ECO/673
Dodatne ugotovitve o ekonomski politiki euroobmočja 2025
MNENJE
Strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Dodatne ugotovitve o ekonomski politiki euroobmočja 2025
(mnenje na lastno pobudo)
Poročevalec: Juraj SIPKO
|
Svetovalec
|
Petr ZAHRADNÍK (za poročevalca)
|
|
|
|
|
Sklep plenarne skupščine
|
27. 3. 2025
|
|
Pravna podlaga
|
člen 52(2) Poslovnika
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
5. 9. 2025
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
34/0/1
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
…
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ugotavlja, da EU kljub gospodarski uspešnosti držav EU in euroobmočja, zlasti v zadnjih petih letih, ni mogla ohraniti svojega močnega položaja v svetovnem gospodarstvu, predvsem v primerjavi z gospodarstvoma ZDA in Kitajske. To je razvidno zlasti iz veliko počasnejše stopnje rasti in drugih vidikov, povezanih s kakovostjo, ki potrjujejo, da se položaj EU v svetovnem gospodarstvu postopoma slabša, predvsem v primerjavi z njenimi največjimi konkurenti.
1.2EESO poudarja, da so imela gospodarstva EU in euroobmočja poleg nizke stopnje rasti težave tudi z visoko inflacijo, hkrati pa so razmeroma slabo strukturno odporna na trenutna varnostna tveganja. To obdobje, ki so ga zaznamovali zunanji sistemski šoki, kar je negativno vplivalo na družbo in privedlo tudi do poslabšanja življenjskega standarda ljudi v EU in euroobmočju, se je očitno končalo, inflacija pa se je vrnila v ustaljene tirnice.
1.3EESO se zaveda, da je bila brezposelnost v zadnjem času izjemno nizka, realna rast plač pa naj bi se postopoma vrnila na zadovoljivo raven. Paradoksalno je bila stopnja zaposlenosti najvišja v času, ko je bila gospodarska rast zgodovinsko gledano zelo nizka, kar je med drugim posledica relativno nizke produktivnosti.
1.4EESO izraža zadovoljstvo, ker so gospodarstva EU in euroobmočja na splošno dosegla pozitivno trgovinsko bilanco, kar kaže, da je gospodarstvo EU kot celota konkurenčno, predvsem v sektorju blaga, in da je EU ohranila razmeroma močno konkurenčno prednost. V zvezi s tem EESO odločno priporoča, naj se v okviru gospodarske in trgovinske politike sprejmejo vsi potrebni ukrepi, da bi ohranili pozitivno trgovinsko bilanco in presežek v plačilni bilanci.
1.5EESO se zelo dobro zaveda, da v svetovni trgovinski vojni, ki jo je začela vlada ZDA, ni mogoče in tudi ni enostavno ohraniti trdnega položaja v mednarodni trgovini. Mednarodna pravila, ki so se postopno uvajala v zadnjih 80 letih, v sedanjih svetovnih razmerah na področju gospodarstva, trgovine in naložb ne veljajo več. EESO zato poziva pristojne institucije EU, naj sprejmejo nujne ukrepe, da bi preprečile nadaljnjo slabitev položaja EU v svetovnem gospodarstvu.
1.6EESO poudarja, da bodo za zagon gospodarstev EU in euroobmočja potrebni ciljno usmerjeni ukrepi za spodbujanje naložb z ustreznimi koristmi in donosnostjo. Evropska komisija je nedavno sprejela številne dokumente, v katerih so navedene strateško pomembne panoge in opredeljen položaj posameznih regij na svetovnem gospodarskem zemljevidu. EESO zato priporoča, da se osredotočimo na te panoge ter vzpostavimo upravne in finančne pogoje za obsežne naložbe.
1.7EESO podpira delo Evropske komisije v zvezi s strategijo enotnega trga, ki se osredotoča na vzpostavljanje primernih pogojev za inovacije. To pomeni, da je treba racionalizirati in poenostaviti skupna pravila, ki veljajo za enotni trg. EESO meni, da so v okviru unije prihrankov in naložb ter večjega in povezanega kapitalskega trga še dodatne možnosti za učinkovitejše financiranje.
1.8Da bi ohranili in okrepili položaj EU in euroobmočja v svetovnem gospodarstvu, je treba sprejeti in uvesti ciljno usmerjeno politiko, ki bo podpirala vstop uspešnih in ambicioznih podjetij na svetovni trg. EESO v zvezi s tem opozarja, da je treba zagotoviti dovolj možnosti za visoko usposobljene ljudi na tehnoloških in inovativnih delovnih mestih v Evropi, tudi v okviru aktualne pobude Izberi Evropo.
1.9EESO se odločno zavzema za jasna pravila v zakonodaji. Poudarja, da še vedno obstajajo številna zastarela pravila, ki podjetnikom in drugim zelo otežujejo življenje, zato pozdravlja trenutna prizadevanja za poenostavitev postopkov. Hkrati pa poudarja, da ne smejo biti ogroženi socialni in okoljevarstveni standardi.
1.10EESO meni, da je za zagotovitev ugodnega in trajnega položaja EU in euroobmočja v svetovnem gospodarstvu ključno podpreti prednosti in odpraviti pomanjkljivosti na področju konkurenčnosti. Poleg tega se je treba v prihodnji strategiji osredotočiti na storitveni sektor, ki je manj razvit, in ga podpirati v skladu s pravili enotnega trga, da bo konkurenčen na svetovni ravni. EESO prav tako poudarja, da bo mogoče bolj povezan storitveni sektor vzpostaviti le, če se dejansko omeji socialni damping in je poskrbljeno za pravično mobilnost.
1.11Ena od ključnih srednjeročnih nalog držav EU in euroobmočja je doseči vzdržnost javnih financ, kar je zelo težko zaradi nizke gospodarske rasti, vse večjih odhodkov za obrambo in varnost, prehod in servisiranje dolga ter stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva. EESO zato pozdravlja prizadevanja, da bi s ciljno usmerjeno revizijo fiskalnih pravil EU in izvajanjem naložbene zmogljivosti EU za financiranje naložb, ki spodbujajo rast in so strateškega pomena za enotni trg, ustvarili fiskalni manevrski prostor. Hkrati je treba s fiskalnim okvirom zagotoviti, da se v obdobju gospodarskega okrevanja predvidijo fiskalni blažilniki.
1.12Gospodarstva EU in euroobmočja se soočajo z novimi izzivi, povezanimi z nepričakovanimi dogodki in posledicami svetovne trgovinske krize, zato EESO priporoča, naj Evropska komisija čim prej podpiše dvostranske trgovinske sporazume z vsemi državami, ki imajo zelo velik promet v zunanji trgovini. Poleg tega si mora Komisija še naprej prizadevati za obnovo multilateralizma in začeti nujne reforme v Svetovni trgovinski organizaciji (STO). Trenutno dogajanje v mednarodni trgovini je nepredvidljivo in brez primere, zato EESO priporoča, naj se Evropska komisija v sodelovanju z vsemi ustreznimi državami bolj proaktivno odzove na protekcionistične ukrepe.
1.13EESO priporoča, naj EU in nacionalne vlade nujno sprejmejo vse institucionalne in zakonodajne ukrepe, ki so potrebni za boljše delovanje enotnega trga. V skladu s tem si je treba prizadevati za vzpostavitev večnamenskega okvira, da bi odpravili vrzeli na področju raziskav in razvoja, naložb, produktivnosti in konkurenčnosti v primerjavi z glavnimi konkurenti EU. EESO poziva vse pristojne institucije v EU in državah članicah k uporabi usklajenega pristopa, da bi ponovno okrepili položaj EU in euroobmočja v svetovnem gospodarstvu.
2.Splošne ugotovitve
2.1Do konca leta 2024 so bila gospodarstva EU razmeroma stabilna. Kljub precejšnji negotovosti v svetovnem gospodarstvu se je inflacija znižala, gospodarska rast pa se je še naprej, sicer počasi, povečevala.
2.2Leto 2024 je bilo dokaj stabilno, potem pa je vlada ZDA januarja, aprila in avgusta 2025 uvedla protekcionistične ukrepe, ki pomenijo velika tveganja za gospodarski razvoj držav EU in euroobmočja. Zvišanje carin je povzročilo precejšnjo poslovno in naložbeno negotovost ter visoko stopnjo nestabilnosti na finančnih in kapitalskih trgih ter trgih primarnih proizvodov.
2.3Med državami članicami so dokaj velike razlike v stopnji gospodarske rasti, na splošno pa gospodarska uspešnost ni posebej spodbudna, kar je posledica vse večje vrzeli v produktivnosti v primerjavi z glavnimi konkurenti EU v svetovnem gospodarstvu.
2.4Gospodarska rast v državah EU in euroobmočja je bila leta 2024 razmeroma nizka. Rast BDP glede na predhodno leto je v euroobmočju znašala 0,7 %, v celotni EU pa 0,9 %. Ta nekoliko nizka gospodarska rast se je nadaljevala do konca leta 2024, pri čemer so bili zaznani stalno padajoči trendi.
|
Rast BDP
|
2024
(v %)
|
Zadnje četrtletje 2024 glede na predhodno leto
(v %)
|
Zadnje četrtletje 2024
glede na prehodno četrtletje
(v %)
|
|
EU
|
0,9
|
1,1
|
0,2
|
|
Euroobmočje
|
0,7
|
0,9
|
0,1
|
2.5Gonilo gospodarske rasti bi bila lahko zasebna potrošnja, vendar samo, če na tem področju ne bo negativnih učinkov nadaljnje svetovne trgovinske vojne, ki lahko nepredvideno vpliva na cene potrošniškega blaga in zaupanje potrošnikov. Treba je okrepiti domače povpraševanje na enotnem trgu, da se podpre potrošnja kot osrednji steber gospodarske rasti, pri čemer je treba učinkovito izvajati direktivo o minimalnih plačah, okrepiti kolektivna pogajanja in spodbujati naložbe.
2.6Zaradi negotovosti glede prihodnjega prehoda na zeleno gospodarstvo, vse večjih geopolitičnih napetosti in nadaljnjega drobljenja svetovnega gospodarstva je obseg naložb trenutno precej majhen. Na naložbe vpliva tudi slabitev temeljnih načel multilateralizma, ki je v preteklosti od druge svetovne vojne naprej zelo pozitivno vplival na svetovno gospodarstvo. Ti negativni trendi skupaj močno vplivajo na razvoj svetovnega gospodarstva, pa tudi gospodarstva EU in euroobmočja.
2.7Zaradi nadaljnjega uvajanja protekcionističnih ukrepov ter negotovosti na mednarodnih finančnih in kapitalskih trgih ter trgih primarnih proizvodov se povečujejo tveganja, povezana z zunanjetrgovinsko usmeritvijo držav EU in euroobmočja. V zadnjih petih letih je bilo v svetovnem gospodarstvu precej negotovosti, vendar so države EU in euroobmočja kljub temu dosegle pozitivno trgovinsko bilanco in presežek v plačilni bilanci, po drugi strani pa imajo ZDA in Združeno kraljestvo dolgoročni primanjkljaj. Ta pozitivna trgovinska bilanca z ZDA je morda eden od razlogov za zunanjetrgovinsko politiko, ki so jo ZDA sprejele z zvezi z državami EU. Države EU in euroobmočja morajo biti zato pripravljene na morebitne nepredvidene spremembe v svetovnem gospodarstvu.
2.8Med pozitivni trendi v gospodarstvih EU in euroobmočja v zadnjih petih letih so relativna odpornost na visoko inflacijo, uvedba ukrepov za izboljšanje fiskalne discipline in sposobnost spopadanja z energetsko krizo.
2.9V državah euroobmočja se je inflacija leta 2024 znižala. Če ne bo nepredvidenih zunanjih šokov za svetovno gospodarstvo, naj bi Evropska centralna banka postopno uvedla ekspanzivno denarno politiko, ko bo sredi leta 2025 dosežena ciljna stopnja inflacije.
2.10EESO poudarja, da je za doseganje podnebnih ciljev EU, odpravo inovacijske vrzeli ter povečanje produktivnosti, konkurenčnosti in odpornosti EU potrebnih več javnih naložb. V skladu s tem predlaga ciljno usmerjeno revizijo Uredbe (EU) 2024/1263
, da bi dali prednost javnim naložbam, ki spodbujajo rast in prispevajo k povečanju produktivnosti, konkurenčnosti in odpornosti gospodarstev EU.
2.11 Trendi na področju javnih financ so za zdaj manj spodbudni. To je povezano s stalnim obsežnim kopičenjem javnega dolga, povečanimi odhodki zaradi staranja prebivalstva in prehoda ter odhodki za obrambo in varnost, kar lahko privede do večjega primanjkljaja in javnega dolga.
2.12Pozitiven trend v državah EU in euroobmočja je dokaj nizka brezposelnost, pri čemer so med posameznimi državami razlike. Pri tem je treba poudariti, da je brezposelnost nizka celo v času zelo šibke gospodarske rasti, kar je posledica neugodne gospodarske strukture in zlasti še vedno nizke produktivnosti.
2.13Glede na sedanje geopolitične napetosti in posledično nadaljnje drobljenje svetovnega gospodarstva bodo potrebni novi pristopi k upravljanju in izvajanju gospodarske politike, zato je nujno nadaljevati usklajene strukturne reforme za odpornost (finančno, tehnološko in operativno odpornost ter odpornost poslovnih modelov) ter prizadevanja za krepitev strateške avtonomije, ob tem pa spoštovati vse temeljne vrednote EU, zlasti na področju gospodarstva, trgovine in naložb.
2.14Zaradi sedanjih geoekonomskih gibanj se bodo morale države EU in euroobmočja osredotočiti na trenutne spremembe ter sprejeti in izvajati vse potrebne ukrepe za strukturne spremembe, da bi povečale tako naložbe kot tudi produktivnost, konkurenčnost in splošno odpornost.
2.15V zadnjih dveh desetletjih je EU postopoma izgubila svoj pomemben položaj v svetovnem gospodarstvu, zlasti v primerjavi s svojimi glavnimi svetovnimi konkurenti, zato je nujno sprejeti in izvesti vse potrebne ukrepe za povečanje naložb kot ključnega dejavnika za povečanje produktivnosti in izboljšanje kakovosti delovne sile, v ta namen pa učinkoviteje razporejati kapital in prihranke. Ena od možnih rešitev je takojšnja odprava dolgotrajnih ovir in strukturnih pomanjkljivosti.
3.Posebna priporočila
3.1EESO se zaveda, da na sedanje gospodarske razmere v državah EU in euroobmočja močno vpliva korenita sprememba svetovnega gospodarskega okolja. Glavni vzrok zanjo je nepredvidljiva tarifna in trgovinska politika, ki ima neposredne in posredne posledice.
3.2EESO priporoča, naj Evropska komisija ne zaostruje trgovinske vojne. EU mora jasno pokazati, da se lahko kar najbolj učinkovito zoperstavi odločni trgovinski politiki ZDA, zato bi komisarji morda lahko preučili, pod kakšnimi pogoji nekatere multinacionalne družbe na področju IKT in visoke tehnologije poslujejo v EU, vključno s tem, kako izpolnjujejo svoje davčne obveznosti.
3.3EESO meni, da bi morala diplomacija EU glede na nenehne težnje po slabitvi multilateralizma zdaj prevzeti pomembno vlogo na mednarodnem prizorišču ter se v tem okviru odločno zavzeti za ohranitev povojne institucionalne ureditve sodelovanja, ki temelji na mednarodni monetarni stabilnosti (Mednarodni denarni sklad), finančni pomoči (Svetovna banka, Mednarodna banka za obnovo in razvoj) ter liberalizaciji mednarodne trgovine in odstranjevanju ovir zanjo (Splošni sporazum o carinah in trgovini ter nato Svetovna trgovinska organizacija). Vzpon in uspeh teh večstranskih monetarno-finančnih in trgovinskih institucij v skoraj 80 letih je bolj v skladu z vrednotami EU kot nadaljevanje protekcionizma, gospodarska negotovost in neracionalen pristop k obstoječemu sistemu multilateralizma.
3.4EESO meni, da bi morala EU v sedanjem negotovem in nepredvidljivem okolju čim bolj izkoristiti svoje prednosti, hkrati pa odpraviti svoje gospodarske slabosti. V zvezi s tem ugotavlja, da bi bilo gospodarstvo EU bolje pripravljeno na prihodnje nepričakovane šoke, če bi bilo strukturno bolj konkurenčno in stabilnejše. Ena od trenutnih glavnih prednostnih nalog EU bi moralo biti izvajanje dosledne trgovinske politike, ki bi bila tako manj občutljiva za zunanje sistemske šoke.
3.5EESO ugotavlja, da je treba izkoristiti veliko primerjalno prednost enotnega trga EU, vendar njegov potencial vse od ustanovitve leta 1993 še ni bil v celoti izkoriščen. Pri tem je treba poudariti, da se številni nastajajoči napredni sektorji, zlasti na področju storitev, spopadajo z velikimi ovirami, zato EU težko izkoristi njihove primerjalne prednosti.
3.6EESO priporoča sprejetje in izvajanje posebnih ukrepov, potrebnih za poglobitev enotnega trga v vseh panogah in na vseh področjih, vključno s storitvami. Vendar zaradi teh ukrepov ne smejo biti ogroženi socialni in okoljevarstveni standardi. Poleg tega je danes bolj kot kdaj koli prej pomembno, da se vzpostavi institucionalni in zakonodajni okvir za povečanje kapitala in njegovo učinkovito razporeditev.
3.7EESO priporoča reformo financiranja EU ob ustreznem upoštevanju spreminjajočih se razmer, zato se strinja, da je potreben vmesni pregled večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027, vključno s kohezijsko politiko, da se kljub njegovi osredotočenosti predvsem na krepitev konkurenčnosti EU ne pozabi na vrednote in cilje evropskega socialnega modela. EESO podpira krepitev naložbenih zmogljivosti v strateških panogah gospodarstva EU in razvoj kritičnih tehnologij, da bi povečali gospodarsko odpornost.
3.8EESO podpira tudi pripravo ključnih sektorskih strategij za kritične panoge in področja, ki bi lahko gospodarstvom EU in euroobmočja v prihodnosti zagotovili konkurenčno prednost.
3.9Poleg tega EESO pozdravlja in podpira cilje, določene v kompasu za konkurenčnost za EU, zlasti cilja ponovne vzpostavitve konkurenčnosti ter zagotavljanja trajnostne in vključujoče blaginje. To je strateški okvir za usklajeno delovanje v podporo konkurenčnosti EU in euroobmočja ter sprejetje vrste nujnih in potrebnih ukrepov.
3.10EESO meni, da je izjemna upravna in postopkovna zapletenost poslovnega okolja ena od glavnih ovir, ki že dolgo upočasnjujejo gospodarsko rast EU in euroobmočja, zato odločno priporoča, naj se odpravijo upravne ovire za podjetja, zlasti deset največjih ovir, navedenih v sporočilu z naslovom Enotni trg: naš evropski domači trg v negotovem svetu.
3.11EESO ceni prizadevanja Komisije, da bi odpravila eno od največjih konkurenčnih ovir v zadnjem času, tj. visoke cene energije. Zato pozdravlja objavo akcijskega načrta za cenovno dostopno energijo ter se strinja z njegovo vsebino in predlogi, da bi omejili nestabilnost (nestanovitnost) cen v času gospodarske negotovosti. V zvezi s tem predlaga, naj se sprejmejo ukrepi za zagotovitev dolgoročne predvidljivosti cen energije.
3.12EESO priporoča, naj se s prenovo pravic do emisije in sistema EU za trgovanje z emisijami izboljša stabilnost teh shem in spodbudi izvajanje cenovno dostopnega zelenega prehoda, ki bo podpiral konkurenčnost.
3.13EESO meni, da je za spodbujanje konkurenčnosti v EU in euroobmočju ter doseganje ciljev zelenega prehoda ključen močan poudarek na razvoju krožnega gospodarstva. Opozarja na razmeroma veliko odvisnost od elementov redke zemlje in kritičnih mineralov, ki jih mora EU uvažati iz tujine, zlasti iz držav v razvoju in nastajajočih tržnih gospodarstev. Krožno gospodarstvo ustvarja pogoje za večjo strateško avtonomijo EU in euroobmočja, hkrati pa prispeva k temu, da velik delež sodobnih predelovalnih industrij ostane v gospodarstvu EU.
4.Posebne ugotovitve
4.1EESO meni, da bi moral model financiranja EU po letu 2027 v večji meri temeljiti na sodobnih oblikah financiranja, predvsem na finančnih instrumentih in njihovi zmožnosti pridobivanja zasebnega kapitala. Hkrati bo za vključujočo in trajnostno gospodarsko rast še naprej ključnega pomena ustrezna raven javnih naložb na evropski in nacionalni ravni za financiranje javnih dobrin in infrastrukture.
4.2EESO zelo ceni, da se je Komisija pod vplivom prelomnih poročil Maria Draghija in Enrica Lette zavezala, da bo odpravila rešljivo in dolgoletno težavo birokracije in zapletenosti postopkov.
4.3Tradicionalni model bančnega financiranja je primeren za uveljavljena podjetja z dolgoletnimi izkušnjami, ki lahko dobijo finančno zavarovanje. Manj primeren pa je za inovativna in hitro rastoča podjetja, ki imajo le malo možnosti za zavarovanje. Ta podjetja se v številnih primerih poslužujejo drugih možnosti financiranja za svojo širitev, predvsem uporabe lastniških instrumentov. Za zagonska podjetja je trg tveganega kapitala pomemben vir financiranja.
4.4EESO se strinja s številnimi organizacijami civilne družbe in ECB, da je za lažje dodeljevanje sredstev za izvedbo pravičnega prehoda potrebna močna in trdna zakonodaja o trajnostnosti, vključno z merili za poročanje o trajnostnosti. Okvir za poročanje o trajnostnosti nudi uporabna merila za naložbe v nizkoogljične panoge, projekte na področju energije iz obnovljivih virov, financiranje prehoda ter pobude za čisto in zeleno energijo, s čimer se podpirata konkurenčnost in doseganje podnebnih ciljev EU. Z ustrezno zasnovano zakonodajo o trajnostnosti lahko spodbujamo in podpiramo inovacije ter okrepimo konkurenčnost.
4.5EESO se strinja z izborom strateško pomembnih panog, navedenih v kompasu za konkurenčnost, in poziva Komisijo, naj hitreje pripravi in uvede akcijske načrte. Meni, da je nujno spremeniti inovacijsko okolje, zlasti v panogah in na področjih s hitro rastjo, hkrati pa jim je treba zagotoviti dostopno in prožno financiranje za razvoj.
4.6EESO se v skladu z dogovorom o čisti industriji strinja, da je proces razogljičenja, ki poteka na lokalni in regionalni ravni, podlaga za prihodnjo konkurenčnost in blaginjo gospodarstva EU, vendar hkrati opozarja, da v tem dogovoru niso opredeljeni niti scenarij za prehod obstoječih tradicionalnih panog na razogljičenje niti ukrepi, ki so za to potrebni. EESO zato priporoča, naj se to jasneje opredeli glede na prihodnji razvoj teh panog in podjetij v njih.
4.7EESO poudarja, da je treba vzpostaviti institucionalni in zakonodajni okvir za enotno in učinkovito delovanje kapitalskega trga EU, da bi prihranke usmerili v donosne naložbe. V okviru nove unije prihrankov in naložb bi bilo zato treba v povezavi z nedavno reformiranim proračunom EU uvesti nove naložbene produkte, določiti pogoje za tvegani kapital in zagotoviti nemoten tok naložb po vsej EU.
4.8EESO upravičeno meni, da produktivnosti in konkurenčnosti povsod v EU ne bo mogoče povečati, če ne bomo podprli izpopolnjevanja in preusposabljanja delovne sile. Sedanja raven kvalifikacij mora biti v skladu z vse večjim povpraševanjem na trgu dela, zato EESO pozdravlja vzpostavitev unije spretnosti, usmerjene v naložbe, izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje.
4.9EESO odločno podpira prizadevanja za odpravo ovir na enotnem trgu, zlasti ovir za dokončanje unije kapitalskih trgov in bančne unije. Sprejeti bi bilo treba medsektorsko strategijo, da bi izboljšali splošno delovanje enotnega trga v vseh panogah in na vseh področjih, zato bi bilo treba posodobiti okvir upravljanja enotnega trga ter odpraviti preostale ovire v EU in preprečiti nastanek novih.
4.10EESO poudarja, da je treba ustvariti ustrezne pogoje za mobilnost delovne sile, zlasti visoko usposobljenih nadarjenih posameznikov iz sektorja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Koristno bi bilo tudi vzpostaviti praktičen sistem za priznavanje izobrazbe, da bi lahko ljudje delali kjer koli v EU.
4.11EESO poudarja, da je treba gospodarske politike vzajemno usklajevati na nacionalni ravni in ravni EU, zato podpira predlog za uvedbo orodja za usklajevanje konkurenčnosti. V skladu s tem predlogom bi si vse države članice skupaj prizadevale izpolnjevati skupne cilje EU na ravni EU in nacionalni ravni. Dobro bi bilo tudi opredeliti čezmejne projekte v evropskem interesu ter izvesti ustrezne reforme in naložbe.
4.12EESO meni, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru finančne instrumente EU s podobnimi cilji nadomestiti z Evropskim skladom za konkurenčnost, ki bi zagotavljal finančno podporo za izvajanje ukrepov v okviru orodja za usklajevanje konkurenčnosti.
4.13EESO poudarja, da se sklad za konkurenčnost ne sme izvajati v škodo kohezijskih skladov. Obstoječega deleža proračuna EU, namenjenega kohezijski politiki, v naslednjem večletnem finančnem okviru ne bi smeli zmanjšati, ampak bi ga morali povečati, saj se je pokazalo, da kohezijska politika EU, zlasti Evropski socialni sklad plus, omogoča bistvene naložbe v ljudi, ustvarja delovna mesta in krepi evropski model socialnega tržnega gospodarstva.
4.14EESO podpira ukrepe za posodobitev financiranja čistega prehoda, ki spodbujajo konkurenčnost, kot je novi okvir javne podpore iz dogovora o čisti industriji. S tem se lahko poenostavi in pospeši odobritev ukrepov javne podpore za uporabo obnovljivih virov energije, razogljičenje industrije in zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti za čiste tehnologije, krepitev sklada za inovacije in ustanovitev banke za razogljičenje industrije.
4.15EESO podpira prizadevanja Evropske investicijske banke (EIB) za oblikovanje novih finančnih orodij v okviru dogovora o čisti industriji. V zvezi s tem podpira tudi vrsto ukrepov za vzpostavitev omrežij za elektrifikacijo ter skupni pilotni program Komisije in EIB za pogodbe o nakupu električne energije, ki bodo na voljo malim in srednjim podjetjem ter energetsko intenzivnim panogam.
4.16EESO poudarja tudi pomen modela, ustvarjenega v okviru programa InvestEU, in pozdravlja uvedbo jamstvene sheme za čisto tehnologijo v okviru programa EU za tehnologijo. Prav tako priporoča, da se ohrani program, namenjen krepitvi socialne razsežnosti (sklop za socialne naložbe in spretnosti), ki ga podpira program InvestEU.
V Bruslju, 5. septembra 2025
Predsednik strokovne skupine za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Ioannis VARDAKASTANIS
_____________