|
MNENJE
|
|
Evropski ekonomsko-socialni odbor
|
|
Strategija za civilno družbo
|
|
____________
|
|
Strategija EU za podporo, zaščito in opolnomočenje civilne družbe
(mnenje na zaprosilo Evropske komisije)
|
|
|
|
SOC/840
|
|
|
|
Glavni poročevalci:
Pietro Vittorio BARBIERI
Peter SCHMIDT
Christa SCHWENG
|
|
|
|
|
|
Pravna podlaga
|
člen 51(2) Poslovnika
|
|
Zaprosilo
|
13. 5. 2025
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
17. 7. 2025
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
598
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
152/00/02
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je bil ustanovljen z Rimsko pogodbo leta 1957 kot posvetovalni organ institucij EU. Organizirani civilni družbi omogoča, da na evropski ravni izrazi svoje mnenje in da se njen glas upošteva v postopku oblikovanja politik EU. EESO je skozi zgodovino imel pomembno vlogo pri spodbujanju civilnega dialoga, s tem mnenjem pa bo Evropski komisiji predstavil načrt strategije za civilno družbo in predlog za skupno platformo civilne družbe.
1.2EESO pozdravlja pobudo Evropske komisije za celovito strategijo za civilno družbo in za platformo civilne družbe, ki sta še toliko bolj nujni v sedanjih razmerah, ko je demokracija ogrožena, prostor civilne družbe pa se tako v državah članicah kot po svetu krči.
1.3Ukrepi, predlagani v strategiji EU za civilno družbo bi morali temeljiti na:
·varnem in spodbudnem okolju za civilno družbo;
·trajnostnosti in neodvisnosti (s financiranjem); ter
·večji državljanski udeležbi in civilnem dialogu (s strukturiranjem in krepitvijo obstoječih mehanizmov).
1.4Za dosledno izvajanje civilnega dialoga v institucijah EU bi morala strategija vključevati medinstitucionalni sporazum o civilnem dialogu, ki bi ga organiziral EESO.
1.5EESO poudarja tudi, da bi morali strategijo za civilno družbo in platformo za civilni dialog spremljati tesnejše medinstitucionalno sodelovanje ter bolj strukturirane in vključujoče razprave o priporočilih EESO.
1.6EESO na podlagi svojih izkušenj in glede na svojo mrežo predlaga, da bi v partnerstvu z Evropsko komisijo začeli pilotni projekt, s katerim bi obsežni dialog uvedli že v zgodnji fazi političnega postopka. Glavni poudarek bi bil na vprašanjih, povezanih z demokracijo, temeljnimi pravicami in pravno državo, o katerih bi se razpravljalo skupaj z ad hoc skupino EESO za temeljne pravice in pravno državo. Po izvedbi in oceni pilotnega projekta bi lahko predlagali podobne procese obsežnega dialoga tudi o drugih ključnih temah za civilno družbo.
1.7Platforma pa bi:
·usmerjala dialoge (ki bi jih organizirali upravni organi) o demokraciji, temeljnih pravicah in pravni državi ter nato prispevala h ključnim političnim postopkom, na primer k letnemu delovnemu programu Komisije;
·organizirala letno konferenco o civilnem dialogu, na kateri bi vsi deležniki predstavili in izpopolnili osnutke priporočil;
·spremljala civilni dialog z letnimi pregledi stanja, ki bi prispevali k dvoletnim poročilom o civilnem dialogu; in
·postavila temelje za medinstitucionalni sporazum o civilnem dialogu, ki bi ga organiziral EESO in bi omogočal dosledno izvajanje civilnega dialoga v institucijah EU v skladu z načeli, navedenimi v točki 3.7.1. tega mnenja.
1.8EESO Evropski komisiji priporoča, naj predvidi ustrezne določbe za krepitev evropskega civilnega dialoga na vseh ravneh in finančna sredstva za vzpostavitev platforme civilne družbe. S predlaganim pilotnim projektom bi lahko Komisija predlagano pobudo za široko posvetovanje preskusila z le malo dodatnimi sredstvi, saj večina orodij že deluje.
2.Splošne ugotovitve
2.1Predsednica Evropske komisije je v poslanici kandidatu za komisarja za demokracijo, pravosodje in pravno državo Michaelu McGrathu navedla, da bo za okrepitev sodelovanja s civilno družbo na področju demokracije, pravne države in s tem povezanih vprašanj zadolžen za vzpostavitev platforme civilne družbe, ki bi podprla bolj sistematičen civilni dialog, ter za krepitev zaščite civilne družbe, aktivistov in zagovornikov človekovih pravic pri njihovem delu.
2.2V ustreznem odstavku delovnega programa Komisije za leto 2025 je navedeno: „Organizacije civilne družbe imajo pomembno vlogo pri zaščiti naših demokratičnih sistemov in institucij, ta Komisija pa bo okrepila svoja prizadevanja za podporo, zaščito in opolnomočenje civilne družbe.“ Komisija med „nove pobude“ v Prilogi k delovnemu programu uvršča zavezo, da pripravi strategijo EU za podporo, zaščito in opolnomočenje civilne družbe (nezakonodajna pobuda, tretje četrtletje 2025). Evropska komisija je v javnem posvetovanju o strategiji EU za civilno družbo na portalu Povejte svoje mnenje napovedala, da bosta začasna ključna cilja strategije, „da se okrepita tehtno sodelovanje z organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo s širokim naborom politik EU, in zaščita teh organizacij.“ Navedla je še: „V strategiji bodo predlagane pobude za podporo spodbudnemu okolju ter ukrepi na ravni EU, namenjeni preprečevanju krčenja državljanskega prostora. V njej bodo predlagani tudi ukrepi za boljši dialog o demokraciji, pravni državi in s tem povezanih vprašanjih med javnimi organi in organizacijami civilne družbe. Na ravni EU bo to vključevalo sodelovanje prek platforme civilne družbe.“
2.3EESO je bil ustanovljen z Rimsko pogodbo kot posvetovalni organ, ki združuje predstavnike ekonomskih in socialnih kategorij ter splošnih interesov držav članic. V skladu s členom 300 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) „Ekonomsko-socialni odbor sestavljajo predstavniki organizacij delodajalcev, delojemalcev in drugi predstavniki civilne družbe, predvsem s socialno-ekonomskega, civilnega, poklicnega in kulturnega področja.“ Naloga EESO je prispevati k postopku odločanja s svojimi neodvisnimi mnenji o vprašanjih, ki so v njegovi pristojnosti in določena v Pogodbah. Med številnimi novostmi, ki jih je uvedla Rimska pogodba v evropsko in svetovno sfero, je začetek participativne demokracije z neposrednimi in strukturiranimi posvetovanji z organizirano civilno družbo. Vloga EESO izhaja neposredno iz participativne demokracije, ki predstavnikom nacionalnih socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe omogoča pripravo mnenj o zakonodaji EU, sodelovanje v duhu kompromisa in uporabo demokratičnih načel ter pregledno izražanje stališč civilne družbe, tudi manjšin.
2.4Člen 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki nudi temelje za pristen in strukturiran civilni dialog na evropski ravni, je prinesel pomembne možnosti za nadaljnji razvoj participativne demokracije. Za dolgoročno udeležbo organizirane civilne družbe v evropskem postopku odločanja mora biti civilni dialog tesno povezan s socialnim dialogom s socialnimi partnerji.
2.5EESO kot dom participativne demokracije deluje kot platforma za široko udeležbo civilne družbe in kot gonilna sila prizadevanj, da bi civilna družba imela svoje mesto za mizo EU. EESO deluje kot nekakšen svetilnik, ki civilno družbo usmerja v postopke odločanja EU. Njegova glavna naloga je v okviru institucij EU spodbujati, organizirati in usmerjati participativno demokracijo.
2.6EESO je od leta 1992 pripravil številna mnenja, študije in stališča o civilnem dialogu in participativni demokraciji. Vse to je zajeto v zbirki Participativna demokracija – zgodba o uspehu, ki jo piše EESO, ki se redno posodablja.
2.7Tu je seznam dosežkov in publikacij, ki jih velja izpostaviti:
·Informativno poročilo EESO o Evropi državljanov z dne 8. aprila 1992, ki je odprlo temo dialoga z državljani in njihovimi predstavniki.
·Mnenje na lastno pobudo Vloga in prispevek organizacij civilne družbe pri izgradnji Evrope z dne 22. septembra 1999, ki je spodbudilo in spremljalo sprejetje člena 11 PEU.
·Ustanovitev povezovalne skupine (z evropskimi organizacijami in mrežami civilne družbe) leta 2004, ki je postala okvir za politični dialog in sodelovanje pri medsektorskih vprašanjih skupnega interesa. Skupino sestavljajo člani EESO ter 47 evropskih organizacij in mrež. Velja opozoriti, da je EESO prvi organ EU, ki je uvedel postopek participativne demokracije.
·Vsakoletni dogodek teden civilne družbe, ki ga gosti EESO, je namenjen sodelovanju z organizacijami civilne družbe in civilno družbo v širšem smislu za spodbujanje dialoga o ključnih vprašanjih, s katerimi se sooča Evropa. EESO je dom organizirane civilne družbe, ki tem skupinam nudi platformo, prek katere lahko izrazijo svoje mnenje in prispevajo k oblikovanju politik EU.
·Ustanovitev ad hoc skupine za evropsko državljansko pobudo leta 2013, katere naloga je usmerjati politiko EESO v zvezi z evropsko državljansko pobudo in pripravljati priporočila za institucionalne ukrepe za nadaljnji razvoj tega instrumenta. Ta ad hoc skupina ima redne stike z organizatorji evropske državljanske pobude in organizacijami civilne družbe, ki dejavno podpirajo evropsko državljansko pobudo in aktivno državljanstvo. Več od teh je stalnih partnerjev na vodilnem letnem dogodku EESO, dnevu evropske državljanske pobude (ki od leta 2024 poteka med tednom civilne družbe).
·Organi EESO za zunanje odnose spremljajo trgovinsko in razvojno politiko EU prek dialoga z organizacijami civilne družbe iz tretjih držav in regij, s katerimi ima EU formalne odnose.
·Ustanovitev ad hoc skupine za temeljne pravice in pravno državo leta 2018 za boj proti vzponu populizma in krčenju prostora civilne družbe. Njen cilj je ocenjevati stanje na področju temeljnih pravic, demokracije in pravne države v državah članicah Posebno pozornost namenja pravicam, ki so ključne za civilno družbo, v katero sodijo tudi socialni partnerji, kot so svoboda združevanja, zbiranja in izražanja (vključno s svobodo medijev) ter pravica do nediskriminacije, in na splošno spremlja stanje na področju pravne države. Končno letno poročilo te skupine je prispevek k letnemu poročilu Komisije o stanju pravne države.
·EESO že dolgo vzdržuje mrežo nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov. Te povezave prispevajo h krepitvi zaupanja med državljani, civilno družbo in javnimi organi ter omogočajo sodelovanje gospodarskih in socialnih deležnikov pri javnem odločanju.
·Mnenje EESO SOC/526 iz oktobra 2016, v katerem je bila prvič predvidena možnost, da se skliče letni forum organizacij civilne družbe za razpravo o demokraciji, temeljnih pravicah in pravni državi. EESO je v mnenju SOC/627, sprejetem junija 2019, ponovil svoj predlog za ustanovitev letnega foruma o temeljnih pravicah in pravni državi na ravni EU.
·Predlog št. 39 Konference o prihodnosti Evrope, ki je potekala v letih 2021 in 2022, priporoča „reformo načina delovanja Evropske unije z boljšim vključevanjem socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe. Obstoječe strukture bi bilo treba okrepiti, da bi bolje odražale potrebe in pričakovanja državljanov Unije v postopku odločanja glede na njihov pomen v evropskem demokratičnem življenju. V tem okviru bi bilo treba okrepiti institucionalno vlogo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in ga opolnomočiti kot posrednika in poroka za dejavnosti participativne demokracije, kot je strukturiran dialog z organizacijami civilne družbe in državljanskimi forumi“. V nadaljevanju je še navedeno, da je „živahna civilna družba [...] ključna za demokratično življenje Evropske unije“. Predlog št. 36 pa priporoča, da bi bilo treba v „proces državljanske udeležbe [...] vključiti organizirano civilno družbo ter regionalne in lokalne oblasti in obstoječe strukture, kot sta Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Odbor regij (OR)“.
·Mnenje EESO SOC/728 Ocena učinka EU z vidika mladih obravnava novo orodje za krepitev udeležbe mladih in vključevanja vidika mladih v oblikovanje politik, ki temelji na posvetovanju, oceni učinka in blažilnih ukrepih, in EESO je prva institucija EU, ki se je zavezala, da jo bo izvajala. To pomeni, da EESO v pripravo mnenj vključuje tudi mlade. Predsedstvo EESO je aprila 2024 odobrilo metodologijo za uporabo ocene učinka EU z vidika mladih v EESO, ki jo je pripravila skupina EESO za mlade.
·Ustanovitev ad hoc skupine EESO za evropski semester leta 2017 kot horizontalnega organa, ki krepi in podpira delo strokovnih skupin EESO. Ocenjuje predloge evropske civilne družbe glede trajnostne rasti in zaposlovanja, kar je redni prispevek EESO k letnemu ciklu evropskega semestra.
·Mnenje EESO SOC/782 Krepitev civilnega dialoga in participativne demokracije v EU: pot naprej, sprejeto februarja 2024, je strateško mnenje o civilnem dialogu in vključuje številne bistvene elemente za oblikovanje strategije za civilni dialog.
·Sodelovanje EESO pri organizaciji ali spodbujanju različnih prispevkov in platform civilne družbe, kot so Evropski forum za migracije (EMF), platforma deležnikov za krožno gospodarstvo (skupaj s Komisijo) in okrogle mize za mlade. Med izvajanjem Agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 je EESO organiziral prispevek civilne družbe k prvemu prostovoljnemu pregledu EU.
3.Strategija EU za podporo, zaščito in opolnomočenje civilne družbe
3.1EESO pozdravlja pobudo Evropske komisije za celovito strategijo za civilno družbo in za platformo civilne družbe, ki sta še toliko bolj nujni v sedanjih razmerah, ko je demokracija ogrožena, prostor civilne družbe pa se tako v državah članicah kot po svetu krči. Za izgradnjo odporne EU je treba, zlasti glede na sedanje krize in splošno geopolitično okolje, v družbi mobilizirati vsa sredstva.
3.2EESO poudarja, kako pomembno je uvesti celovito strategijo za civilno družbo, da ta ostane močna in avtonomna, ter na ravni EU vzpostaviti platformo civilne družbe, da bodo lahko evropske institucije konkretno in smiselno sodelovale z njo.
3.3EESO ponovno poudarja, da je pomembno v celoti izvajati člen 11 PEU, s čimer bi dopolnili sedanje določbe o posvetovanju.
3.4Ukrepi, predlagani v strategiji EU za civilno družbo bi morali temeljiti na:
·varnem in spodbudnem okolju za civilno družbo;
·trajnostnosti in neodvisnosti (s financiranjem); in
·večji državljanski udeležbi in civilnem dialogu (s strukturiranjem in spodbujanjem obstoječih mehanizmov ter na ravni EU prek platforme civilne družbe, kot je opisano v nadaljevanju).
3.5EU mora ustvariti varno in spodbudno okolje za civilno družbo, tako da:
·na regionalni, nacionalni in evropski ravni spodbuja vlogo in obvešča o vlogi in posebnostih organizirane civilne družbe kot ključnega stebra demokracije, kohezije, udeležbe in socialnih inovacij;
·razvije zaščitni mehanizem za akterje civilne družbe in zagovornike človekovih pravic v EU;
·krepi vlogo EESO kot vozlišča, povezovalca, kanala in posrednika za organizirano civilno družbo na ravni EU ter na mednarodni in nacionalni ravni;
·sprejme predlog Evropske komisije za direktivo o evropskih čezmejnih združenjih in razpravlja o razvoju podobnega pravnega instrumenta za fundacije.
3.6EU mora s financiranjem spodbujati trajnostnost in neodvisnost ter zagotoviti:
·večletno, dosledno in prožno financiranje, ki bo dostopno akterjem civilne družbe, in ustrezna sredstva v večletnem finančnem okviru;
·sodelovanje organizacij civilne družbe pri izvajanju, spremljanju in ocenjevanju programov financiranja, ki so zanje pomembni;
·odpravo upravnih, regulativnih in davčnih ovir, tudi čezmejnih, za dostop do financiranja in donacij;
·da so vsi zakoni, ki vplivajo na organizacije civilne družbe in njihove dejavnosti, v celoti skladni s pravnimi obveznostmi in temeljnimi pravicami na ravni EU in mednarodni ravni ter da se z organizacijami civilne družbe posvetuje o zakonodajnih spremembah, ki vplivajo nanje;
·da se ukrepi, ki omejujejo dostop do financiranja, ne izvajajo ter da se upravni, pravni in finančni mehanizmi ne zlorabljajo za omejevanje udeležbe javnosti, državljanskega delovanja ali svobode medijev;
·da se državljane spodbuja, naj prijavijo nadlegovanje organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic ali napade nanje ter da se te kršitve ustrezno evidentirajo, preiskujejo in preganjajo, da bi se spoštovala pravna država;
·ustrezno izvrševanje zakonodaje EU o zaščiti organizirane civilne družbe, po potrebi tudi z začasnimi ukrepi;
·podporo organizacijam civilne družbe s trajnostnim financiranjem njihovega dela in mehanizmi za krepitev zmogljivosti.
3.7EU mora povečati državljansko udeležbo in civilni dialog z ustvarjanjem pravih pogojev in določanjem referenčnih meril ter spodbujanjem struktur dialoga na vseh ravneh.
3.7.1Spodbujanje ustreznih pogojev in določanje referenčnih meril
3.7.1.1Za smiseln civilni dialog so potrebni ustrezni pogoji, da lahko vse strani sodelujejo, za vsako pa je treba določiti jasne vloge in odgovornosti. To zahteva tudi odzivnost in odgovornost institucij znotraj in zunaj mehanizmov dialoga v skladu s standardi, ki urejajo pravico do dobrega upravljanja. Civilni dialog na evropski ravni ne more pravilno delovati brez dobro vodenega civilnega dialoga na nacionalni ravni. Za vzpostavitev ugodnega okolja za učinkovit in konstruktiven civilni dialog morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, kot so zaupanje, odgovornost, preglednost in pogoji, ki spodbujajo udeležbo. Kodeks dobrih praks sodelovanja civilne družbe v procesih odločanja, ki ga je sprejela konferenca mednarodnih vladnih organizacij pri Svetu Evrope, povzema ključna načela in pogoje, ki lahko služijo kot vodilo (glej Prilogo I). EESO predlaga, naj bodo v strategiji za civilno družbo določeni cilji in opredeljeni kazalniki z jasnimi referenčnimi merili za države članice in institucije EU v zvezi z državljanskim prostorom in civilnim dialogom na nacionalni ravni.
3.7.1.2EESO priporoča, naj ima civilni dialog na vseh ravneh, tudi na ravni EU, naslednje značilnosti.
·Biti mora smiseln. Civilni dialog naj bi bil resničen in konkreten del postopka odločanja, ki organizacijam civilne družbe omogoča resnične izmenjave in jim daje prostor, da izrazijo svoja stališča. Biti bi moral resničen, ne pa zgolj ustvarjati vtisa, da gre za demokracijo.
·Usmerjen mora biti v rezultate in omogočati sodelovanje civilne družbe v razpravah o ciljih in vsebini zakonodajnih ukrepov in določb, ki se nanašajo nanjo, ter v fazah ocenjevanja.
·Biti mora reden.
·Biti mora pregleden, pravila in merila o tem, kako se izberejo deležniki in kaj bo zajemal dialog, morajo biti javno dostopna, organizacije civilne družbe pa morajo imeti dostop do vseh ustreznih informacij.
·Biti mora zakonit. Akreditacija organizacij civilne družbe mora temeljiti na dejanski legitimnosti in reprezentativnosti. Organizacije civilne družbe morajo spoštovati načela notranje demokracije, avtonomije, neodvisnosti in preglednosti, slediti nepridobitnemu modelu ter delovati v korist vseh ali posebnih interesnih skupin.
·Vsem stranem mora omogočati, da povedo svoje ideje. Organizacije civilne družbe morajo imeti možnost, da svoje pobude in prednostne naloge vključijo v programe držav članic in evropskih institucij. Skupno odločanje o časovnem poteku dialogov lahko poveča učinek in prepreči težave z zmogljivostjo na vseh straneh.
·Biti mora vključujoč in reprezentativen, zlasti glede zastopanja najranljivejših. Unija enakosti pomeni, da se upoštevajo perspektive spola, LGBTIQ+, migrantov, invalidnosti in Romov.
·Biti mora strukturiran in usklajen. V delo in predloge organizacij civilne družbe bi morala biti vključena usklajevalna služba.
·Prinesti mora rezultate in nadaljnje ukrepe. Na evropski ravni bi se morale institucije EU na prispevke organizacij civilne družbe odzvati prek javnega pregleda stanja, v katerem bi podrobno opisale nadaljnje ukrepe ali pojasnile, zakaj niso bili sprejeti nobeni ukrepi. Zbrati bi bilo treba tudi povratne informacije udeležencev.
3.7.1.3Organizacije civilne družbe bi morale nastopati enotno, da bi okrepile svoje delovanje.
3.7.2Spodbujanje in krepitev struktur dialoga na vseh ravneh
3.7.2.1V svetu, ki ga vse bolj zaznamujejo konflikti, dezinformacije in družbena polarizacija, mora EU nujno ponovno razmisliti o vlogi civilne družbe in okrepiti civilni dialog – ne le kot temelj institucionalne legitimnosti, temveč tudi kot ključni steber za izgradnjo odpornejše, bolj vključujoče in bolj participativne Evrope.
3.7.2.2Strategija za civilno družbo mora obravnavati vse vrste civilnega dialoga, vključno s prečnim, vertikalnim/sektorskim in horizontalnim dialogom (dialog med civilno družbo).
3.7.2.3Za večjo državljansko udeležbo in strukturiran civilni dialog bo potreben čas. Oceniti moramo obstoječe prakse, se učiti iz njih ter pripraviti načela in smernice, ki jih bo mogoče na koncu strniti v medinstitucionalnem sporazumu o civilnem dialogu na ravni EU. EESO zato predlaga sprejetje medinstitucionalnega sporazuma o civilnem dialogu, ki bi ga organiziral EESO in bi omogočal dosledno izvajanje civilnega dialoga v institucijah EU v skladu z načeli, navedenimi v točki 3.7.1 tega mnenja.
3.7.2.4EESO je prav tako pripravljen proaktivno sodelovati v smiselnem dialogu z institucijami EU. Predlaga, naj Komisija organizira letno srečanje z njim, na katerem bi razpravljali o tem, kako Komisija izvaja priporočila iz mnenj EESO (poleg pisnih povratnih informacij, ki jih EESO že prejme) ter dobili povratne informacije. Evropski parlament bi lahko EESO povabil k sodelovanju na sejah ustreznih odborov, kadar so na dnevnem redu zakonodajni ali politični dosjeji, povezani z njegovimi mnenji. Podobno bi lahko Svet redno vključeval EESO v zakonodajni postopek, preučil njegova priporočila in o njih razpravljal.
3.7.2.5Poleg tega EESO predlaga začetek obsežnega dialoga (kot del pilotnega projekta, opisanega v točki 4.3 tega mnenja). To bi pripomoglo k vzpostavitvi upravljanja in strukture sektorskih dialogov v prihodnje.
3.7.2.6Pri izvajanju civilnega dialoga na evropski ravni so trenutno zelo velike razlike tako glede kakovosti kot količine. Vzpostavitev usklajevalnih mehanizmov med institucijami in v njih bi verjetno pomagala zmanjšati prekrivanje in minimizirati uporabo virov.
3.7.2.7Kot je poudarjeno v novi študiji EESO, je trenutno izziv, kako doseči, da bodo ustrezne enote v institucijah spoštovale temeljna načela – najti je treba ustrezen prostor za izražanje stališč civilne družbe in vzpostaviti pregledne mehanizme za vključitev smiselnega prispevka v oblikovanje politik. Čeprav obstajajo razlogi za optimizem, je treba z delom nadaljevati. Z medinstitucionalnim sporazumom o civilnem dialogu bi se lahko razdelile različne vloge in pričakovanja dialoga glede na vloge udeleženih institucij, najprej z obstoječimi mehanizmi.
·Pri Svetu bi bilo treba poleg vseh drugih orodij za stalen dialog uporabiti tudi evropski semester.
·Pri Evropskem parlamentu bi bilo treba okrepiti vlogo pooblaščenega podpredsednika in možnost vplivanja v parlamentarnih skupinah in odborih.
·Pri Evropski komisiji bi morala biti prizadevanja pooblaščenega komisarja usklajena z generalnimi direktorati (GD).
·EESO meni, da je treba okrepiti vlogo povezovalne skupine.
3.7.2.8Te zelo pomembne točke se nanašajo na krepitev državljanske udeležbe z opolnomočenjem organizacij civilne družbe in vzpostavitvijo struktur, ki podpirajo usposabljanje in krepitev zmogljivosti za vključevanje skupnosti. To je ključnega pomena za kar najboljše dokončanje celotne strategije. EESO meni, da je to temeljna gospodarska naložba za prihodnost Evrope.
4.Oblikovanje platforme civilne družbe
4.1Splošne ugotovitve
4.1.1Raznolikost akterjev civilne družbe, lokalnih pobud, nevladnih organizacij in nacionalnih platform je treba ustrezno upoštevati. Platforma ne bo učinkovita ali legitimna, če ne bo priznavala in upoštevala posebnosti vsakega od njih ter tako omogočila široko udeležbo. EESO ima lahko osrednjo vlogo pri doseganju te legitimnosti.
4.2Opiranje na strokovno znanje in mreže EESO
4.2.1Med analizo je treba najprej preučiti, ali že obstajajo strukture ali institucije, ki bi jo lahko gostile in bi jo bile pripravljene gostiti. EESO je sposoben in pripravljen gostiti takšno platformo. Glede na izkušnje s spodbujanjem dialoga in posvetovanja je tudi pravi kraj za to. Zdi se, da to zamisel podpirata predloga 38 in 39 Konference o prihodnosti Evrope. Glede na predlog 39 je „treba okrepiti institucionalno vlogo EESO in ga opolnomočiti kot posrednika in poroka za dejavnosti participativne demokracije, kot je strukturiran dialog z organizacijami civilne družbe in državljanskimi forumi“.
4.2.2Če bi EESO pooblastili, da gosti to platformo, bi podprli njegove pristojnosti, svetovalne funkcije in delovne metode ter mu omogočili, da deluje kot posrednik v odnosu do civilne družbe. EESO mora biti glede na svoje izkušnje, strokovno znanje in mreže vključen že od začetka. To strokovno znanje zajema poglobljeno znanje članov EESO na njihovih področjih, njihovo strokovno znanje in izkušnje pri spodbujanju skladnega razvoja politike EU ter močno reprezentativnost, saj so člani uradno pooblaščeni za sprejemanje odločitev v imenu tistih, ki jih zastopajo. Delo EESO je organizirano tako, da se vzpostavi interakcija med „tehnično“ ali „sektorsko“ razsežnostjo in bolj „horizontalnimi“ vidiki. S takim pristopom vsa mnenja, ki jih pripravijo študijske skupine, sestavljene iz članov s posebnim strokovnim znanjem, temeljijo na odličnem tehničnem delu. Poleg tega obstaja tudi nekakšen demokratičen filter v stalnih strokovnih skupinah, kjer o besedilu razpravlja več kot 100 članov, kar omogoča, da se večina mnenj EESO sprejme soglasno, in je odraz njegovega posebnega načina iskanja družbenega soglasja.
4.2.3EESO ima dostop do obsežne in edinstvene mreže. Člani EESO so zakoreninjeni v nacionalni civilni družbi, zato lahko prispevajo k politikam EU na podlagi izkušenj z lokalne ravni in evropske razprave prenesejo nazaj v lokalne skupnosti.
4.3Struktura in upravljanje platforme civilne družbe
4.3.1EESO na podlagi svojih izkušenj in glede na svojo mrežo predlaga, da bi v partnerstvu z Evropsko komisijo začeli pilotni projekt obsežnega dialoga že v zgodnji fazi političnega postopka. Glavni poudarek bi bil na vprašanjih, povezanih z demokracijo, temeljnimi pravicami in pravno državo, o katerih bi se razpravljalo v navezi z ad hoc skupino EESO za temeljne pravice in pravno državo. Cilj platforme civilne družbe bi bil razširiti sodelovanje organizacij civilne družbe, ki se ukvarjajo z demokracijo, temeljnimi pravicami in pravno državo, in opredeliti vprašanja, ki posebej zadevajo organizacije civilne družbe na lokalni ravni, ter prispevati k poročilom EESO in Evropske komisije o teh vprašanjih. EESO predlaga ustanovitev usmerjevalne skupine v okviru platforme, ki bi jo sestavljali Evropska komisija, EESO in povezovalna skupina ter bi se zgledovala po EMF. Platforma bi bila vključena v letno konferenco EESO o pravni državi in temeljnih pravicah. Prispevki tedna civilne družbe bi bili prav tako vključeni v delo platforme, na kak način, pa bi določila usmerjevalna skupina (npr. en dan bi namenili delu platforme).
4.3.2Usmerjevalna skupina bi bila odgovorna za začetek pilotnega projekta in bi se dogovorila o ustreznih ureditvah upravljanja in sodelovanja. Konkreten predlog postopka bi bilo treba še razviti. Po izvedbi bo projekt ocenila in predlagala prihodnji razvoj, da bi olajšala podobne procese širokega dialoga o drugih ključnih temah, pomembnih za civilno družbo. Usmerjevalna skupina bi se vsako leto natančno dogovorila o temah in rokih za projekt.
4.3.3EESO tudi meni, da bi lahko strategija (vključno s platformo) v prihodnosti prispevala k:
·poročilu, ki se pripravi vsako drugo leto, o dejavnostih strategije in vseh dejavnostih civilnega dialoga, ki se izvajajo prek platforme in vsakega generalnega direktorata;
·letnemu pregledu stanja v obliki javnega foruma za razprave o rezultatih nadaljnjih dejavnosti v zvezi z dialogi;
·letnemu forumu, organiziranemu v partnerstvu z Evropsko komisijo, ki bi lahko bil del tedna civilne družbe.
4.3.4Pilotni projekt bi bil priložnost za nadaljnji razvoj in oblikoval formalno strukturo obstoječega strukturiranega sodelovanja z organizacijami civilne družbe. EESO je že preskusil različne načine sistemskega sodelovanja z organizacijami civilne družbe, med drugim z: i) EMF; ii) prostorom za sestajanje, ki ga nudi strokovna skupina EESO za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje (NAT) organizacijam civilne družbe, da se srečujejo in pripravljajo skupne prispevke za evropske in mednarodne procese; in iii) prispevkom povezovalne skupine v doprinos EESO k letnemu delovnemu programu Komisije. Te in druge pobude bi lahko postale del pilotnega projekta v okviru enotne strukture upravljanja (ki jo sestavljajo Evropska komisija, EESO in povezovalna skupina). Pilotni projekt bi se lahko začel izvajati hitro in brez odloga, saj temelji na obstoječih strukturah in instrumentih. Njegov uspeh bi bil odvisen od ustreznih sredstev in dejavnosti za krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe.
4.3.5Platforma bi:
·usmerjala dialoge (ki bi jih organizirali upravni organi) o demokraciji, temeljnih pravicah in pravni državi ter nato prispevala h ključnim političnim procesom, kot je letni delovni program Komisije;
·organizirala letno konferenco o civilnem dialogu, po možnosti med evropskim tednom civilne družbe, na kateri bi vsi deležniki predstavili in izpopolnili osnutke priporočil;
·spremljala civilni dialog z letnimi pregledi stanja, ki bi prispevali k dvoletnim poročilom o civilnem dialogu; in
·prispevala k medinstitucionalnemu sporazumu.
4.3.6Evropska komisija bi morala predvideti ustrezne določbe za krepitev evropskega civilnega dialoga na vseh ravneh in še posebej finančna sredstva za izvedbo predlaganega pilotnega projekta. Brez ustreznega financiranja strategije za civilno družbo ni mogoče izvajati. Po dveh letih in pol (sredina mandata EESO) bi EESO, organizacije civilne družbe in Evropska komisija opravili oceno, da bi izboljšali proces in opredelili naslednje razvojne korake.
V Bruslju, 17. julija 2025
Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Oliver RÖPKE
*
*
*
Opomba:
sledita prilogi.
Annex I
Code of Good Practice for Civil Participation in the Decision-Making Process by the Council of Europe’s Conference of INGOs.
Four key principles (participation, trust, accountability and transparency, and independence) are needed to foster a constructive relationship with NGOs that ensures participation and allows them to collect and channel the views of citizens. Collaboration with NGOs is invaluable to the political decision-making process, enhancing the quality, understanding and longer-term applicability of policy initiatives.
Open and democratic societies are based on honest interactions between actors and sectors. Although NGOs and public authorities have different roles to play, the shared goal of improving the lives of people can only be satisfactorily reached if the relationship between them is based on trust, which requires transparency, respect and mutual reliability and accountability.
Acting in the public interest requires openness, responsibility, clarity and accountability from both the NGOs and the public authorities, with transparency at all stages.
Independent NGOs must be free to determine their aims, decisions and activities. They have the right to act independently and advocate positions different from the authorities with whom they may otherwise cooperate.
The conditions required to create an enabling environment are:
·the rule of law;
·adherence to fundamental democratic principles;
·political will;
·favourable legislation;
·clear and precise procedures;
·long-term support and resources for a sustainable civil society; and
·shared spaces for dialogue and cooperation.
If these conditions are met, a constructive relationship between NGOs and public authorities can be built on reciprocal trust and mutual understanding.
Annex II – The EESC’s structured civil dialogue models, including internal models that involve innovative institutional measures
The EESC consults civil society organisations – in addition those that are represented by members in the Committee – on a regular basis through various different channels and structures. Below is a list of some of these.
1.The EESC Liaison Group, which is a horizontal dialogue forum consisting of 47 European CSOs and networks. It is a framework for dialogue and cooperation on a wide range of topics between the EESC and these networks.
2.The EESC’s network of national economic and social councils (NESC), which unites 21 bodies representing social and civil dialogue stakeholders at national level. This network aims to facilitate the exchange of information and promote the work of national economic and social councils, including on a collaborative IT platform, to reach a shared vision and recommendations on common concerns. This increases the EESC’s impact in the Member States. This network is increasingly involved in joint events, such as the series of conferences on fighting disinformation initiated in 2023 by the EESC’s External Relations (REX) Section, and the EESC group meetings on the European Semester. To foster a common reflection on shared concerns, the network draws up a yearly policy paper which is endorsed at an annual meeting and subsequently shared with the presidents of EU institutions. The network organises exchanges between EESC and NESC members to reinforce mutual knowledge and expertise on specific topics. In the discharge for the 2023 financial year, the European Parliament called for continued cooperation with the NESCs on topics of common interest and the exchange of good practices, emphasising the vital role that civil society plays in addressing the EU’s current challenges.
3.The EESC’s NAT section, which has, over the years, provided a ‘convening space’ for other CSOs to meet and prepare joint contributions that feed into EU and international processes, and to give visibility to their initiatives on the ground. For example, following requests by the Commission, the NAT section has:
·helped prepare civil society’s contribution to the first
EU Voluntary Review on the SDGs
presented at the High-Level Political Forum in New York in 2023;
·helped prepare
targeted contributions for the UNFCCC COP
on the just transition and agri-food systems by combining input from EESC opinions with the views collected from other CSOs in expert hearings;
·hosted several
youth climate and sustainability round tables
, allowing youth organisations to make recommendations directly to commissioners;
·co-hosted the
European Circular Economy Stakeholder Platform
with the Section for the Single Market, Production and Consumption (INT section). This joint initiative by the European Commission and the EESC is a ‘network of networks’; it goes beyond sectorial activities and highlights cross-sector opportunities. It also provides a meeting place for stakeholders to share and scale up effective solutions and address specific challenges. The platform bridges existing initiatives at local, regional and national levels, and supports the implementation of the circular economy;
·co-organised the annual
EU Organic Awards
with the Commission, the CoR and farmers’ organisations (COPA COGECA and IFOAM); and
·actively contributed to the Rural Pact by organising and hosting
thematic Rural Pact debates
with various stakeholders.
4.The EESC’s Section for Employment, Social Affairs and Citizenship (SOC section), which has, over the years, also provided different models to include contributions from other civil society organisations, including, for example, the EMF and the FRRL group.
·The EMF is a platform for dialogue between civil society and the European institutions. It brings together representatives of civil society organisations, local and regional authorities, Member States and EU institutions. It is an opportunity for civil society to express its views, exchange ideas and best practices, and discuss challenges and priorities with decision-makers. Before forum topics are chosen, they are discussed with CSOs. The EMF is jointly organised and has a bureau comprised of six members that are elected by the participants for two-year terms of office. Of these bureau members, one is from the Commission, one is from the EESC, and four are representatives from civil society. The EMF can express positions and produce recommendations through its EMF group.
·The FRRL group is a horizontal body within the EESC tasked with promoting respect for European values and providing a forum for European civil society organisations to meet and share their assessments on the state of fundamental rights, democracy and the rule of law. In its work, the FRRL group focuses on key issues that are particularly relevant to civil society CSOs serve to highlight trends in Europe in order to lay the foundations for constructive dialogue between all stakeholders.
5.The EESC’s REX section, which is tasked with monitoring the EU’s external activities through dialogues with civil society organisations from the non-EU countries and regions with which the EU has formal relations. The section also actively follows the EU’s trade and development policies. A number of external bodies exist within the REX section, including the following.
·Follow-up committees.
·Joint consultative committees (JCCs), which are comprised of EESC members and civil society organisations of countries with which the EU has signed an association agreement or similar accord. Their task is to adopt recommendations put forth by civil society representatives on various aspects to do with bilateral relations. Consultative committees have a similar role, but concern a group of countries rather than one single country.
·Civil society platforms, which are similar to JCCs, but they also include other European civil society organisations in addition to the EESC. They stem from association agreements with Eastern Partners.
·Round tables with the Economic and Social Council of China and that of Brazil.
·Domestic advisory groups (DAGs), which are bodies set up under free trade agreements (FTAs) or free trade chapters within association agreements. They are tasked with advising the Commission’s DG Trade on trade and sustainable development chapters of FTAs.