SOC/676
Agenda EU za boj proti terorizmu
MNENJE
Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za varnostno unijo
[COM(2020) 605 final]
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Agenda EU za boj proti terorizmu: predvidevanje, preprečevanje, zaščita in odzivanje
[COM(2020) 795 final]
Poročevalec: Ákos TOPOLÁNSZKY
|
Zaprosilo
|
Evropska komisija, 24. 2. 2021
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 PDEU
|
|
|
|
|
Pristojna strokovna skupina
|
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
|
26. 5. 2021
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
9. 6. 2021
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
561
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
234/1/3
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja in podpira strateško agendo za zaščito varnosti državljanov Unije pred terorističnimi tveganji, predlagano v okviru strategije EU za varnostno unijo
, ter se strinja, da je potrebna močna in ambiciozna politika za boj proti terorizmu.
1.2Obenem poudarja, da mora uresničevanje tega cilja temeljiti na priznavanju in popolnem spoštovanju pravnih podlag mednarodnega in evropskega prava, ki varujeta in ohranjata našo pluralistično družbo, skupne vrednote in evropski način življenja.
1.3EESO meni, da je nova agenda pomembna in prihaja ob pravem času, ter večinoma podpira njen mehanizem in poudarek na odpornosti.
1.4Poudarja, da je treba uporabljati sodobna tehnološka orodja, vendar hkrati vztraja, da je treba njihovo uporabo omejiti ob upoštevanju pravne države in temeljnih pravic.
1.5Odbor poudarja, da agenda vzpostavlja usklajen okvir za ukrepanje, ki je namenjen predvsem institucijam in organom, pristojnim za posebne naloge, ki so ključne za preprečevanje terorističnih groženj in boj proti njim. Vendar predstavniki lokalnih skupnosti, združenj državljanov in žrtev, organizacij civilne družbe in sindikatov, verskih skupnosti ter univerz in zasebni partnerji v obravnavanem dokumentu niso dovolj vključeni v reševanje tega problema.
1.6EESO meni, da bi moral biti prednostni cilj preprečevanje in odpravljanje tveganj in napetosti, ne pa obravnavanje njihovih neželenih posledic, ki povzročajo posebno visoke družbene stroške.
1.7Vztraja, da je treba grožnje raziskati in oceniti, da se prepreči uvajanje mehanizmov, ki bi lahko neupravičeno posegali v temeljne pravice.
1.8Izpostavlja vlogo držav članic in poudarja, da morajo razviti sinergije pri trajnostnem izvajanju te agende.
1.9Z vidika učinkovitosti odzivanja na terorizem je ključno razumevanje osebnih in družbenih vzrokov za terorizem na podlagi znanstvenih spoznanj, namesto omejevanja na izključno politične odzive.
1.10EESO poudarja, da je pri preprečevanju pomembno aktivno sodelovanje civilne družbe in njenih organizacij ter socialnih partnerjev, ki doslej niso bili dovolj vključeni. V zvezi s tem meni, da so za varnost še zlasti pomembni usklajeni ukrepi, programi za zmanjšanje tveganj in postopki sprave na ravni skupnosti.
1.11EESO je prepričan, da je potreben učinkovit in neutruden boj proti terorizmu, ki pa ne sme ogrožati evropskih vrednot in demokratičnih pravic državljanov. Če bi prišlo do obseženega omejevanja teh pravic, bi to lahko pomenilo, da so teroristi dosegli svoj cilj.
1.12Varovanje javnih krajev je treba načrtovati in izvajati v sodelovanju z zasebnimi akterji in predstavniki lokalnih skupnosti, da se doseže soglasje. Vzpostaviti je treba stalen dialog z verskimi voditelji, saj lahko verstva znatno prispevajo k zmanjšanju radikalizacije in določenih oblik groženj, kakor tudi napetosti, ki jih v skupnostih povzroča terorizem.
1.13Odbor poudarja, da pravo EU prepoveduje splošno in neselektivno hrambo podatkov. Ta se lahko dovoli le ob strogih jamstvih, natančno določenih s predpisi, in stalnem nadzoru podpornega sistema.
1.14V okviru programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP)
je treba stalno ocenjevati jamstva za varstvo zasebnosti državljanov Unije.
2.Uvodne ugotovitve
2.1EESO pozdravlja in podpira strateško agendo za učinkovito in usklajeno delovanje s celovitimi orodji za zaščito varnosti državljanov Unije pred terorističnimi tveganji, ki je predlagana v okviru strategije EU za varnostno unijo
.
2.2EESO se strinja, da je potrebna močna in ambiciozna politika za boj proti terorizmu, vendar poudarja, da bi morala temeljiti na analizi tveganj, opravljeni na podlagi dokazov, in natančni oceni učinka ukrepov, ki so bili že izvedeni v EU.
2.3EESO se v polnosti zavzema za univerzalne vrednote spoštovanja človeškega življenja in dostojanstva, ki so zapisane v Splošni deklaraciji človekovih pravic. EESO se tudi strinja s trditvijo, da so demokracija, pravna država, spoštovanje temeljnih pravic, zlasti pravice do zasebnosti, svoboda izražanja, verska svoboda in spoštovanje raznolikosti, temelji Evropske unije in da je zato potreben odločen skupen pristop, ki bo varoval in ščitil našo pluralistično družbo, skupne vrednote in evropski način življenja. Te temeljne vrednote je treba stalno in sistematično upoštevati pri načrtovanju in izvajanju ukrepov, predvidenih v sporočilu.
2.4Po mnenju EESO je nova agenda pomembna in prihaja ob pravem času; njen mehanizem, ki omogoča predvidevanje, preprečevanje, zaščito in odzivanje, ter horizontalni vidik mednarodnega sodelovanja zagotavljata ustrezen okvir in pristop za izvajanje splošnega načrta odzivanja. Po mnenju EESO je tudi ustrezno, da so v sporočilu posebej izpostavljeni različni vidiki in še zlasti pomen odpornosti. Za odpornost je potrebno večje sodelovanje družbe, tj. civilne družbe in skupnosti državljanov, pri vzpostavljanju in zagotavljanju varnosti.
2.5Poleg tega je treba omeniti, da je poudarjena uporaba sodobnih tehnoloških orodij, ki nesporno omogočajo učinkovitejši boj proti terorističnim dejavnostim in dejavnostim podpiranja terorizma. Kljub temu je nujno, da se v skladu s pravom Unije natančno omeji uporaba vseh teh novih orodij, zlasti tistih, ki omogočajo pridobivanje in analizo velepodatkov, pa tudi starejših orodij, ter regulirata uporaba in hramba zbranih podatkov in nadzira stalna in neprekinjena skladnost s pravili.
2.6Odbor poudarja, da agenda vzpostavlja usklajen okvir za ukrepanje, ki je namenjen predvsem institucijam in organom, pristojnim za posebne naloge, ki so ključne za preprečevanje terorističnih groženj in boj proti njim. Vendar predstavniki lokalnih skupnosti, združenj državljanov in žrtev, organizacij civilne družbe in sindikatov, verskih skupnosti ter univerz in zasebni partnerji v obravnavanem dokumentu niso dovolj vključeni v reševanje tega problema. Terorističnih groženj ne bo mogoče izkoreniniti brez prizadevanj družbenih akterjev na lokalni ravni za dosego usklajenih sporazumov, za katere je verjetno, da bodo deležni podpore za zmanjšanje tveganja.
2.7EESO meni, da bi moral biti prednostni cilj preprečevanje in odpravljanje tveganj in napetosti, ne pa obravnavanje njihovih neželenih posledic, ki povzročajo posebne visoke družbene stroške. Odbor meni, da izvajanje agende ne bi smelo temeljiti na dojemanju družbe ali političnih odzivih, temveč vedno na dejanskem terorizmu in resnični grožnji, ki jo predstavlja, in da bi morali biti ukrepi za njuno preprečevanje oblikovani na tej podlagi. V skladu s tem bi bilo treba zasnovati tudi politične ukrepe.
2.8EESO poudarja, da se bo EU lahko učinkovito borila proti radikalizaciji le, če bo uspešno ukrepala proti izključitvi svojih avtohtonih manjšin (na primer Romov) in tudi manjšin, ki so nedavno prišle na njeno ozemlje.
2.9Med dojemanjem teroristične grožnje v družbi in dejanskim obsegom te grožnje ne bi smela biti prevelika vrzel, kot se dogaja v nekaterih državah članicah, saj lahko to ogrozi socialno vključevanje in privede do nesorazmernih odzivov. Zato je treba grožnje raziskati in oceniti, da se prepreči uvajanje mehanizmov, ki bi lahko neupravičeno posegali v temeljne pravice. Varnostne politike je mogoče prilagoditi le na podlagi analize dokazov o grožnjah in dejansko ugotovljenih tveganjih.
2.10EESO tudi meni, da je močna zaveza agende glede boja proti radikalizaciji pomemben pozitiven element v boju proti terorizmu. Kljub temu meni, da je poleg boja proti radikalnim vsebinam na spletu na tem področju zelo pomembno razumevanje in raziskovanje mehanizmov radikalizacije in deradikalizacije, preučevanje narave in procesa radikalizacije ter na tej podlagi njeno preprečevanje. Predstavniki civilne družbe in skupnosti državljanov imajo lahko pri tem ključno vlogo.
2.11EESO je prepričan, da je potreben učinkovit in neutruden boj proti terorizmu, ki pa ne sme ogrožati evropskih vrednot in demokratičnih pravic državljanov. Če bi prišlo do obseženega omejevanja teh pravic, bi to lahko pomenilo, da so teroristi dosegli svoj cilj.
2.12Tudi pri najbolje zasnovanih in najbolj dovršenih programih je uspeh odvisen predvsem od pripravljenosti držav članic, vključenih v njihovo izvajanje, da sodelujejo, ter od njihove odpornosti in političnih odločitev, sprejetih v podporo tem programom. Politična volja v zvezi s tem je ključnega pomena.
2.13EESO meni, da bi morali na začetku izvajanja agende temeljito oceniti stanje, da bi opredelili procese, na katere bi se morala agenda ustrezno odzvati, in rezultate, dosežene z dosedanjimi prizadevanji.
3.Vsebinski vidiki
3.1Predvidevanje
3.1.1Uporaba umetne inteligence v okviru zgodnjega odkrivanja in boja proti terorizmu na splošno mora biti pregledna in preverljiva, da se dejansko zajamejo le vsebine in osebe, ki jih zadeva boj proti terorizmu, in da se upošteva sedem osnovnih zahtev strategije za umetno inteligenco
.
3.1.2V zvezi z varovanjem javnih krajev se agenda upravičeno osredotoča na uporabo novih tehnologij. EESO kljub temu obžaluje, da se v dokumentu le posredno obravnava pripravljenost na napade z vozili, čeprav so bili zadnja leta zelo pogosti. Na ta način je bilo izvedenih nekaj tako imenovanih strateških terorističnih napadov (veliko število žrtev, obsežno medijsko poročanje in povzročanje strahu).
3.1.3Z vidika učinkovitosti odzivanja na terorizem je ključno znanstveno razumevanje osebnih in družbenih vzrokov za terorizem. Zato je po mnenju EESO treba temu vprašanju nameniti posebno pozornost, saj lahko tako pridobljena spoznanja učinkovito zmanjšajo število človeških žrtev in materialno škodo.
3.2Preprečevanje
3.2.1V zvezi s preprečevanjem želi EESO poudariti, da civilna družba na tem področju boja proti terorizmu lahko opravlja – in tudi že opravlja – pomembno in vsebinsko primerno vlogo, ki zajema krepitev občutka varnosti v družbi, podpiranje in spremljanje operativnega delovanja institucij, ki se borijo proti terorizmu, odkrivanje in preprečevanje radikalizacije ter boj proti njej. Zato bi morala agenda veliko podrobneje preučiti okvir in vsebino sodelovanja, ki se lahko spodbuja na vseh ravneh družbe. Sodelovanje med ljudmi ali skupinami in skupnostmi ima lahko dokazane in dolgoročne učinke za zmanjšanje tveganj in spodbujanje trajnostnega vključevanja. Agenda bi morala poleg reaktivnega pristopa bolj izpostaviti tudi ta proaktivni pristop.
3.2.2V obravnavani agendi se upravičeno pripisuje velik pomen boju proti spodbujanju ekstremističnih ideologij na spletu. V zvezi s tem so omenjeni prenosi terorističnih dejanj teroristov v živo na spletu, ni pa omenjen veliko pogostejši pojav, ki ga je po mnenju Odbora ključno preprečiti, in sicer razširjanje posnetkov terorističnih dejanj na družbenih medijih s strani prič.
3.2.3V agendi so ob priznavanju družbene vloge zelo velikih spletnih platform opredeljene tudi njihove obveznosti. Zato bi bilo poleg elementov, ki so že omenjeni v obravnavanem dokumentu, koristno redno ocenjevati sistemska tveganja v zvezi s temeljnimi pravicami, razhajanji v družbi in manipulativnimi tehnikami, ki so vzrok za radikalizacijo.
Hkrati je treba nenehno ocenjevati tveganja v zvezi z industrijskimi, gospodarskimi in komercialnimi akterji, malimi in srednjimi podjetji ter predstavniki civilne družbe ter okrepiti njihovo partnersko vlogo pri preprečevanju terorizma v okviru njihovih krovnih organizacij.
3.2.4Kar zadeva preprečevanje, je treba omeniti, da ima poleg sovražnega govora glavno vlogo pri radikalizaciji tudi širjenje lažnih novic in teorij zarote, zato je za uspešen boj proti terorizmu nujen boj proti temu pojavu.
3.2.5EESO poudarja, da strateško komuniciranje ni pomembno le po atentatih, temveč tudi kot orodje preprečevanja, kar pomeni tudi vključevanje sporočil civilne družbe, da se zmanjša privlačnost terorizma in ponudijo nadomestne rešitve.
3.2.6Skupna prizadevanja in odpornost mest in občin lahko učinkovito prispevata k zaščiti skupnosti. V zvezi s področjem preprečevanja EESO meni, da je za varnost še zlasti pomembno izkoriščanje usklajenih ukrepov, programov za zmanjšanje tveganj in postopkov sprave na ravni skupnosti. Z obravnavanjem, reševanjem in na koncu odpravo napetosti bi lahko obveznost ukrepanja v tveganih okoliščinah postala nepotrebna, s čimer bi se sprostila precejšnja sredstva in povečala stopnja socialne vključenosti. To vključuje razumevanje vzrokov in narave terorizma ter zahteva stalno spremljanje intervencij.
3.2.7Naša mesta morajo imeti boljši dostop do finančnih sredstev, svetovanja in izobraževanja, da bodo lahko obravnavala sedanje izzive in povečala svojo odpornost. EESO odločno podpira pomoč Komisije dejavnostim lokalnih koordinatorjev za preprečevanje v okviru evropske mreže za ozaveščanje o radikalizaciji. Meni, da sta pobuda Mesta v EU proti radikalizaciji in strateški dialog med mesti ključna. Odbor je prepričan, da bi bilo treba vzpostaviti tudi ustrezne forume za trajno uvedbo tega dialoga v mestnih aglomeracijah.
3.2.8Ker se lahko zaradi dejanske in navidezne socialne izključenosti, diskriminacije in marginalizacije poveča dovzetnost za radikalno propagando in dodatno ogrozi socialna kohezija, bi morala Evropska komisija odločneje ukrepati poti rasizmu. To pomeni, da bi bilo treba izvajati ustrezne socialne politike za zmanjšanje tveganj in okrepitev zaupanja, saj se lahko teroristična dejanja razumejo tudi kot skrajni izraz socialnih napetosti in nezaupanja.
3.2.9Odbor meni, da je treba nameniti več pozornosti preučevanju, priznavanju in učinkovitemu preprečevanju procesa radikalizacije v zaporih. V zvezi s tem EESO upa in se zavzema za to, da bodo podporni programi, ki se izvajajo na podlagi ocen, opravljenih v prejšnjem obdobju, še dodatno okrepljeni. Z dobro zasnovanimi strategijami je treba zagotoviti, da zapori ne postanejo središče radikalizacije, temveč prostor za obravnavanje radikalizacije, kolikor je to mogoče.
3.3Zaščita
3.3.1V poglavju z naslovom Odrekanje sredstev za teroristične napade niso obravnavani ukrepi za preprečevanje napadov z vozili. Glede na pogostost takih napadov v zadnjih letih bi morala agenda ta problem vsekakor obravnavati.
3.3.2EESO spodbuja tudi nadaljnja prizadevanja za preprečevanje uporabe najetih vozil in souporabe vozil kot orodij za teroristične napade, pa tudi razvoj učinkovitega urbanističnega načrtovanja, da bi preprečili škodo, ki jo povzroča takšna uporaba vozil.
3.3.3Varovanje javnih krajev je treba zasnovati in izvajati v sodelovanju z zasebnimi akterji in predstavniki lokalnih skupnosti, da se doseže soglasje, pri tem pa si prizadevati, da se čim manj omeji njihova prosta uporaba. EESO se strinja, da je treba vzpostaviti minimalne standarde za zaščito krajev, kjer je še zlasti veliko ljudi in ki imajo simboličen pomen.
3.3.4Vzpostaviti je treba stalen dialog z verskimi voditelji, saj lahko verstva znatno prispevajo k zmanjšanju radikalizacije in določenih oblik groženj, kakor tudi napetosti, ki jih v skupnostih povzroča terorizem. Ta pristop bi bilo treba dopolniti z medverskim dialogom in po potrebi s postopkom sprave.
3.4Odzivanje
3.4.1EESO ob upoštevanju zelo posebne narave protiterorističnih odzivov še posebej vztraja, da je nujno in pomembno redno poročanje o rezultatih.
3.4.2Odbor poudarja, da pravo EU prepoveduje splošno in neselektivno hrambo podatkov. Ta se lahko dovoli le ob strogih jamstvih, natančno določenih s predpisi, in stalnem nadzoru podpornega sistema.
3.4.3Dejavnosti strokovnega središča EU za žrtve terorizma, ki se na tej stopnji izvaja kot pilotni projekt, bi bilo treba nadaljevati in razširiti, da se ocenijo učinki boja proti terorizmu na civilno družbo in temeljne pravice. Mehanizme za pomoč žrtvam v državah članicah bi bilo treba prav tako ponovno preučiti in okrepiti v okviru prve strategije Evropske unije o pravicah žrtev (2020–2025)
. Nujno je tudi dobro delovanje kontaktnih točk za žrtve terorizma
.
3.4.4Veliko število podatkov je bilo pridobljeno v okviru programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP)
. V zvezi s tem je treba stalno ocenjevati jamstva za zaščito zasebnosti državljanov Unije, zlasti če te podatke uporablja zunanji subjekt (na primer v okviru sodelovanja med EU in ZDA). Enako velja za kibernetsko varnost, obdelovanje šifriranih podatkov med preiskavami, upravljanje digitalnih dokazov (eDES) in digitalne preiskave, ki se izvajajo z mednarodnimi partnerji. V vseh teh primerih je treba upoštevati predvsem interes državljanov na področju sodnega varstva.
V Bruslju, 9. junija 2021
Christa SCHWENG
predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________