ECO/657
Evropski semester 2025 – jesenski sveženj
MNENJE
Strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki – Evropski semester 2025 – jesenski sveženj
(COM(2024) 700 final)
Poročevalec: Petru Sorin DANDEA
|
Zaprosilo
|
Evropska komisija, 20. 1. 2025
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
Dokument Evropske komisije
|
COM(2024) 700 final
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
6. 2. 2025
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
60/0/2
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
…
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.PRIPOROČILA
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO)
1.1močno obžaluje in ne razume, da se je Evropska komisija v teh turbulentnih političnih, socialnih in gospodarskih razmerah v svetu odločila, da ne bo objavila letnega pregleda trajnostne rasti, ki je glavni dokument jesenskega svežnja, v katerem so predstavljene politične usmeritve za prihodnje obdobje;
1.2meni, da lahko resna in naraščajoča geopolitična tveganja ter oslabitev večstranskih institucij sčasoma resno vplivajo na evropska gospodarstva, trgovino, inflacijo in rast. Evropske institucije bi morale biti pripravljene za obvladovanje izrednih razmer;
1.3pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi začela cikel izvajanja novega evropskega okvira ekonomskega upravljanja, in jo spodbuja, naj ta proces čim prej dokonča, vendar meni, da morajo države članice v teh zahtevnih svetovnih političnih in gospodarskih razmerah pametno združevati ukrepe za finančno stabilizacijo z reformami in naložbami, ki so potrebne, da bi ohranili pozitivni trend trajnostne rasti v EU;
1.4poudarja stališče civilne družbe, da čeprav se v jesenskem svežnju poudarja pomen udejstvovanja deležnikov, se zdi, da ni na voljo dovolj konkretnih mehanizmov za ustrezno in učinkovito vključevanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe na nacionalni ravni;
1.5se strinja s predlogom Komisije, da bi v začetku tega leta začeli s pobudo kompas za konkurenčnost, ki temelji na priporočilih iz poročil Enrica Lette Much more than a market (Veliko več kot trg) in Maria Draghija The future of European competitiveness (Prihodnost evropske konkurenčnosti);
1.6se strinja s sklepom iz Draghijevega poročila, da je glavni dejavnik, ki povzroča razlike v produktivnosti in konkurenčnosti v škodo gospodarstva EU v primerjavi z gospodarstvom ZDA in Kitajske, velik naložbeni primanjkljaj, ki se je nabral v zadnjih dveh desetletjih. EESO meni, da bi bilo treba nujno spodbujati močno naložbeno politiko, ki bo osredotočena na najnaprednejše tehnološke sektorje, na vzpostavitev evropskega energetskega trga, na katerem se bodo cene energije občutno znižale, ter na izvajanje pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, in sicer z orodji, zagotovljenimi s strateško avtonomijo evropske industrijske politike;
1.7meni, da je treba naložbe financirati z javnim in zasebnim, nacionalnim in evropskim kapitalom. EESO meni, da bi bilo treba vzpostaviti Evropski sklad za strateške naložbe, ki bi bil osredotočen na financiranje prednostnih evropskih projektov, in da bi bilo treba v večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 znatno povečati sredstva, namenjena za prednostne naložbe. Obenem bi bilo treba zasebno financiranje naložb spodbuditi s tem, da se okrepi posojilna zmogljivost EIB in obnovi program InvestEU ter da se brez nadaljnjih neupravičenih zamud dokončata bančna unija in unija kapitalskih trgov;
1.8je seznanjen s predlogom Komisije, naj bodo specifična priporočila za države usmerjena v boljše izvajanje reform in naložb, vključenih v mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) in večletni finančni okvir, ki se bosta kmalu iztekla, in sicer leta 2026 oziroma 2027. Vendar glede na sedanjo stopnjo izvajanja in preobrazbeno naravo potrebnih reform poziva k pragmatični oceni, da se zagotovi popolna učinkovitost tega instrumenta brez primere, vključno s takojšnjo oceno, ali je sedanji časovni okvir izvajanja še vedno ustrezen za doseganje zastavljenih ciljev. To bo državam članicam, ki se spopadajo s strukturnim neravnovesjem, pomagalo, da bodo uravnovesile svoje makroekonomske politike, ne da bi ogrozile reforme, ki podpirajo večjo konkurenčnost in ustvarjajo trajnostno rast;
1.9meni, da je v sedanjih težkih političnih in gospodarskih razmerah v EU za premagovanje teh ovir ključno boljše sodelovanje med državami članicami. EESO podpira predlog priporočila o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je podala Komisija in v katerem države članice poziva, naj s posamičnimi in skupnimi ukrepi izboljšajo konkurenčnost in spodbujajo produktivnost;
1.10meni, da so analize in ugotovitve Komisije iz skupnega poročila o zaposlovanju pravilne in primerne, da se jih pazljivo preoblikuje v specifična priporočila za države. EESO poleg tega poziva države članice, naj pospešijo prizadevanja, da bi dosegle potrebne izboljšave na trgu dela, ter še naprej izvajajo načela evropskega stebra socialnih pravic;
1.11spodbuja Komisijo, naj še naprej izvaja program za zmanjšanje bremena čezmerne regulacije za evropska podjetja, zaradi katerega imajo ta slabšo zmožnost konkuriranja na svetovni ravni. Komisija bi morala tudi opredeliti in odstraniti regulativne ovire, ki negativno vplivajo na konkurenčnost, združitve in pripojitve evropskih podjetij. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti podjetjem s strateškim položajem na trgu. Hkrati bi bilo treba enostavne nacionalne predpise kar najbolj harmonizirati, kar bi v prihodnosti privedlo do skupnih evropskih standardov. EESO meni, da so pravila glede kakovosti predpisov, ki zagotavljajo pravice potrošnikov ter socialne in okoljske pravice, pomembna in potrebna;
1.12meni, da bi bilo treba v specifičnih priporočilih za države ter predlogih za naložbe in reforme prednostno obravnavati resno stanovanjsko problematiko, ki številnim državljanom, zlasti mladim, onemogoča uresničevanje temeljne pravice in začenja ovirati mobilnost delovne sile, kar pa je dejavnik konkurenčnosti.
2.POJASNILA
Utemeljitev priporočil 1.2 in 1.3
2.1Komisija je to jesen začela cikel evropskega semestra v novem okviru finančnega upravljanja. Zaradi zapletenih političnih in gospodarskih razmer v EU in svetu je pripravila osnutek priporočila Sveta o srednjeročnih načrtih za 21 držav članic, osnutek priporočila Sveta o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem za osem držav članic in mnenje o osnutkih proračunskih načrtov za 17 držav članic. Komisija zaradi težkih političnih razmer na nacionalni ravni še vedno čaka, da bodo srednjeročni načrti nekaterih držav članic dokončani.
2.2EESO meni, da si morajo države članice v sedanjih geopolitičnih razmerah še posebej prizadevati, da bi EU ostala pomemben akter. To pomeni, da morajo biti ukrepi in reforme, zastavljeni v srednjeročnih načrtih, usklajeni z naložbeno politiko, ki podpira trajnostno gospodarsko rast.
2.3Vojne razmere v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu še zaostruje dejstvo, da bi lahko novi predsednik ZDA začel trgovinsko vojno ter da več državam, tudi državi članici Evropske unije, grozi s priključitvijo ozemelj.
2.4EESO meni, da so indeksi za nadzor nad makroekonomskimi neravnotežji, ki jih uporablja Komisija, zastareli, in priporoča hiter začetek obsežnega postopka poglobljene revizije, da bi razvili bolj sodoben, prilagojen in učinkovit sistem, ki omogoča natančnejše ocenjevanje izboljšav proračunov držav članic ter njihovega izvajanja naložb in reform.
Utemeljitev priporočila 1.4
2.5EESO organizira postopek letnih posvetovanj s socialnimi partnerji in civilno družbo v državah članicah. Pri teh se pogosto opozarja, da se posvetovanja o programih reform s predstavniki civilne družbe izvajajo bolj kot formalnost.
2.6EESO meni, da je treba postopek posvetovanja izboljšati na nacionalni in evropski ravni. Posvetovanje bi moralo pripeljati do vključitve predlogov civilne družbe v nacionalne in evropske programe.
Utemeljitev priporočil 1.5, 1.6 in 1.7
2.7EESO z zanimanjem pričakuje objavo strateškega dokumenta Komisije o kompasu za konkurenčnost.
2.8Za vnovičen dvig ravni konkurenčnosti EU v svetovnem merilu morajo Komisija in države članice predvsem izvesti program, ki bo privedel do znižanja cen energije. Evropska podjetja se trenutno soočajo z bistvenim upadom konkurenčnosti zaradi zelo visokih cen energije, ki so dvakrat višje kot v Združenih državah Amerike. EESO meni, da mora EU še naprej razvijati zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vzporedno pa stalno vlagati v transportna omrežja in sisteme povezovanja. S tem bi srednje- do dolgoročno omogočili učinkovito porabo energije, kjer je to potrebno, in odpravili izgube zaradi nestalne proizvodnje energije iz obnovljivih virov in omejenih zmogljivosti shranjevanja. Kratkoročno pa je treba uvesti ukrepe s takojšnjim učinkom, da bi premostili razlike v stroških energije, s katerimi se soočajo podjetja EU v primerjavi z mednarodnimi konkurenti, pri tem pa nameniti prednost energetsko intenzivnim panogam. Taki ukrepi bi lahko obsegali:
·podaljšanje in izboljšanje ustreznih določb začasnega okvira za krizne razmere in prehod;
·izvajanje ciljno usmerjenega podpornega mehanizma za učinkovito zmanjšanje tveganja pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov – to lahko vključuje državna jamstva za tveganje neplačila odjemalcev, blaženje stroškov za energetsko intenzivne sektorje in dolgoročne pravice do medsebojnega povezovanja.
2.9Glede na geopolitično razdrobljenost in napetosti v svetovnem trgovinskem sistemu EESO meni, da mora EU nujno pregledati zeleni dogovor in ga dopolniti z industrijskim dogovorom. S slednjim bi bilo treba spodbujati dokončanje energetske unije in ponovno industrializacijo EU. Industrijski dogovor bi moral vključevati tudi razvoj industrije strateških surovin in obrambne industrije.
2.10Kompas za konkurenčnost bi moral obravnavati tudi digitalizacijo. Glede na to, da se 80 % digitalnih izdelkov uvozi, EU na tem področju močno zaostaja za Združenimi državami in Kitajsko. EESO zato meni, da bi morala EU tu dohiteti konkurenco z razvojem velikih projektov, morda v javno-zasebnem partnerstvu. Podpora za digitalna zagonska podjetja je dober, vendar ne zadosten ukrep.
2.11 EESO meni, da je pomembno tudi izboljšati dostop podjetij do kapitala. Dokončanje evropske kapitalske unije mora biti prednostna naloga.
Utemeljitev priporočila 1.8
2.12EESO meni, da jesenski sveženj različno vpliva na različne države članice, odvisno od njihovih gospodarskih pogojev, energetske odvisnosti in socialnih okvirov. Za nekatere države lahko sveženj pomeni nujno potrebno podporo prehodu na trajnostni razvoj in zelenemu prehodu, medtem ko se bodo druge morda spopadale z izzivi zaradi finančnih posledic ali potrebe po hitri prilagoditvi novemu regulativnemu okolju. Poleg tega bi se lahko na podlagi tega svežnja obstoječe razlike med državami članicami še povečale, saj bi lahko imele tiste z manj viri težave pri učinkovitem izvajanju predlaganih sprememb.
2.13EESO z zaskrbljenostjo ugotavlja, da izvajanje specifičnih priporočil za države upada. Medtem ko so nekatere države močno napredovale pri izvajanju ukrepov iz mehanizma za okrevanje in odpornost, se druge zaradi omejenih upravnih zmogljivosti ali zapletenosti potrebnih reform soočajo z izzivi pri izvajanju. EESO ugotavlja, da razmeroma nizek izkoristek posojilne komponente mehanizma za okrevanje in odpornost (108,69 milijarde EUR od 291 milijard EUR) kaže, da je treba ponovno preučiti, kako bi lahko ta instrument bolje služil svojemu namenu. Z zaskrbljenostjo tudi ugotavlja, da je bilo do začetka leta 2025 doseženih le 28 % mejnikov mehanizma za okrevanje in odpornost, pri čemer je bilo od 359 milijard EUR nepovratnih sredstev porabljenih 197,46 milijarde EUR. Čeprav je ohranjanje reformnega zagona ključnega pomena, EESO poudarja, da bi se bilo treba osredotočiti na zagotavljanje kakovostnega izvajanja in trajni učinek.
Utemeljitev priporočila 1.9
2.14Kot je ugotovljeno v Draghijevem poročilu, EU podpira demokracijo, temeljne pravice, blaginjo in socialno tržno gospodarstvo. Če bo EU pošla moč za podporo teh načel, bo izgubila razlog za svoj obstoj. EESO zato poziva države članice, naj podprejo revitalizacijo evropskega projekta s spodbujanjem ukrepov, ki so v splošnem interesu EU, ter prenehajo blokirati take ukrepe zaradi interesov posamezne države. V teh izjemno zapletenih svetovnih političnih razmerah je močna EU v interesu vsake države članice.
Utemeljitev priporočila 1.10
2.15Število razpoložljivih delavcev v EU se zaradi demografskih razmer zmanjšuje. Številna podjetja se spopadajo s pomanjkanjem kvalificiranega kadra. EESO meni, da bi bilo treba v teh težkih razmerah v naslednjem programskem obdobju sredstva, namenjena programu Evropskega socialnega sklada plus, porabiti predvsem za razvoj spretnosti in znanj.
2.16EESO meni, da je treba učne načrte izobraževanj in usposabljanj posodobiti v skladu z dvojnim prehodom. Z vključitvijo socialnih partnerjev na sektorski in nacionalni ravni jih je mogoče bolje zasnovati glede na potrebe podjetij.
Utemeljitev priporočila 1.11
2.17EESO meni, da mora biti zmanjšanje nepotrebnega regulativnega bremena za evropska podjetja prednostna naloga EU. Regulativno breme je ena najpomembnejših ovir za evropska podjetja, EESO pa v zvezi z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic meni, da so socialni predpisi in predpisi na področju zaposlovanja vseeno pomembni in potrebni.
2.18Komisija bi morala pri pripravi kompasa za konkurenčnost razmisliti o odstranitvi regulativnih ovir, ki evropska podjetja ovirajo pri konkuriranju na svetovni ravni. Pregledati bi morala tudi predpise o združevanju in pripojitvah, saj je med 100 najuspešnejšimi svetovnimi podjetji samo deset evropskih.
Utemeljitev priporočila 1.12
2.19Stanovanjska problematika in neustavljivo naraščanje cen stanovanjskih nepremičnin, tako najemniških kot lastniških, se v večini držav članic štejeta za eno od najbolj zaskrbljujočih področij za prebivalce. Ponudba je neustrezna in jo spodkopavajo špekulacije in velik porast števila nepremičnin, ki se oddajajo na slabo reguliranem trgu turističnih nastanitev.
V Bruslju, 6. februarja 2025
Predsednik strokovne skupine za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Ioannis VARDAKASTANIS
_____________