ECO/674
Dodatne ugotovitve glede nadaljnjega razvoja evropskega semestra 2025
MNENJE
Strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Dodatne ugotovitve glede nadaljnjega razvoja evropskega semestra 2025
(mnenje na lastno pobudo)
Poročevalec: Javier DOZ ORRIT
|
Svetovalec
|
Olivier Cédric VAUZELLE (za poročevalca)
|
|
|
|
|
Sklep plenarne skupščine
|
27. 3. 2025
|
|
Pravna podlaga
|
člen 52(2) Poslovnika
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
5. 9. 2025
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
40/0/1
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
…
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je zaskrbljen zaradi številnih dejavnikov, ki so povezani z nestabilnostjo in geopolitičnim tveganjem ter ju povzročajo, zlasti tistih, ki ogrožajo mir, demokracijo in spoštovanje človekovih pravic, pa tudi tistih – kot je trgovinska vojna – ki vplivajo na rast in inflacijo, varnost dobavnih verig in dostop do kritičnih surovin.
1.2V spomladanski napovedi so bili znižani že tako slabi obeti za rast v EU in euroobmočju, zaradi česar bo lažje uresničiti cilje denarne politike glede inflacije. EESO je zaskrbljen, ker trendi na področju naložb, tako javnih kot zasebnih, še zdaleč ne prispevajo k znatnemu zmanjšanju velikega naložbenega primanjkljaja, ki so ga ustvarila evropska gospodarstva, ali k približevanju ciljem, opredeljenim v Draghijevem poročilu.
1.3EESO odobrava dve glavni politični prednostni nalogi iz pomladanskega svežnja evropskega semestra 2025, in sicer krepitev konkurenčnosti in obrambnih zmogljivosti, ter podpira glavni cilj, tj. izvajane naložb in reform v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost do leta 2026. Meni tudi, da so posebna splošna priporočila v glavnem ustrezna. Vendar obžaluje, da krepitev socialne kohezije ni bila opredeljena kot ključna politična prednostna naloga.
1.4Ko bo inflacija pod nadzorom, bo po mnenju EESO treba razviti zmerno ekspanzivno denarno politiko, ki bo spodbujala naložbe in hkrati izkoriščala šibek dolar za krepitev vloge eura kot svetovne rezervne valute, in sicer z naslednjimi tremi ukrepi: uvedbo digitalnega eura, uporabo dolga ne le za financiranje naložbene politike temveč tudi za povečanje privlačnosti eura za trgovanje na trgih ter nujnim dokončanjem bančne unije in unije kapitalskih trgov.
1.5Po mnenju EESO bi moral večletni finančni okvir za obdobje po letu 2027 znašati 2 % BDP EU, da bi dosegli naložbene cilje za zmanjšanje vrzeli v konkurenčnosti, spodbujanje raziskav in tehnoloških inovacij, zagotavljanje zelenega in digitalnega pravičnega prehoda, krepitev socialne kohezije in skladnosti z evropskim stebrom socialnih pravic, spodbujanje strateške avtonomije na področju zunanje, varnostne in obrambne politike ter krepitev evropske industrije s politikami in ukrepi, ki olajšujejo naložbe, da bi pritegnili notranji in zunanji kapital.
1.6EESO meni, da je treba sprejeti sklop ukrepov za povečanje obsega naložb do leta 2028, med drugim so potrebni: črpanje vseh sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost z novimi cilji in po potrebi uporaba neporabljenih sredstev za nove naložbene programe v evropske javne dobrine; ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe; krepitev posojilne zmogljivosti EIB za razširitev programa InvestEU ter preučitev možnosti uporabe sredstev evropskega mehanizma za stabilnost.
1.7EESO ponovno izraža zaskrbljenost zaradi zamud pri reviziji sedanjega modela analize vzdržnosti dolga, saj bi to lahko povzročilo neupravičeno žrtvovanje socialnih izdatkov v korist drugih izdatkov v času, ko cilji držav članic glede primanjkljaja ostajajo nespremenjeni. To stanje bi se lahko še poslabšalo z načrtom ReArmEU, ki državam članicam dopušča, da povečajo svoj javni primanjkljaj za do 1,5 % BDP za financiranje dodatnih izdatkov za obrambo.
1.8EESO se strinja s splošnim načelom zakonodajnih svežnjev Omnibus I in II, da se pojasni in poenostavi evropska zakonodaja ter zmanjšajo nepotrebna upravna bremena za podjetja, zlasti mala in srednja (MSP), vendar je zaskrbljen, da bi lahko nekatere določbe skrhale zakonodajo o trajnostnem financiranju in s tem ogrozile doseganje ciljev zelenega dogovora in njegovega akcijskega načrta. Poudarja, da so naložbe glavni instrument za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, zlasti naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, usposabljanje in dobro organizacijo podjetij.
1.9EESO ponovno poziva k stalnemu in strukturiranemu vključevanju socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v različne faze evropskega semestra. Komisijo, Evropski parlament in Svet poziva, naj začnejo institucionalni dialog z EESO in Odborom regij, da bi preučili, katere ukrepe bi bilo treba sprejeti za takšno sodelovanje civilne družbe, pa tudi nacionalnih parlamentov ter lokalnih in regionalnih oblasti.
2.Geopolitični okvir
2.1Poleg tveganj in težav, ki izhajajo iz geopolitičnega okvira in jih je EESO opredelil že na začetku leta, se je zdaj pojavil nov dejavnik: uvedba novih politik v drugem mandatu Donalda Trumpa kot predsednika ZDA. Enostransko trgovinsko vojno, ki je v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije, zaznamujejo neupoštevanje na pravilih temelječega mednarodnega reda in večstranskih institucij, sovražnost do Evropske unije in njenih vrednot ter podpora političnim odločitvam, ki postavljajo pod vprašaj vrednote EU. Vse to je v že tako zelo kompleksne geopolitične razmere vneslo resno novo negotovost in tveganja. Ta tveganja vplivajo na varnost in obrambo, trgovino in gospodarstvo, politične odnose in nadnacionalne institucije ter navsezadnje na svobodo, demokracijo in človekove pravice. Vse neodvisne institucije, ki spremljajo zadnja tri področja, so opozorile na poslabšanje razmer.
2.2Kriza mednarodnega reda in institucij, vzpostavljenih po drugi svetovni vojni – Združenih narodov (ZN) in z njimi povezanih institucij – se v zadnjih treh letih poglablja. To so jasno pokazale vojne agresije, ki kršijo temeljna načela ZN, mednarodno pravo in mednarodne pogodbe. Kršitve mednarodnega in humanitarnega prava so očitne v Ukrajini in Gazi. Ponovna vzpostavitev tega prava je bistvena za vsak mirovni scenarij ter ponovno politično in gospodarsko stabilnost, ki je nepogrešljiva za razvoj in blaginjo ljudi. Zato EESO odločno podpira poziv ukrajinske vlade ruski vladi, naj nemudoma vzpostavi premirje, da bi omogočila mirovna pogajanja, in nedavno zahtevo 25 demokratičnih držav v Evropi, Ameriki in Aziji, naj Izrael konča vojno in trpljenje civilnega prebivalstva v Gazi ter omogoči dostavo vse potrebne hrane in zdravstvene pomoči na to ozemlje.
2.3Čeprav je še prezgodaj, da bi ugotovili, kakšni bodo gospodarske posledice in učinek političnih odločitev Bele hiše, deloma zaradi njihove nepredvidljivosti, je treba opozoriti na trenuten upad rasti v ZDA ter težnjo k devalvaciji dolarja in višji inflaciji. Poleg tega sta obete za rast svetovne trgovine in gospodarstva navzdol popravila tako Svetovna trgovinska organizacija (ki napoveduje 0,2-odstotno zmanjšanje svetovne trgovine namesto prej pričakovane 3-odstotne rasti) in Mednarodni denarni sklad (ki napoveduje zmanjšanje svetovne rasti BDP za 0,5 odstotne točke in zmanjšanje rasti v ZDA za 0,9 odstotne točke). Vse to ponazarja, kako težko je v nepredvidljivih in nestanovitnih razmerah pripraviti natančne napovedi.
2.4Dejavniki, ki jih je treba vedno upoštevati pri oblikovanju politike, so tveganja za dobavne verige, zanesljivost oskrbe in cene sestavnih delov. Ta tveganja so posledica trgovinske vojne in intenzivne konkurence za zagotovitev in celo nadzor oskrbe s strateškimi surovinami v sektorjih z največjo zmogljivostjo za tehnološke inovacije ter za sektorje in proizvode zelenega gospodarstva.
2.5Na junijskem vrhu skupine G7 in srečanjih finančnih ministrov je bilo sklenjeno, da se mednarodna podjetja iz ZDA, katerih promet presega 750 milijonov EUR, izvzamejo iz 15-odstotnega minimalnega davka od dohodkov pravnih oseb za vsa mednarodna podjetja iz ZDA, določenega v sporazumu OECD o drugem stebru (vzorčni pravili o globalni protieroziji davčne osnove), ki ga je od leta 2021 podpisalo 147 držav. Ta koncesija je bila podeljena po tem, ko je Trumpova administracija zagrozila z „davčnim maščevanjem“ tujim vlagateljem v ZDA; ukrepi, povezani s tem „davčnim maščevanjem“, so bili po odločitvi skupine G7 odstranjeni iz zakona o ameriškem proračunu. EESO meni, da odločitev skupine G7 ustvarja zelo ugodne razmere za mednarodna podjetja iz ZDA in negativno vpliva na davčno pravičnost, saj spodbuja popolnoma neenako okolje za podjetja.
3.Spomladanska gospodarska napoved in pomladanski sveženj 2025
3.1Evropska komisija je na podlagi utemeljene zaskrbljenosti zaradi težavnosti točnih napovedi v času, ko so svetovne geopolitične razmere in svetovno gospodarstvo še posebej nestanovitni, svoje napovedi popravila navzdol, potem ko je že v jesenski napovedi izrazila omejena pričakovanja. Za leti 2025 in 2026 je znižala projekcije rasti BDP za EU in euroobmočje. Podobno so bile nekoliko navzdol popravljene tudi napovedi inflacije za obe območji, pri čemer se pričakuje, da bosta izpolnila cilje konvencionalne denarne politike.
3.2Za prihodnja leta so bile popravljene tudi napovedi rasti skupnih javnih in zasebnih naložb. Rast naj bi se nekoliko povečala, vendar ne dovolj, da bi izravnala padec rasti v prejšnjem letu. Pričakuje se, da se bo rast naložb v letu 2026 nekoliko pospešila, čeprav je težko pripraviti natančne napovedi, zlasti zaradi morebitnega povečanja izdatkov za obrambo. Javne naložbe kot odstotek BDP naj bi ostale stabilne, cilji glede javnega primanjkljaja pa so nespremenjeni. Nekoliko se je znižala tudi napoved bruto investicij v osnovna sredstva. Poleg tega naj bi se delež javnega dolga v naslednjih nekaj letih postopoma povečeval.
3.3Specifična priporočila za države so osredotočena na dve prednostni področji, in sicer krepitev obrambnih zmogljivosti in konkurenčnosti, ter na še en cilj, tj. izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost NextGenerationEU ter naložb in reform, da bodo uresničeni do ciljnega datuma leta 2026. Specifična poročila za države vsebujejo tudi poziv k povečanju naložb v raziskave in razvoj, olajšanju javnega in zasebnega financiranja, izboljšanju učinkovitosti podpore inovacijam, izboljšanju dostopa do financiranja, poenostavitvi upravnih in regulativnih postopkov, odpravljanju pomanjkanja znanj in spretnosti ter posodobitvi infrastrukture in socialnih sistemov, da bi se odzvali na vse večje svetovne izzive in spodbudili trajnostno rast.
4.Splošne ugotovitve
4.1Od sprejetja mnenja EESO o jesenskem svežnju evropskega semestra 2025 je prišlo do številnih geopolitičnih in geoekonomskih sprememb, zlasti v prvi polovici leta 2025, ki upravičujejo pripravo tega mnenja z dodatnimi ugotovitvami. Ti dogodki in trendi so vplivali ali bi lahko vplivali na ključne makroekonomske kazalnike, svetovno trgovino, naložbe, dostop do kritičnih surovin in varnost dobavnih verig. Sedanje vojne – in nevarnost novih – povzročajo človeške tragedije, poleg tega pa imajo lahko tudi resnejši destabilizacijski učinek.
4.2Tveganja in negotovosti zaradi geopolitičnih razmer ter tveganja in negotovosti, ki izhajajo iz negotovega izida trgovinske vojne, ki jo je sprožila vlada ZDA, negativno vplivajo na odločitve o poslovnih naložbah v Evropi in po svetu. Vendar bi jasna in odločna politika EU, ki bi povezovala spodbujanje strateške avtonomije na področju zunanje, varnostne in obrambne politike z evropsko industrijsko politiko, ki služi ciljem pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, skupaj s posebnimi politikami in ukrepi za spodbujanje naložb, pritegnila domači in tuji kapital – med drugim iz virov, ki ne želijo vlagati v ZDA – za produktivne naložbe, tudi v sektor socialnega gospodarstva, ki ima ključno vlogo pri spodbujanju vključujoče rasti in odpornosti. EESO meni, da mora biti EU zdaj bolj kot kdaj koli prej podoba varnosti, doslednosti, moči in spodobnosti ukrepanja, ki temelji na trdnosti njenih politik.
4.3Napovedi kažejo, da bo inflacija v letu 2025 ostala skladna s cilji denarne politike in da bo leta 2026 morda celo nižja, zlasti v euroobmočju. Glede na še vedno šibko rast EESO meni, da bi moralo biti možno odpraviti restriktivno denarno politiko in preiti na zmerno ekspanzivno denarno politiko, ki bi spodbudila rast.
4.4Drugi velik izziv za denarno politiko je okrepitev vloge eura kot svetovne rezervne valute v času, ko je dolar izjemno šibek, njegova vrednost pa se neprestano spreminja zaradi politik Trumpove administracije. EESO meni, da bo za dosego tega cilja poleg dosledne in predvidljive denarne in fiskalne politike treba: a) nemudoma dokončati bančno unijo in unijo kapitalskih trgov, kot je predlagano v Draghijevem in Lettovem poročilu ter k čemur je pozval v svojih mnenjih v zadnjih nekaj letih; b) s široko paleto instrumentov, ki so na voljo EU, in vselej v mejah vzdržnosti uporabiti skupni dolg v eurih, kar bi hkrati pomagalo zadovoljiti potrebe po javnih in zasebnih naložbah, da bi spodbudili razvoj eura kot rezervne valute in c) nadaljevati z uvedbo digitalnega eura.
4.5V prihodnjih letih se bo EU soočala z vrsto ciljev ter gospodarskimi, varnostnimi in socialnimi izzivi, ki bodo zahtevali znatne naložbe, da bi zapolnili naložbeno vrzel zadnjih desetletij. Ta vrzel je ključni dejavnik šibke rasti EU ter zmanjšanja njene produktivnosti in konkurenčnosti, zlasti v tehnološko najnaprednejših sektorjih evropskega gospodarstva. Naložbeni ukrepi bi morali vključevati velika prizadevanja za mobilizacijo zasebnega financiranja za tvegani kapital, da bi se odpravila vse večja inovacijska vrzel.
4.6V Draghijevem poročilu so dodatne letne potrebe evropskih gospodarstev po naložbah – javnih in zasebnih, nacionalnih in evropskih – ocenjene na 830 milijard EUR, da bi izpolnili naslednje cilje: pravični prehod, tako zeleni kot digitalni; naložbe v raziskave in razvoj ter inovacije, zlasti na področju umetne inteligence, za zmanjšanje zaostanka EU pri najnaprednejših tehnologijah za njenimi najbolj neposrednimi konkurenti (ZDA in Kitajsko); okrepljena varnost in obramba ter izvajanje evropskega stebra socialnih pravic – vključno z vsemi povezanimi politikami, ki podpirajo zaposlovanje in vključevanje ranljivih skupin, kot so invalidi – in kohezijske politike. EESO poziva institucije EU, naj pripravijo potrebne načrte za uresničevanje glavnih ugotovitev iz Draghijevega poročila.
4.7EESO meni, da bi moral večletni finančni okvir za obdobje po letu 2027 zaradi velikih izzivov in novih zahtev glede porabe, s katerimi se sooča EU, vsaj ohraniti kupno moč sedanjega večletnega finančnega okvira in sredstev NextGenerationEU skupaj, kar pomeni, da bi moral znašati 2 % BDP EU, kot je priporočil v svojem mnenju. Predlaga tudi, da se v naslednjem večletnem finančnem okviru posebna pozornost nameni opredelitvi in zagotavljanju evropskih javnih dobrin.
4.8Vendar meni tudi, da je treba s financiranjem prednostnih evropskih naložbenih programov začeti že prej, ne šele leta 2028. Komisiji zato priporoča, naj:
–poskrbi, da se sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost ter nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v celoti uporabijo, in sicer s preusmeritvijo naložb ter po potrebi s pomočjo nacionalnim vladam pri polnem izvajanju, s podaljšanjem obdobja delovanja skladov do leta 2028, kadar je to edina možnost za izvajanje ključnih programov in projektov, in po potrebi z uporabo preostalih sredstev za nove naložbene programe v evropske javne dobrine, ki jih je predlagala Evropska komisija;
–ustanovi Evropski sklad za strateške naložbe z mešanim financiranjem iz prispevkov držav članic, novih lastnih sredstev in izdajanjem skupnega evropskega dolga, kot je predlagal v svojem mnenju, za financiranje strateških evropskih programov na področjih, kot so umetna inteligenca, energija iz obnovljivih virov, energetske povezave, kritični minerali in surovine, raziskovalni programi na visoki ravni, prednostni programi usposabljanja itd.;
–okrepi posojilno zmogljivost EIB in razširi program InvestEU za financiranje naložb na zgoraj navedenih prednostnih področjih za naložbe;
–okrepi zmogljivost financiranja Evropskega obrambnega sklada, da se spodbudi evropska obrambna industrija;
–preuči možnost uporabe sredstev evropskega mehanizma za stabilnost za financiranje evropskih naložbenih projektov in naložbenih projektov držav članic.
4.9Evropska komisija je v nedavnem sporočilu potrdila, da je rok za izplačila plačil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost za projekte iz nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost 31. december 2026. EESO pozdravlja alternativne možnosti za uporabo virov: razširitev obstoječih projektov, zmanjšanje števila shem s prevelikim številom prijav, razdelitev projektov iz nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, da se nadaljujejo z nacionalnimi sredstvi ali drugimi sredstvi EU, oblikovanje finančnih instrumentov in instrumentov nepovratnih sredstev, prerazporeditve v sklad InvestEU, kapitalski prispevki za nacionalne spodbujevalne banke in institucije ter prispevki za program za evropsko obrambno industrijo (EDIP) in programe EU za satelitske komunikacije. Vendar ni jasno, ali bodo vsi ti cilji doseženi. Države članice v malo več kot enem letu težko pospešijo izvajanje sedanjih načrtov in hkrati pripravijo alternative. Priznati je treba, da je težko izvajati takšne sheme, ki zahtevajo ustrezno zasnovo, sodelovanje organizirane civilne družbe in jamstva, povezana z uporabo javnih sredstev. EESO je že opozoril na neenakosti med državami članicami v smislu zmogljivosti za obvladovanje takih naložb, tako upravnih kot tistih, ki izhajajo iz razlik v poslovni in institucionalni strukturi. Ob upoštevanju vseh teh okoliščin EESO predlaga, da se organizirana civilna družba dejavno vključi v pregled izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ob koncu tega leta, da bi spodbudili njihovo učinkovitejše in ustreznejše izvajanje ter po potrebi tehnično pomoč. Če bodo sredstva po sprejetju vseh ukrepov za lažje izvajanje ostala neporabljena, EESO predlaga, naj jih Komisija uporabi za financiranje evropskih programov za skupne dobrine.
4.10EESO meni, da mora biti spodbujanje strateške avtonomije v industrijski, trgovinski, varnostni in obrambni politiki bistvena in stalna skrb pri upravljanju EU. Prav tako je potrebno tesno usklajevanje med temi politikami in širitvijo naše strateške avtonomije; poleg tega je treba prehod na razvoj skupnih evropskih politik na industrijskem, varnostnem in obrambnem področju (že v trgovinski politiki) začeti s tesnim usklajevanjem teh politik in po potrebi z uporabo postopka okrepljenega sodelovanja. Gospodarska varnost na občutljivih področjih, kot so zagotovljen dostop do surovin ter bistvenih in kritičnih virov, pa tudi varnost dobavnih verig, je danes odvisna od učinkovite trgovinske politike ter učinkovite skupne ali tesno usklajene varnostne in obrambne politike.
4.11Izdatki za obrambo in naložbe v obrambo se v Evropi in po svetu povečujejo. Dejstvo, da se to dogaja v času, ko številne države in sile spodkopavajo demokratične vrednote, človekove pravice in mednarodno pravo ter ko se napadajo in spodkopavajo večstranske institucije v okviru sistema ZN, je resen razlog za zaskrbljenost. EESO meni, da mora EU s skupno ali tesno usklajeno zunanjo politiko zdaj bolj kot kdaj koli prej prevzeti vodilno vlogo v prizadevanjih za mir in pravičen svetovni red, ki spodbuja splošno blaginjo, demokracijo in človekove pravice. Vendar je treba ta pristop oblikovati kot del strategije za mir, osredotočene na prevladi diplomacije in nenapadanja. To ni v nasprotju z dejstvom, da se EESO zavzema tudi za večje naložbe v evropsko varnost in obrambo v okviru skupne ali tesno usklajene politike. Meni, da bi bilo treba evropske obrambne zmogljivosti povečevati s krepitvijo evropske obrambne industrije in tesnim usklajevanjem oboroženih sil držav članic v okviru Nata. Zato obžaluje, da ta pristop ni bil uporabljen kot podlaga za predloga ReArmEU in instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE), tj. programov, ki zgolj predvidevata najemanje posojil na evropski ravni in dovoljujeta najemanje posojil na nacionalni ravni – z aktiviranjem zaščitnih klavzul Pakta za stabilnost in rast. To evropskim državam omogoča nakup orožja in streliva, brez da bi bil sploh določen natančen načrt zahtev ali skupni cilji ali pa pogoj, da morajo dati prednost evropskim proizvodom.
4.12Sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v nacionalnih fazah evropskega semestra ni zagotovljeno, da strukturiranih ali stalnih postopkov posvetovanja, k čemur je EESO že večkrat pozval, sploh ne omenjamo. Nacionalni strukturni in fiskalni načrti novega evropskega okvira makroekonomskega upravljanja so bili sprejeti s skopimi pojasnili in skoraj brez sodelovanja organizirane civilne družbe, kot razlog pa so bili navedeni kratki roki, ki jih ni mogoče odložiti, kar pomeni, da ni časa za posvetovanje. To se v evropskem semestru ne bi smelo ponoviti. EESO se strinja, da je v evropsko gospodarsko upravljanje pomembno vključiti nacionalne parlamente ter lokalne in regionalne institucije, in podpira nedavno resolucijo Odbora regij (OR) o tem vprašanju. Komisijo, Evropski parlament in Svet poziva, naj začnejo institucionalni dialog o tej temi, v katerem bosta sodelovala tako EESO kot OR, da bi preučili vrste ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti za zagotovitev sodelovanja, h kateremu poziva, kar bi nedvomno pozitivno vplivalo na občutek nacionalne odgovornosti za ukrepe, ki jih je treba sprejeti v okviru evropskega semestra.
5.Posebne ugotovitve
5.1Zakonodajna svežnja Omnibus I in II obravnavata poenostavitev zakonodaje o trajnostnem financiranju, zlasti pravil, ki urejajo razkritje informacij o trajnostnem financiranju in skrbnem pregledu v podjetjih na področju trajnostnega financiranja. Glavni razlog za to pobudo je možno povečanje konkurenčnosti z zmanjšanjem upravnega bremena. EESO se strinja s splošnim načelom, da je treba pojasniti in poenostaviti evropsko zakonodajo ter zmanjšati nepotrebno upravno breme za podjetja, zlasti MSP, pod pogojem, da to ne pomeni odprave zahtev, potrebnih za doseganje ciljev zelenega dogovora in njegovega akcijskega načrta, ali oslabitve zakonodaje o trajnostnem financiranju. Poleg tega bi morali pristojni organi MSP pomagati pri izpolnjevanju njihovih obveznosti v zvezi s tem. EESO hkrati opozarja, da samo poenostavitev zakonodaje ne more biti glavni vzvod za spodbujanje konkurenčnosti. Predvsem jo morajo spremljati ukrepi za spodbujanje ustrezno usmerjenih naložb, kot je navedeno v tem mnenju, ki so instrumenti za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti.
5.2EESO ponovno izraža zaskrbljenost zaradi zamude pri reviziji sedanjega modela analize vzdržnosti dolga. V najnovejšem poročilu o spremljanju vzdržnosti dolga je stanje na tem področju v dveh državah članicah ocenjeno kot kratkoročno visoko tvegano, v enajstih državah članicah kot srednjeročno visoko tvegano in v štirih državah članicah kot dolgoročno visoko tvegano. Vendar je bila ta analiza izvedena, preden je bilo v okviru ReArmEU predlagano, naj države članice povečajo svoje izdatke za obrambo z zadolževanjem pri EU, hkrati pa jim je bilo dovoljeno, da uporabijo zaščitno klavzulo Pakta za stabilnost in rast, ki dopušča dodaten javnofinančni primanjkljaj v višini do 1,5 % BDP za zadolževanje na trgih obveznic. EESO je v času reforme okvira makroekonomskega upravljanja izrazil zaskrbljenost, da bi se z uporabo sedanjega modela analize vzdržnosti dolga izdatki na drugih področjih lahko povečali na račun socialnih izdatkov, da bi dosegli nespremenjene cilje glede primanjkljaja in dolga. Ta zaskrbljenost je zdaj še večja, saj se države članice soočajo z znatnim povečanjem izdatkov za obrambo.
5.3Enako pomembna je revizija meril v zvezi s čezmernim primanjkljajem, zlasti po tem, ko je Komisija državam članicam dovolila uporabo zaščitne klavzule Pakta za stabilnost in rast v višini do 1,5 % BDP za posojila za obrambne izdatke. EESO tudi meni, da so kazalniki spremljanja makroekonomskih neravnovesij, ki jih uporablja Komisija, zastareli. Če k temu prištejemo, da se končno izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter začetek nacionalnih fiskalnih in strukturnih načrtov prekrivata s specifičnimi priporočili za države v rednem ciklu, da je bila napovedana vzpostavitev povezav med orodjem za usklajevanje konkurenčnosti in semestrom ter da so bile predlagane morebitne povezave s semestrom za odhodke naslednjega večletnega finančnega okvira, vsaj za del, ki se nanaša na prihodnji Kohezijski sklad, pridemo do zaključka, da je treba nujno pregledati okvir ekonomskega upravljanja EU, tj. evropski semester. Pri tem pregledu se je treba posvetovati s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe. EESO bi moral biti v tem procesu privilegiran partner.
5.4EESO poudarja, da bi se moral proces evropskega semestra osredotočiti tudi na socialna merila, izboljšanje življenjskega standarda in vse večje neenakosti ter na ključna vprašanja, kot sta stanovanjska kriza in zmanjšanje pokritosti s kolektivnimi pogodbami. Institucije EU morajo kakovost življenja izpostaviti kot osrednjo skrb, ki presega izpolnjevanje tehničnih in ekonomskih meril.
V Bruslju, 5. septembra 2025
Predsednik strokovne skupine za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Ioannis VARDAKASTANIS
_____________