračuna odškodnin in kompenzacijskih dajatev za uskladiščene količine surovega sladkorja izhajala iz metode, ki je bila sprejeta za beli sladkor, kar bi imelo po mnenju tožeče stranke lahko za posledico neenako obravnavanje proizvajalcev surovega sladkorja;

ker čeprav je tožeča stranka, ki se sklicuje na hipotetične primere, trdila, da izbrane metode izračunavanja ne vodijo nujno k enotnim rezultatom za proizvajalce surovega sladkorja, ji ni uspelo dokazati, da je šlo za tak primer 1. julija 1968;

16      ob upoštevanju, da odškodninska tožba tožeče stranke ne izpolnjuje zgoraj navedenega predhodnega pogoja, in jo je zato treba zavrniti.

Stroški

17      Ob upoštevanju določb člena 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov;

ker tožeča stranka s svojimi predlogi ni uspela;

na podlagi procesnih vlog;

po predstavitvi poročila sodnika poročevalca;

po tem, ko so stranke podale ustne navedbe;

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca;

na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti členov 40, 173, 215(2);

na podlagi Uredbe Sveta št. 1009/67 z dne 18. decembra 1967, zlasti njenega člena 37(1);

na podlagi Uredbe Sveta št. 769/68 z dne 18. junija 1968;

na podlagi Protokola o Statutu Sodišča Evropskih skupnosti;

na podlagi Poslovnika Sodišča Evropskih skupnosti.

Iz teh razlogov je

SODIŠČE

po zavrnitvi vseh drugih širših ali nasprotnih predlogov razsodilo:

1)      Tožba se zavrne kot neutemeljena.

2)      Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov postopka.

Pescatore

* Jezik postopka: nemščina.