Izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem

 

POVZETEK:

Direktiva 2004/37/ES – varovanje delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu

Popravek

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Direktiva določa minimalne zahteve za varovanje delavcev pred zdravstvenimi in varnostnimi tveganji, ki se pojavijo ali bi se lahko pojavila zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem* in mutagenim snovem* pri delu. Za zmanjšanje tveganj za zdravje in varnost delavcev, ki so povezana s tako izpostavljenostjo, določa preventivne in varnostne ukrepe ter mejne vrednosti izpostavljenosti.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Direktiva se uporablja za snov ali zmes, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v kategorijo 1A ali 1B rakotvornih snovi ali kategorijo 1A ali 1B mutagenov za zarodne celice iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 (razvrščanje, označevanje in pakiranje kemikalij in njihovih zmesi). Uporablja se tudi za rakotvorno snov, zmes ali postopek iz Priloge I k direktivi ter snov ali zmes, ki se sprošča pri postopku iz navedene priloge. Po spremembi direktive leta 2017 ta priloga vsebuje šest elementov:

1. Proizvodnja auramina.

2. Delo, ki vključuje izpostavljenost policikličnim aromatskim ogljikovodikom v premogovih sajah, katranu ali smoli.

3. Delo, ki vključuje izpostavljenost prahu, dimu in aerosolom pri praženju in elektrolitski rafinaciji baker-nikljevih spojin.

4. Močno kisli postopek proizvodnje izopropil alkohola.

5. Delo, ki vključuje izpostavljenost prahu trdega lesa.

6. Delo, ki vključuje izpostavljenost prahu kristalnega kremena, ki se vdihuje in ki nastane pri delovnem postopku.

Direktiva se ne uporablja za delavce, izpostavljene le sevanju, saj je to zajeto s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Uporablja se za delavce, izpostavljene azbestu, če njena pravila predvidevajo višjo raven zdravja in varnosti pri delu kot Direktiva 2009/148/ES (varstvo delavcev pred izpostavljenostjo azbestu).

Direktiva 89/391/EGS (zdravje in varnost pri delu – splošna pravila) se uporablja v celoti, brez poseganja v bolj zavezujoče in/ali bolj specifična pravila iz te direktive.

Določanje izpostavljenosti in ocenjevanje tveganj

Pri kateri koli dejavnosti, ki bi lahko vključevala tveganje zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem, je treba redno določati naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavca, da bi lahko ocenili vsa tveganja za zdravje ali varnost delavca in določili ukrepe, ki jih je treba sprejeti. Upoštevati se morajo vse poti izpostavljenosti, tudi absorpcija v in/ali skozi kožo. Posebno pozornost je treba nameniti posebnim skupinam delavcev.

Direktiva 2014/27/EU usklajuje Direktivo 2004/37/ES z Uredbo (ES) št. 1272/2008, ki je na podlagi globalno usklajenega sistema za razvrščanje in označevanje kemikalij na mednarodni ravni vzpostavila nov sistem razvrščanja, označevanja in pakiranja snovi ter zmesi v EU.

Direktiva (EU) 2017/2398 posodablja Direktivo 2004/37/ES tako, da:

OBVEZNOSTI DELODAJALCA

Zmanjšanje in nadomestitev

Delodajalec mora zmanjšati uporabo rakotvorne ali mutagene snovi zlasti tako, da jo nadomesti, če je to tehnično možno, s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki ni nevaren ali je manj nevaren.

Preprečevanje in zmanjševanje izpostavljenosti

Kadar nadomestitev rakotvorne ali mutagene snovi ni izvedljiva, mora delodajalec zagotoviti, da se rakotvorna ali mutagena snov proizvaja in uporablja v zaprtem sistemu. Če to tehnično ni izvedljivo, mora delodajalec zagotoviti, da se raven izpostavljenosti zmanjša na kolikor je tehnično mogoče nizko raven.

Izpostavljenost ne sme preseči mejnih vrednosti iz Priloge III.

Delodajalec mora pri vsaki uporabi rakotvorne ali mutagene snovi izvesti več ukrepov.

Obveščanje pristojnih organov

Delodajalec mora pristojnemu organu na zahtevo predložiti podatke o zadevah, kot so na primer razlogi za uporabo rakotvornih ali mutagenih snovi, sprejeti preventivni ukrepi ali število izpostavljenih delavcev.

Nepredvidena izpostavljenost

Ob nepredvidenem dogodku ali nezgodi, zaradi katere bi lahko prišlo do neobičajne izpostavljenosti delavcev, mora delodajalec o tem obvestiti delavce. Nositi morajo varovalno obleko in osebno varovalno opremo za dihala, izpostavljenost mora biti strogo omejena na najkrajši potrebni čas, na prizadetem območju pa smejo delati samo delavci, ki so nujno potrebni za izvajanje del.

Predvidena izpostavljenost

Kadar se predvideva možnost povečanja izpostavljenosti, na primer med vzdrževalnimi deli, in ko so bili sprejeti vsi drugi preventivni ukrepi, mora delodajalec določiti potrebne ukrepe za skrajšanje trajanje izpostavljenosti delavcev na najkrajši možni čas in zagotoviti varovanje delavcev med opravljanjem takih dejavnosti. Nositi morajo varovalno obleko in osebno varovalno opremo za dihala, izpostavljenost pa mora biti strogo omejena na najkrajši potrebni čas. Poleg tega morajo biti območja, kjer se opravljajo dejavnosti, jasno označena in določena.

Dostop do območij tveganja

Delodajalci morajo omejiti dostop do območij tveganja na tiste delavce, ki morajo na taka območja vstopati zaradi svojega dela ali nalog.

Higienski in individualni varovalni ukrepi

Delodajalci morajo sprejeti naslednje higienske in individualne varovalne ukrepe za vse dejavnosti, pri katerih obstaja tveganje kontaminacije:

Delavcem se ne smejo zaračunavati stroški teh ukrepov.

Obveščanje in usposabljanje delavcev ter posvetovanje z njimi

Delodajalci morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da delavcem in/ali njihovim predstavnikom zagotovijo zadostno in ustrezno usposabljanje o:

Delodajalci morajo zagotoviti, da so vsebniki, embalaža in naprave, ki vsebujejo rakotvorne ali mutagene snovi, jasno in čitljivo označeni ter da so jasno vidni opozorilni znaki.

Sprejeti je treba ustrezne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da lahko delavci preverijo, ali se direktiva pravilno izvaja. Delavci morajo biti čim prej obveščeni o neobičajnih izpostavljenostih.

Delodajalci morajo imeti posodobljen seznam delavcev, ki opravljajo dejavnosti, ki predstavljajo tveganje za njihovo zdravje in varnost v smislu izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem.

O vseh vprašanjih, povezanih z izpostavljenostjo rakotvornim in mutagenim snovem, se je treba posvetovati z delavci in/ali njihovimi predstavniki in jih vključiti v vse zadeve.

DRUGI UKREPI

Zdravstveni nadzor

Države EU morajo določiti ukrepe za zdravstveni nadzor delavcev, tako da se njihovo zdravje, če je primerno, ustrezno nadzoruje pred izpostavljenostjo in v rednih časovnih presledkih po njej. Ti ukrepi morajo biti takšni, da omogočajo izvajanje individualnih in z delom povezanih zdravstvenih ukrepov. Kadar se nadzoruje zdravje delavca, se vodi individualna zdravstvena kartoteka.

Po spremembi Direktive 2004/37/ES z Direktivo (EU) 2017/2398 se lahko zdravstveni nadzor po nasvetu zdravnika ali organa, pristojnega za zdravstveni nadzor delavcev, nadaljuje tudi po koncu izpostavljenosti, in sicer tako dolgo, kot presodi, da je potrebno za varovanje zdravja zadevnih delavcev.

Praktična priporočila v zvezi z zdravstvenim nadzorom delavcev so zajeta v Prilogi II.

Pristojni organ je treba obvestiti o vseh primerih raka, ki je opredeljen kot posledica poklicne izpostavljenosti. Države EU morajo upoštevati te informacije v svojih poročilih, ki jih predložijo Evropski komisiji na podlagi Direktive 89/391/EGS.

Ocenjevanje

Direktiva (EU) 2017/2398 zahteva, da Komisija v okviru naslednje ocene izvajanja Direktive 2004/37/ES oceni tudi, ali je treba spremeniti mejno vrednost za prah kristalnega kremena, ki se vdihuje.

Poleg tega mora Komisija ob upoštevanju najnovejših znanstvenih spoznanj najpozneje do konca prvega četrtletja 2019 oceniti možnost spremembe področja uporabe te direktive, da bi to vključevalo tudi snovi, strupene za razmnoževanje*.

Vodenje evidence

Posodobljen seznam izpostavljenih delavcev, ki ga mora hraniti delodajalec, in zdravstvena evidenca se hranita vsaj 40 let po koncu izpostavljenosti.

Mejne vrednosti

Po spremembi te direktive leta 2017 Priloga III vsebuje mejne vrednosti za naslednje snovi:

Direktiva (EU) 2017/2398 za monomer vinil klorid in prah trdega lesa revidira mejne vrednosti glede na najnovejše znanstvene podatke. Za enajst novih rakotvornih snovi so bile uvedene mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Uporablja se od 20. maja 2004. Direktiva 2004/37/EU kodificira in nadomešča Direktivo 90/394/EGS in njene nadaljnje spremembe ter direktivi 97/42/ES in 1999/38/ES. Roki za prenos teh direktiv v nacionalno pravo (najpozneje 29. aprila 2003) so ostali v veljavi.

Države EU morajo ukrepe, ki jih uvaja Direktiva (EU) 2017/2398, vključiti v nacionalno pravo do 17. januarja 2020.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

KLJUČNI POJMI

Rakotvorne snovi: snovi, ki lahko povzročijo raka v organizmu.
Mutagene snovi: snovi, ki spreminjajo genski material organizma.
Snovi, strupene za razmnoževanje: snovi, ki vplivajo na razmnoževanje.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2004/37/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirana različica) (UL L 158, 30.4.2004, str. 50–76).

Nadaljnje spremembe Direktive 2004/37/ES so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva (EU) 2017/2398 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (UL L 345, 27.12.2017, str. 87–95).

Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (UL L 330, 16.12.2009, str. 28–36).

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1–1355).

Glejte prečiščeno različico.

Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1–8).

Glejte prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 20.04.2018