ECO/670
Sporočilo o uniji prihrankov in naložb
MNENJE
Strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija prihrankov in naložb –
Strategija za povečanje blaginje prebivalstva in spodbujanje gospodarske konkurenčnosti v EU
(COM(2025) 124 final)
|
Kontakt
|
eco@eesc.europa.eu
|
|
Administrator
|
Sergio LORENCIO MATALLANA
|
|
Datum dokumenta
|
8. 7. 2025
|
Poročevalec: Petru Sorin DANDEA
|
Svetovalec
|
Christian STIEFMUELLER (za poročevalca)
|
|
Zaprosilo
|
Evropska komisija, 13. 5. 2025
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
4. 7. 2025
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
45/0/1
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
… 2025
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja sporočilo Komisije o uniji prihrankov in naložb ter meni, da bi njeno dokončanje lahko sprostilo pomemben del neizkoriščenega potenciala enotnega trga. Ugotavlja, da prejšnji poskusi vzpostavitve unije kapitalskih trgov niso prinesli zadovoljivega napredka. Da bi bila unija prihrankov in naložb uspešna, mora biti zasnovana z jasnim ciljem, da ponudi resnične in oprijemljive koristi državljanom in podjetjem v EU, financira realno gospodarstvo, spodbuja pravični prehod, omogoča pravično porazdelitev stroškov, dobičkov in tveganj ter ohranja stabilnost finančnega trga.
1.2EESO ugotavlja, da je razdrobljenost kapitalskih trgov EU ena ključnih ovir za učinkovit pretok kapitala na enotnem trgu. Pozdravlja predlog Komisije, naj bo poudarek na povečanju interoperabilnosti, medsebojne povezanosti in učinkovitosti trgovalne in potrgovalne infrastrukture EU z uporabo najsodobnejše tehnologije. Meni, da povezani trgi zahtevajo tudi povezan nadzor. Upravljavci večje čezmejne finančne infrastrukture v EU bi morali biti pod vseevropskim nadzorom Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), ki bi moral imeti na voljo ustrezne vire za izvajanje teh dodatnih nalog. EESO predlaga, da se ustrezno okrepijo pristojnosti in zmogljivosti ESMA.
1.3EESO predlaga, da se prizadevanja EU osredotočijo na znatno vrzel v lastniškem financiranju, zaradi katere so podjetja prikrajšana za dolgoročni tvegani kapital, vlagatelji pa za priložnost, da sodelujejo pri ustvarjanju vrednosti. Zasebna podjetja, zlasti mala in srednja, bi bilo treba spodbujati k diverzifikaciji njihovih virov financiranja in sprejetju odpornejših kapitalskih struktur z manjšo zadolženostjo, ki so ključne za omogočanje prevzemanja tveganj in inovacij. Trge lastniških instrumentov, ki kotirajo na borzi ali ne, bi bilo treba okrepiti z nadaljnjo uskladitvijo ustreznih predpisov o podjetjih, insolventnosti in davkih na najvišji možni ravni.
1.4EU mora bolje izkoristiti svoje še vedno izjemne vire v obliki nadarjenih in visoko usposobljenih državljanov, vodilnih svetovnih institucij na področju raziskav in izobraževanja ter dinamičnih, inovativnih podjetij; obrniti mora trend „bega možganov“ visoko usposobljenih, inovativnih raziskovalcev in podjetnikov s ponudbo prepričljivih spodbud za podjetnike in zaposlene, da ostanejo in delajo v Evropi.
1.5EESO meni, da je izjemno pomembno varčevalcem v EU ponuditi prepričljive razloge, da bi postali mali vlagatelji in dejavno sodelovali na kapitalskih trgih. Njihovo tovrstno sodelovanje mora temeljiti na povpraševanju. V ta namen bi morali imeti vlagatelji dostop do najširšega možnega nabora varnih, stroškovno učinkovitih, preglednih in donosnih naložbenih možnosti. Pogoj za to je odprt, živahen in konkurenčen trg za čezmejne naložbene storitve, vključno s cenovno dostopnim in visokokakovostnim investicijskim svetovanjem. Raziskati bi bilo treba nove instrumente, kot je varčevalni in naložbeni račun, vendar ti ne bodo uvedeni, če ti pogoji ne bodo izpolnjeni.
1.6EESO meni, da so za uspeh unije prihrankov in naložb potrebni jasni in pregledni ključni kazalniki uspešnosti, ter poziva Komisijo, naj opredeli in objavi preglednico teh kazalnikov za spremljanje napredka pri izvajanju unije prihrankov in naložb skozi čas. Priporoča določitev ambicioznega, a realističnega roka za dokončanje unije prihrankov in naložb, ki bi služil kot merilo za spremljanje napredka.
2.Splošne ugotovitve
2.1EESO pozdravlja sporočilo Komisije o uniji prihrankov in naložb ter meni, da bi dokončanje takšne unije lahko sprostilo pomemben del neizkoriščenega potenciala enotnega trga. Trenutno je v Evropi v bančnih depozitih več kot 10 bilijonov EUR. EESO ugotavlja, da prejšnji poskusi vzpostavitve unije kapitalskih trgov niso prinesli zadovoljivega napredka. Da bi bila unija prihrankov in naložb tokrat uspešna, mora biti zasnovana z jasnim ciljem, da ponudi resnične in oprijemljive koristi državljanom EU in podjetjem v Evropi, financira realno gospodarstvo, spodbuja pravični prehod, omogoča pravično porazdelitev stroškov, dobičkov in tveganj ter ohranja stabilnost finančnega trga.
2.2EESO ponavlja svoje stališče, izraženo v več prejšnjih mnenjih, da bi lahko s poglobitvijo kapitalskih trgov EU lažje zadovoljili potrebe po naložbah za politike digitalizacije, ozelenitve in obrambe. V skladu s kompasom za konkurenčnost EU vsako leto potrebuje več sto milijard eurov dodatnih naložb. Vendar EESO poudarja, da so ta sredstva predvsem prihranki evropskih državljanov in da je z njimi treba ravnati previdno ter zagotoviti, da se bodo vlagala (i) odgovorno, v skladu s sposobnostjo vsakega posameznika, da oceni in nosi finančno tveganje, ter da jih bodo spremljali ukrepi za finančno pismenost in izobraževanje ter ustrezno zaščito vlagateljev; (ii) stroškovno učinkovito, s poštenimi in preglednimi merili stroškov in uspešnosti, obenem pa s konkurenčnimi donosi; (iii) prosto, z dostopom do najširšega možnega nabora čezmejnih naložbenih možnosti; in (iv) v skladu s splošnim ciljem spodbujanja pravičnega prehoda, omogočanja pravične porazdelitve stroškov, dobičkov in tveganj ter ohranjanja stabilnost finančnega trga.
2.3EESO ugotavlja, da je razdrobljenost kapitalskih trgov EU ena ključnih ovir za učinkovit pretok kapitala na enotnem trgu. Pozdravlja predlog Komisije, naj bo poudarek na povečanju interoperabilnosti, medsebojne povezanosti in učinkovitosti trgovalne in potrgovalne infrastrukture EU z uporabo najsodobnejše tehnologije. Ugotavlja, da bi bilo treba spodbujati uvajanje vseevropskih tehnoloških platform, kot sta Target2 Securities (T2S) ali platforma pametne vmesne programske opreme (SIMPL), da bi olajšali oblikovanje povezanih ureditev, ki bi omogočale čezmejno sodelovanje upravljavcev finančne infrastrukture. Se sklicuje na svoje prejšnje mnenje in ponavlja svoje priporočilo, naj se T2S dodatno razširi, da bi postala polnopravna vseevropska centralna depotna družba (CDD).
2.4EESO se strinja, da je povezovanje nadzora kapitalskih trgov na evropski ravni ključen element unije prihrankov in naložb. Nadzor nad upravljavci tržne infrastrukture, ki opravljajo pomembne čezmejne dejavnosti, kot so centralne depotne družbe in centralne nasprotne stranke, bi bilo treba postopoma prenesti na ESMA, ta pa bo lahko to nalogo v celoti ali delno prevzel le, če mu bodo dodeljeni potrebni finančni in človeški viri. Reformirati bi bilo treba upravljanje tega organa in njegovo razmerje s pristojnimi nacionalnimi organi, da se izvedejo priprave za morebitni nadaljnji korak pri povezovanju nadzora, ko bodo izpolnjeni ustrezni pogoji.
2.5EESO predlaga, da EU svoja prizadevanja osredotoči na znatno vrzel v lastniškem financiranju, zaradi katere so podjetja prikrajšana za dolgoročni tvegani kapital, vlagatelji pa za priložnost, da sodelujejo pri ustvarjanju vrednosti. Da bi bili ukrepi uspešni, je treba odpraviti pomanjkljivosti tako na strani ponudbe kot povpraševanja. Pri ponudbi je treba zmanjšati ovire za izdajanje in čezmejni dostop do kapitalskih trgov držav članic, da bosta bolj tekoča. Doseči je treba, da se bo z lastniškimi instrumenti podjetij EU prosto trgovalo prek meja držav članic. Morda bo potrebno nadaljnje usklajevanje prava družb, insolvenčnega prava in davčnega prava, pa tudi dodatno usklajevanje pravil računovodskega poročanja, ki se uporabljajo za obvezno poročanje. Slednje bi bilo treba v državah članicah spodbujati z uvedbo mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Usklajevanje mora potekati na najvišji možni ravni, vendar se je treba zaradi ekonomske in socialne občutljivosti o njem dogovoriti na pregleden in demokratično odgovoren način. Pri povpraševanju bi morali imeti Evropejci in njihova gospodinjstva dostop do širšega nabora dobro reguliranih, stroškovno učinkovitih, preglednih in donosnih naložbenih produktov, ki bodo ponujali naložbene možnosti na vseevropski ravni. Raziskati bi bilo treba namenske instrumente, kot je varčevalni in naložbeni račun, vendar ti ne smejo biti uvedeni, če ne bodo izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji.
2.6Brez ustrezne ravni finančne pismenosti bi bili lahko mali vlagatelji izpostavljeni znatnim izgubam, če bi nenadoma začeli vlagati neposredno v kapitalske trge. Finančno pismenost malih vlagateljev je zato treba še dodatno izboljšati, na primer z uporabo nacionalnih sredstev in sredstev EU. Zakonsko predpisane informacije o finančnih produktih, kot so prospekti in dokumenti s ključnimi informacijami, morajo biti celovite ter vključevati informacije o pravicah ljudi kot vlagateljev in potrošnikov v dostopni in uporabniku prijazni obliki. Strategija bi morala biti osredotočena na izboljšanje znanja malih vlagateljev o različnih razredih tveganja, različnih finančnih instrumentih in preudarnih naložbenih praksah. Vendar EESO meni, da se finančna pismenost ne bi smela obravnavati kot nadomestilo za močno pravno varstvo varčevalcev, malih vlagateljev in potrošnikov na splošno.
2.7Posebno pozornost je treba nameniti mladim, in sicer razvoju sposobnosti dobrega finančnega odločanja že zgodaj v življenju, s čimer se prepreči prezadolženost, spodbujanju odgovornega finančnega načrtovanja za dolgoročno finančno blaginjo ter zagotavljanju kakovostnega finančnega izobraževanja v skladu z edinstvenim položajem mladih v naložbenih ekosistemih. Zlasti mladi vlagatelji so pripravljeni izkoristiti nove finančne priložnosti, vendar so tudi ranljivi in nesorazmerno izpostavljeni napačnim finančnim informacijam in produktom z visokim tveganjem. Da bi jih zaščitili, bi morala EU zagotoviti trdno varstvo potrošnikov, vključno z zaščitnimi ukrepi na ravni platform, uvajanjem novih vlagateljev z izobraževanjem in omejitvami pri promoviranju špekulativnih finančnih instrumentov. Glede na veliko zanimanje mladih Evropejcev za socialne in trajnostne naložbe bi morale biti te prednostne naloge bolj očitno izražene v predlogih Komisije. Poleg tega je zbiranje podatkov o varčevalnem in naložbenem vedenju mladih na ravni EU bistveno za zagotovitev, da bo prihodnja ureditev temeljila na dokazih in se smiselno odzivala na potrebe mladih.
2.8EESO meni, da bodo institucionalni vlagatelji, zlasti upravitelji premoženja, zavarovalnice in pokojninski skladi, še naprej imeli bistveno vlogo pri usmerjanju sredstev iz gospodinjstev na kapitalske trge. Zaradi ekonomije obsega lahko institucionalni vlagatelji vlagajo v širši nabor kapitalskih trgov in instrumentov, s čimer vlagateljem ponujajo določeno stopnjo diverzifikacije. Ustrezno regulirani in nadzorovani institucionalni vlagatelji bi morali ponujati tudi raven potrebne zaščite za udeležence, ki jih zastopajo. Vendar EESO ugotavlja, da visoke provizije, nezadostne informacije o produktih ter nezadovoljiva donosnost naložb pogosto odvračajo male vlagatelje od vlaganja v kapitalske trge. EESO zato podpira poziv skupnega odbora evropskih nadzornih organov k pregledu regulativnega okvira za te produkte, k prizadevanjem za večjo preglednost za vlagatelje in za njihovo varnost ter k večji uskladitvi pravil o distribuciji produktov.
2.9EESO se strinja s predlogom Komisije, da se za male vlagatelje uporabi preferenčna davčna obravnava, vendar opozarja, da bi bil zaradi zelo različnih davčnih sistemov znotraj EU ta ukrep težko izvedljiv. Davčni sistem EU je razdrobljen in zlasti neposredne davke urejajo nacionalne zakonodaje. Izvedljivost in sprejemljivost usklajenih ukrepov bi se lahko ožje in ciljno preučila. EESO pozdravlja pobudo Finance Europe, ki jo je junija 2025 predstavilo šest držav članic in s katero bi z oznako vseevropskega varčevalnega produkta spodbujali evropske naložbe. Cilj teh prizadevanj je okrepiti povezovanje znotraj razdrobljenih finančnih trgov EU in podpreti dolgoletni cilj oblikovanja unije prihrankov in naložb.
2.10EESO se strinja s ciljem spodbujanja preudarnega oblikovanja dodatnih pokojnin, vendar meni, da ne smejo biti nadomestilo za javne pokojninske sisteme. Spodbujati bi bilo treba samodejno vključevanje v sisteme dodatnih pokojnin, za katero bi se uporabljale regulirane in pregledne strukture pristojbin ter pri katerem bi udeleženci ohranili nadzor nad odločitvami glede pokojninskega varčevanja in imeli stalen vpogled v naložbene rezultate. S predpisi o dodatnih zasebnih pokojninskih sistemih bi bilo treba ustrezno zaščititi vlagatelje v te sklade, zlasti pred izpostavljenostjo zelo tveganim ali drugim neprimernim naložbam. EESO poudarja, da je pokojninska politika namenjena predvsem doseganju cilja socialne politike, da se delavcem v starosti zagotovi najboljša možna socialna varnost. Najustreznejši način za izpolnitev te socialno-politične naloge so javni pokojninski sistemi. EESO zato meni, da bi lahko bila ena od možnosti širitev in krepitev kolektivno dogovorjenih pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja (drugi steber) z minimalnim prispevkom delodajalcev, pri čemer bi nadzor izvajal javni organ na podlagi zavezujočih in trajnostnih naložbenih smernic. Pri tem je pogoj, da to dopolnjuje javne pokojninske sisteme in jih ne ogroža.
2.11Privlačnost in dolgoročna obstojnost dodatnih, kapitalsko financiranih pokojninskih shem za individualne varčevalce sta navsezadnje predvsem odvisni od uspešnosti naložbe, ki je povezana z načinom njenega upravljanja in njeno stroškovno učinkovitostjo. Da bi dosegli širšo sprejetost kapitalsko financiranih pokojninskih shem v EU, je ključnega pomena, da se več pozornosti nameni prestrukturiranju ponudbe, ki je trenutno razdrobljena po nacionalnih mejah. V nekaterih državah članicah se obvezni prispevki v dodatne pokojninske sisteme uporabljajo za oblikovanje posebnega sklada individualnih pokojninskih prihrankov, za katere javni sektor zagotavlja centralizirane storitve, npr. z združevanjem povpraševanja in zagotavljanjem centraliziranega dostopa do širokega nabora naložbenih produktov. EESO poziva Komisijo in države članice, naj strukturirano preučijo takšne modele in razmislijo o ukrepih za spodbujanje držav članic k sprejetju dobrih praks na tem področju.
2.12EESO ponovno poudarja, da morata biti mobilizacija javnih in zasebnih finančnih sredstev tesno povezani. Zato predlaga, da se v naslednjem večletnem finančnem okviru ustanovi investicijski sklad EU za konkurenčnost in odpornost. Meni, da bi se moral takšen investicijski sklad EU financirati iz različnih virov, vključno s prispevki držav članic, novimi lastnimi sredstvi in skupno izdajo dolžniških instrumentov EU. Slednja je bila kot inovativni instrument uspešno uporabljena med pandemijo COVID-19 in bi jo lahko znova uporabili za financiranje trajnostne konkurenčnosti in odpornosti enotnega trga. V zvezi s tem EESO ponavlja in v celoti podpira poziv Komisije, naj Svet „nujno nadaljuje delo v zvezi z vprašanjem novih virov lastnih sredstev“.
2.13EESO meni, da je projekte z večjim tveganjem in dolgoročne projekte prehoda mogoče podpreti z nadgradnjo in razširitvijo zmogljivosti Evropske investicijske banke, Evropskega investicijskega sklada ter nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij. Glavna alternativna možnost za financiranje zagonskih podjetij, podjetij v razširitveni fazi in uveljavljenih podjetij so zlasti kapitalske naložbe javnih in zasebnih subjektov, ki so še vedno premalo izkoriščen vir, s katerim se lahko okrepi konkurenčnost EU. EESO meni, da lahko tako EU kot njene države članice spodbujajo razvoj vseevropskih skladov tveganega kapitala z zagotavljanjem jamstev in, kar je še pomembneje, neposrednih naložb. Izkušnje v nekaterih državah članicah so pokazale, da lahko državna podpora, vključno z neposrednimi naložbami in trdnim sistemom jamstev, pospeši razvoj sektorja tveganega kapitala. Vendar je treba sprejeti ukrepe, da bodo tveganja pravično porazdeljena med vlagatelji iz javnega in zasebnega sektorja, da javni sektor ne bi prevzel nesorazmernega deleža tveganja.
2.14Veljavna davčna zakonodaja in zahteve glede solventnosti v državah članicah dajejo prednost financiranju podjetij s kreditiranjem namesto financiranju na kapitalskih trgih. EESO meni, da je to element, ki omejuje razvoj in povezovanje evropskih kapitalskih trgov. Da bi odpravili favoriziranje dolžniškega financiranja, poziva k sprejetju bolj uravnoteženih davčnih sistemov brez poseganja v pravično porazdelitev davčnega bremena ali integriteto davčnih osnov držav članic na splošno. Komisija bi morala ob tem predstaviti revidirano različico pobude DEBRA (naklonjenost zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala), da bi države članice spodbudila k pospešitvi potrebnih reform. Poleg tega lokalna pravila računovodskega poročanja ovirajo čezmejne naložbe in financiranje večjih, srednjih in manjših podjetij z lastniškim financiranjem. Uporaba skupnih pravil računovodskega poročanja za obvezno poročanje v državah članicah bi lahko pripomogla k razširitvi možnosti financiranja za lokalna podjetja, na primer s privabljanjem čezmejnih kapitalskih vlagateljev.
2.15Da bi se izognili težavam, kakršne so se pojavile pri uniji kapitalskih trgov in bančni uniji, EESO priporoča, da države članice in Evropski parlament podprejo pobude Komisije za unijo prihrankov in naložb. Glede na svetovne geopolitične razmere in nujo po ustvarjanju kapitala, potrebnega za financiranje evropskih podjetij ter načrtov ReArm Europe in Pripravljenost 2030, je izvajanje unije prihrankov in naložb še toliko nujnejše.
3.Posebne ugotovitve
3.1Konec leta 2022 je bilo v EGP 310 mest trgovanja z vrednostnimi papirji, vključno z 128 reguliranimi trgi, 152 večstranskimi sistemi trgovanja in 30 organiziranimi sistemi trgovanja. Za potrgovalne storitve je bilo v EU 18 klirinških trgov in 21 trgov poravnav. Ta razdrobljenost ovira ustvarjanje globokih in likvidnih virov kapitala, ki bi bili potrebni za financiranje podjetij EU pod ugodnimi, mednarodno konkurenčnimi pogoji in za ustvarjanje privlačnih naložbenih priložnosti za vlagatelje iz EU. EESO priznava že dosežen napredek s pobudami, kot so Target2 Securities (T2S), sistem stalnih informacij in evropska enotna točka dostopa (ESAP), ter pozdravlja predlog Komisije, da bi se z uporabo najsodobnejših tehnologij osredotočili na povečanje interoperabilnosti, medsebojne povezanosti in učinkovitosti trgovalne in potrgovalne infrastrukture EU.
3.2EESO poudarja, da je ena od ovir, s katerimi se soočajo evropski varčevalci pri dostopu do trga, pomanjkanje finančnih instrumentov, ki bi omogočali majhne kapitalske naložbe. Za dostop malih vlagateljev je potrebna diverzifikacija naložbenih instrumentov. EESO ugotavlja, da bi lahko vseevropski naložbeni in varčevalni račun, ki bi se zgledoval po že preizkušenih uspešnih modelih iz nekaterih držav članic, pomembno prispeval k lažjemu dostopu malih vlagateljev do kapitalskih trgov, če bi bili takšni produkti dobro regulirani, stroškovno učinkoviti, pregledni in donosni ter bi ponujali enak dostop do najširšega možnega nabora evropskih in drugih trgov ob zadostni zaščiti vlagateljev in potrošnikov na splošno.
3.3EESO se strinja s Komisijo glede ovir, ki preprečujejo povezovanje kapitalskih trgov. Z nobeno strategijo ne bo mogoče ustvariti pomembnih rezultatov, če ne bo osredotočena na posebne potrebe zagonskih podjetij v inovativnih sektorjih, ki so odvisni od privabljanja in zadržanja specializiranega, visoko usposobljenega osebja. EU mora obrniti trend „bega možganov“ visoko usposobljenih, inovativnih raziskovalcev in podjetnikov v druge jurisdikcije, zato bi morala razviti poseben model. Podjetja v zgodnji razvojni fazi bi bilo treba spodbujati k širitvi polne in pravične udeležbe v vrednosti, ustvarjeni s skupnim trudom, in sicer da bi vsem zaposlenim za nedoločen čas s polnim delovnim časom ponudila delnice. EESO se zaveda dejstva, da delovno pravo in davčna zakonodaja ostajata pod nadzorom držav članic, in se s tem tudi strinja, vendar pa bi bilo treba razmisliti o usklajenih davčnih spodbudah, npr. glede kapitalskih dobičkov od delnic zaposlenih.
3.4EESO meni, da bi lahko bil razvoj – v okviru javno-zasebnega projekta – evropskega podjetja, ki bi ponujalo integrirane storitve v oblaku in zagotavljalo odporno, avtonomno tehnično infrastrukturo za unijo prihrankov in naložb, ključnega pomena za boljše povezovanje kapitalskih trgov in bančnega sistema. Splošno znano je, da ko so evropske države skupaj dodelile sredstva za razvoj podjetij ali projektov, so se ti izkazali za uspešne. Trenutno celo največje posojilne institucije, sistemske evropske banke, uporabljajo storitve v oblaku, ki jih ponujajo svetovni, predvsem ameriški operaterji platform, kar je lahko tudi varnostni problem.
3.5EESO meni, da so za uspeh unije prihrankov in naložb potrebni jasni in pregledni ključni kazalniki uspešnosti, ter poziva Komisijo, naj opredeli in objavi preglednico teh kazalnikov za spremljanje napredka pri izvajanju unije prihrankov in naložb skozi čas. Med možna merila ključnih kazalnikov uspešnosti spadajo (i) rast obsega čezmejnih naložb malih vlagateljev; (ii) zmanjšanje povprečnih stroškov transakcij na kapitalskem trgu; (iii) število zagonskih podjetij, ki uporabljajo vseevropska orodja za lastniški kapital; (iv) kapital, ki so ga mala in srednja podjetja zbrala prek javnih trgov in trgov tveganega kapitala, ter (v) napredek pri pravnem usklajevanju na področju insolventnosti in davčnega odtegljaja. EESO priporoča določitev ambicioznega, a realističnega roka za dokončanje unije prihrankov in naložb, ki bi služil kot merilo za spremljanje napredka.
V Bruslju, 4. julija 2025
Predsednik strokovne skupine za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Ioannis VARDAKASTANIS
_____________