INT/1086
Prvi sveženj omnibus o trajnostnosti
MNENJE
Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/43/ES, 2013/34/EU, (EU) 2022/2464 in (EU) 2024/1760 v zvezi z določenimi zahtevami glede poročanja podjetij o trajnostnosti in skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti
(COM(2025) 81 final – 2025/0045 (COD))
Poročevalec: Matteo Carlo BORSANI
1.PRIPOROČILA
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je seznanjen s predlogi Evropske komisije in izraža zaskrbljenost zaradi kratkega obdobja posvetovanja in omejene vključitve ključnih deležnikov v razpravo o predlogih ter priporoča naslednje:
1.1EESO je seznanjen s predlogom iz svežnja omnibus, ki naj bi bil prvi korak k poenostavitvi predpisov. Poudarja, da je pomembno z ukrepi za poenostavitev spoštovati visoke okoljske in socialne standarde ter standarde človekovih pravic v Uniji, pri čemer je potreben uravnotežen pristop, ki podpira podjetja in vlagatelje, ščiti delavce in služi širšim interesom družbe;
1.2Komisijo poziva, naj se z EESO posvetuje o evropskih standardih poročanja o trajnostnosti (ESRS), ki bodo vsebinsko prispevali k predlagani poenostavitvi;
1.3EESO poziva sozakonodajalca, naj namenita dovolj časa vključujočemu posvetovanju z deležniki in socialnimi partnerji. Podjetja potrebujejo pravno varnost in dolgoročno predvidljivost;
1.4direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti je v sedanjem obsegu povzročila bremena, povezana z izpolnjevanjem obveznosti, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP). EESO podpira spremembe področja uporabe te direktive, ki jih predlaga Komisija. Priznava tudi, da imajo zlasti MSP težave pri izvajanju postopkov glede trajnostnosti in preglednosti. MSP in revizorji potrebujejo več pomoči, da bodo lahko izpolnjevali zahteve, kar je bistveno, saj je zaščita evropskih vrednot in socialnih modelov izjemno pomembna;
1.5izvajanje skrbnega pregleda v podjetjih je bistveno za zagotavljanje odgovornega poslovnega ravnanja in spodbujanje trajnostnih vrednostnih verig. EESO poziva k jasnim in sorazmernim pravilom ter kaznim, ki so ključnega pomena, da lahko podjetja učinkovito izpolnjujejo svoje obveznosti;
1.6EESO poudarja, da je pomembno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na področju skrbnega pregleda in zagotoviti, da za vsa podjetja veljajo enaka jasna in poštena pravila. To je bistveno za preprečevanje razdrobljenosti na enotnem trgu in spodbujanje odgovornega poslovnega ravnanja;
1.7EESO zato pozdravlja namero Komisije, da osredotoči nekatere obveznosti potrebne skrbnosti podjetij na njihovo lastno poslovanje, njihove hčerinske družbe in neposredne poslovne partnerje, vendar poziva, naj se razmisli o odstopanju za podjetja z manj kot 500 zaposlenimi, ki delujejo v sektorjih z visokim tveganjem, hkrati pa poudarja, da morajo vsa podjetja spoštovati človekove pravice. EESO poziva zakonodajalca, naj pojasnita, da bi morala podjetja sprejeti ustrezne ukrepe za izvedbo poglobljenih ocen na podlagi pristopa, ki temelji na tveganju, in ob upoštevanju lastnega evidentiranja. Poziva ju tudi, naj ponovno preučita izbiro pojma „verjetne informacije“, da se zagotovi večja pravna varnost;
1.8EESO z obžalovanjem ugotavlja, da je bila odpravljena možnost, da žrtve v pravdnih postopkih zastopajo nevladne organizacije ali sindikati, in izraža zaskrbljenost, da bi to lahko omejilo dostop prizadetih posameznikov do pravnega varstva. Spodbuja nadaljnji razmislek o tem, kako zagotoviti učinkovito pravno podporo žrtvam, zlasti tistim, ki se pri dostopu do pravnih sredstev soočajo s strukturnimi ovirami;
1.9EESO je seznanjen s predlogom o izvzetju malih uvoznikov, ki ne dosegajo praga 50 ton neto mase, iz mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Vendar priporoča, da se to izvzetje uravnoteži z ustreznimi izravnalnimi ukrepi za proizvajalce EU, zlasti z izvzetjem enakovrednega blaga, proizvedenega v EU, iz postopnega opuščanja brezplačne dodelitve v okviru sistema trgovanja z emisijami ali z omejitvijo obsega izvzetja v primerih, ko to povzroča očitno izkrivljanje konkurence;
1.10EESO priporoča, naj Komisija uvede mehanizem letnega pregleda privzetih vrednosti cen ogljika, ki se uporabljajo pri preverjanju skladnosti z mehanizmom za prilagoditev na mejah. Te vrednosti bi bilo treba letno posodabljati na podlagi podatkov tretjih držav o oblikovanju cen ogljika, da se prepreči sistematično podcenjevanje in zagotovi uskladitev z referenčnimi vrednostmi sistema EU za trgovanje z emisijami.
2.POJASNILA
Utemeljitev priporočila 1.1
2.1EU je vodilna na področju zakonodaje o trajnostnosti z visokimi standardi. Za ohranitev tega vodilnega položaja in naših visokih standardov je bistveno zagotavljanje konkurenčnosti podjetij, ki podpirajo prehod. Ureditev poročanja o trajnostnosti izboljšuje preglednost in podpira vlagatelje ter s tem pripomore k odpravi asimetrije informacij.
2.2Regulativni okvir, ki spodbuja rast, olajšuje poslovne dejavnosti ter hkrati ščiti posameznike in jim daje moč, je bistven za krepitev konkurenčnosti EU in doseganje njenih podnebnih ciljev in ciljev glede trajnostnosti. Vendar – kot je Mario Draghi poudaril v poročilu o prihodnosti evropske konkurenčnosti – je bila obsežna regulacija eden od ključnih dejavnikov povečanja vrzeli v konkurenčnosti med EU in drugimi večjimi gospodarstvi, kot so Združene države Amerike. Kljub temu EESO meni, da je konkurenčnost tesno povezana z inovacijami in zelenim prehodom.
2.3EESO poudarja pomen zahtev glede poročanja o trajnostnosti in pravil o potrebni skrbnosti na področju človekovih pravic za podjetja, delavce, poslovna združenja, sindikate, gospodarstvo in družbo kot celoto.
2.4Evropska unija je dosegla pomemben napredek na področjih poročanja o trajnostnosti in skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti. Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti in direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti tvorita prvi tovrstni regulativni okvir, ki cilje zelenega dogovora EU in agende EU za trajnostno financiranje pretvarja v konkretne obveznosti za podjetja. Informacije o trajnostnosti so zlasti pomembne za deležnike podjetij, kot so vlagatelji, delavci, nevladne organizacije, socialni partnerji in potrošniki. Zagotoviti je treba vključenost deležnikov in organizacij civilne družbe, kot so socialni partnerji, v analize pomembnosti in v postopke skrbnega pregleda (kot so analize tveganja), pri čemer se je treba izogibati omejitvam iz opredelitve in zagotoviti sodelovanje teh deležnikov v celotnem postopku skrbnega pregleda.
2.5Obravnavanje selitve virov CO2 in zagotavljanje poštene konkurence prek mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah je eden ključnih elementov zelenega dogovora EU. Čeprav je mehanizem ključno orodje za doseganje podnebnih ciljev EU, prinaša tudi precejšnja regulativna in upravna bremena, zlasti za podjetja, ki poslujejo v kompleksnih mednarodnih dobavnih verigah.
2.6V tem okviru je predlog iz svežnja omnibus prvi korak k zmanjšanju birokracije, zagotavljanju pravne varnosti in omogočanju podjetjem, da učinkovito izpolnjujejo realistične in sorazmerne pravne zahteve. Vendar pa ne rešuje problema, da Komisija in države članice podjetjem ne zagotavljajo pomoči, za katero zaprosijo. Cilj te pobude je ne le podjetjem pomagati pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, temveč tudi okrepiti njihovo vlogo pri izpolnjevanju širših trajnostnih ciljev EU in hkrati ohranjati najvišje standarde na področju varstva okolja, družbene odgovornosti in človekovih pravic.
Utemeljitev priporočila 1.2
2.7EESO kot institucionalni predstavnik organizirane civilne družbe, delodajalcev in delojemalcev lahko najbolje poda uravnotežen in večdimenzionalen pogled na posledice standardov ESRS. S posvetovanjem z EESO bi zagotovili, da ukrepi za poenostavitev ne bi bili le tehnično utemeljeni, temveč tudi socialno in ekonomsko sorazmerni ter bi upoštevali dejanske razmere, s katerimi se soočajo podjetja in deležniki na terenu.
2.8Vključitev EESO v ta proces bi prispevala tudi k večji preglednosti in vključenosti ter povečala legitimnost pregleda. Glede na svetovalno vlogo, ki jo ima EESO v skladu s Pogodbama, in strokovno znanje, ki ga je pridobil na področju trajnostnosti in poročanja podjetij, bi njegov prispevek obogatil proces in pomagal zagotoviti, da bodo revidirani standardi še naprej skladni s širšimi cilji EU na področju trajnostnosti in konkurenčnosti.
Utemeljitev priporočila 1.3
2.9Pravočasen napredek pri predlogu iz svežnja omnibus je ključnega pomena, saj bo pravočasno ukrepanje zagotovilo pravno varnost, ki je potrebna za podjetja, ki poslujejo v EU. Za oblikovanje okolja, ki spodbuja naložbe in rast, so nujni jasni in predvidljivi regulativni okviri, zlasti glede na hitro razvijajoče se svetovno gospodarstvo. Kljub temu je ključnega pomena, da sozakonodajalca namenita dovolj časa posvetovanju z deležniki, kot so podjetja, nevladne organizacije, sindikati in civilna družba, ter ta posvetovanja ustrezno priznata kot bistven element demokratičnega procesa. Čeprav je pomembno, da je zakonodaja sprejeta pravočasno, EESO poziva sozakonodajalca, naj v celotnem zakonodajnem postopku dajeta prednost predhodni uporabi načel boljše priprave zakonodaje. Poudarja, da bi se morali postopki omnibus tudi v prihodnje uporabljati le izjemoma in ne smejo spodkopavati standardnih zakonodajnih praks, ki zagotavljajo preglednost, posvetovanje z deležniki in demokratično legitimnost.
2.10Bistveno je tudi, da se z vsemi regulativnimi poenostavitvami spoštujejo visoki standardi EU na področju človekovih pravic, pravic delavcev in varstva okolja ter zaščitijo delavci in skupnosti v EU in zunaj nje. Vsako podjetje, ne glede na velikost, promet ali število zaposlenih, je na splošno odgovorno za svoje delavce in okolje.
Utemeljitev priporočila 1.4
2.11Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti je ključni instrument, ki olajšuje zeleni prehod, saj podjetjem omogoča, da izmerijo, ocenijo in predstavijo svoje trajnostne pobude, hkrati pa vsebuje ključne informacije za ocenjevanje okoljskih in socialnih tveganj. Bistveno je, da so obveznosti poročanja, ki jih nalaga, razumne, da se bodo učinkovito izpolnjevale pri poslovanju.
2.12MSP potrebujejo več pomoči pri doseganju skladnosti z zahtevami glede poročanja iz direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti, da bi lahko ostala inovativna in dejavno sodelovala v širšem zelenem prehodu ter se soočala z regulativnimi zahtevami, ki lahko omejijo prožnost in vire, ki jih MSP potrebujejo za izvajanje trajnostnih praks in izboljšanje zmogljivosti za rast in konkurenčnost na svetovnem trgu. Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti ponuja priložnosti za MSP, da s pravo podporo in smernicami predstavijo svoje trajnostne prakse ter tako izboljšajo svojo zmogljivost za rast in konkurenčnost na svetovnem trgu.
Utemeljitev priporočila 1.5
2.13EESO je v mnenju o direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti poudaril potrebo po jasnih in sorazmernih pravilih, s katerimi bi zagotovili, da bi podjetja lahko izpolnjevala svoje obveznosti potrebne skrbnosti, in poudaril, da je ruski napad na Ukrajino spremenil svetovne geopolitične razmere, zaradi česar je Evropa zmanjšala odvisnost v strateških sektorjih. V zvezi s tem in ob upoštevanju novih naraščajočih trgovinskih napetosti EESO poziva k pristopu, ki priznava te nove izzive ter podjetjem zagotavlja podporo in smernice, ki jih potrebujejo za delovanje v teh nestanovitnih razmerah.
Utemeljitev priporočila 1.6
2.14Usklajen okvir potrebne skrbnosti je ključnega pomena za zagotovitev pravne varnosti in enakih konkurenčnih pogojev po vsej EU. Enoten pristop bo ne le zmanjšal stroške izpolnjevanja obveznosti, temveč bo tudi skladno in učinkovito okrepil odgovornost podjetij in cilje EU glede trajnostnosti, čeprav so še vedno potrebne usklajene opredelitve.
2.15Uspešen postopek skrbnega pregleda v podjetjih vsebuje pristop, ki temelji na tveganju, da lahko podjetja vzpostavijo sistem obvladovanja tveganj, ki bi moral preprečevati sistemske kršitve človekovih in okoljskih pravic.
Utemeljitev priporočila 1.7
2.16Učinkovitost direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti je odvisna od zagotavljanja, da zahteve glede potrebne skrbnosti ostanejo praktične, osredotočene na tveganja in upoštevajo dejanske razmere v kompleksnih globalnih vrednostnih verigah. Podjetja, zlasti tista z obsežnimi dobavnimi mrežami, potrebujejo prožnost, da prednostno obravnavajo najpomembnejša tveganja. Zakonodajalca bi lahko pojasnila, naj poglobljene ocene temeljijo na evidentiranju in prednostnem razvrščanju na podlagi ocene tveganja, ki ju opravijo podjetja sama, ter s tem poskrbela, da prizadevanja za potrebno skrbnost ostanejo ciljno usmerjena, sorazmerna in učinkovita. Brez te jasnosti bi se lahko podjetja soočila z nepraktičnimi obveznostmi, ki ne le povečujejo stroške, temveč tudi zmanjšujejo splošni učinek direktive, saj odvračajo pozornost od najbolj perečih tveganj.
2.17Poleg tega pojem „verjetne informacije“, na podlagi katerih se v ocenjevanje zajamejo posredni poslovni partnerji, povzroča precejšnjo pravno negotovost, ki bi ovirala učinkovito izvajanje. Ta pojem bi lahko nadomestili z jasnejšo terminologijo, na primer z „ustrezne“, „stvarne“ in „preverljive“ informacije, in poskrbeli za uskladitev z uveljavljenimi regulativnimi okviri EU, kot je uredba o prisilnem delu. Dobro opredeljena pravna terminologija bi podjetjem pomagala, da se osredotočijo na verodostojna tveganja, hkrati pa bi preprečila neobvladljivo povečanje obveznosti potrebne skrbnosti, ki bi lahko na koncu obremenilo MSP in izkrivilo odnose v dobavni verigi.
2.18EESO meni, da bi bilo treba razmisliti o uvedbi odstopanja za sektorje z visokim tveganjem. Države članice so pozvane, naj razmislijo o takem odstopanju za evidentiranje, ki je določeno v odstavku 2, točka (a). Podjetja si prizadevajo od neposrednih poslovnih partnerjev z manj kot 500 zaposlenimi pridobiti informacije, ki presegajo informacije, določene v standardih za prostovoljno uporabo iz člena 29a Direktive 2013/34/EU.
Utemeljitev priporočila 1.8
2.19EESO je zaskrbljen zaradi odprave določbe, ki nevladnim organizacijam in sindikatom omogoča podporo žrtvam v sodnih postopkih. Priznava sicer kompleksnost pravnega okvira, vendar poudarja, da lahko akterji civilne družbe nudijo dragoceno pomoč posameznikom, ki bi sicer lahko imeli težave pri dostopu do pravnega varstva.
Utemeljitev priporočila 1.9
2.20Predlagani prag lahko privede do konkurenčne prednosti uvoženega blaga v primerjavi z enakovrednimi proizvodi, proizvedenimi v EU, za katere še naprej v celoti veljajo obveznosti sistema trgovanja z emisijami in postopno zmanjševanje brezplačnih pravic. To tveganje je zlasti očitno v sektorjih, v katerih se lahko posamezni končni proizvodi, ki tehtajo manj kot 50 ton, uvozijo brez stroškov, povezanih z mehanizmom za prilagoditev na mejah, medtem ko se proizvajalci iz EU soočajo z vse večjimi stroški ogljika. Da preprečili tovrstno izkrivljanje, bi bilo treba izvzetje združiti z izravnalnimi mehanizmi za podjetja in delavce, kot je ohranitev polne brezplačne dodelitve za primerljivo blago EU ali prilagoditev praga, kadar je to potrebno za preprečevanje tržnih neravnovesij.
Utemeljitev priporočila 1.10
2.21Privzete vrednosti cen ogljika prispevajo k poenostavitvi skladnosti. Vendar če so prenizke, zmanjšujejo učinkovitost mehanizma za prilagoditev na mejah, saj uvoznikom omogočajo, da plačujejo umetno nizke stroške v primerjavi s proizvajalci EU. To bi lahko ustvarilo nepoštene stroškovne prednosti za konkurente iz tretjih držav in ogrozilo cilj mehanizma, tj. preprečevanje selitve virov CO2. Z letnim pregledom, ki bi temeljil na podatkih o dejanskih cenah ogljika, bi vrednosti ostale točne in poštene, s čimer bi preprečili izkrivljanju trga. Okrepitev carinskega nadzora nad temi odbitki bi dodatno preprečevala manipulacijo prijavljenih stroškov ogljika.
3.PREDLOGI SPREMEMB ZAKONODAJNEGA PREDLOGA EVROPSKE KOMISIJE – COM(2025) 81 final – 2025/0045 (COD)
Predlog spremembe 1
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
|
(w)
„verjetne informacije“ pomeni objektivne, stvarne in preverljive informacije, kot je navedeno v Uredbi (EU) 2024/3015.
|
|
Obrazložitev
|
|
Pojem „verjetne informacije“, na podlagi katerih se v ocenjevanje zajamejo posredni poslovni partnerji, povzroča precejšnjo pravno negotovost, ki bi ovirala učinkovito izvajanje. Ta pojem bi lahko nadomestili z jasnejšo terminologijo, na primer z „ustrezne“, „stvarne“ in „preverljive“ informacije, in poskrbeli za uskladitev z uveljavljenimi regulativnimi okviri EU, kot je uredba o prisilnem delu. Dobro opredeljena pravna terminologija bi podjetjem pomagala, da se osredotočijo na verodostojna tveganja, hkrati pa bi preprečila neobvladljivo povečanje obveznosti potrebne skrbnosti, ki bi lahko na koncu obremenilo MSP in izkrivilo odnose v dobavni verigi.
|
Predlog spremembe 2
(povezano s priporočilom 1.7)
Uvodna izjava 21
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
(21) Člen 5 Direktive (EU) 2024/1760 države članice zavezuje, da zagotovijo, da velika podjetja nad določeno velikostjo izvajajo skrbni pregled človekovih pravic in okolja na podlagi tveganja. Za zmanjšanje bremen za podjetja, ki morajo izpolnjevati to obveznost, bi moral biti zahtevani skrbni pregled praviloma omejen na lastno poslovanje podjetja, poslovanje njegovih hčerinskih družb in njegovih neposrednih poslovnih partnerjev (prva stopnja). Zato bi bilo treba v zvezi s poslovnimi odnosi od podjetij, potem ko so evidentirala svoje verige dejavnosti, zahtevati, da izvedejo poglobljene ocene samo v zvezi z neposrednimi poslovnimi partnerji. Vendar bi morala podjetja pogledati onkraj svojih neposrednih poslovnih odnosov, kadar imajo verjetne informacije, ki kažejo na negativen vpliv na ravni posrednega poslovnega partnerja. Verjetne informacije pomenijo informacije objektivne narave, na podlagi katerih lahko podjetje sklepa, da je razumno verjetno, da so informacije resnične. To se lahko zgodi, kadar je zadevno podjetje prejelo pritožbo ali ima informacije, na primer prek verodostojnih poročil medijev ali nevladnih organizacij, poročil o nedavnih incidentih ali prek ponavljajočih se težav na nekaterih lokacijah, glede verjetnih ali dejanskih škodljivih dejavnosti na ravni posrednega poslovnega partnerja. Če ima podjetje take informacije, bi moralo opraviti poglobljeno oceno. Podjetja bi morala izvesti tudi poglobljene ocene v zvezi z negativnimi vplivi, ki presegajo njihovega neposrednega poslovnega partnerja, kadar struktura tega poslovnega odnosa ni gospodarsko utemeljena in kaže na to, da je bila izbrana, da se sicer neposrednega dobavitelja s škodljivimi dejavnostmi izključi iz dosega podjetja. Kadar poglobljena ocena potrdi verjetnost ali obstoj negativnega vpliva, bi bilo treba šteti, da je bil prepoznan. Poleg tega bi si morala podjetja prizadevati zagotoviti, da se njihovi kodeksi ravnanja, ki so del njihove politike skrbnega pregleda in v katerih so določena pričakovanja glede tega, kako zaščititi človekove, tudi delavske, pravice in okolje v poslovnih dejavnostih, upošteva v celotni verigi dejavnosti v skladu s pogodbenim veriženjem in podporo MSP.
|
(21) Člen 5 Direktive (EU) 2024/1760 države članice zavezuje, da zagotovijo, da velika podjetja nad določeno velikostjo izvajajo skrbni pregled človekovih pravic in okolja na podlagi tveganja. Za zmanjšanje bremen za podjetja, ki morajo izpolnjevati to obveznost, bi moral biti zahtevani skrbni pregled praviloma omejen na lastno poslovanje podjetja, poslovanje njegovih hčerinskih družb in njegovih neposrednih poslovnih partnerjev (prva stopnja). Zato bi bilo treba v zvezi s poslovnimi odnosi od podjetij, potem ko so evidentirala svoje verige dejavnosti, zahtevati, da izvedejo poglobljene ocene samo v zvezi z neposrednimi poslovnimi partnerji. Vendar bi morala podjetja pogledati onkraj svojih neposrednih poslovnih odnosov, kadar imajo verjetne informacije, ki kažejo na negativen vpliv na ravni posrednega poslovnega partnerja. Verjetne informacije pomenijo objektivne, stvarne in preverljive informacije, kot je navedeno v Uredbi (EU) 2024/3015. To se lahko zgodi, kadar je zadevno podjetje prejelo pritožbo ali ima informacije, na primer prek verodostojnih poročil medijev ali nevladnih organizacij, poročil o nedavnih incidentih ali prek ponavljajočih se težav na nekaterih lokacijah, glede verjetnih ali dejanskih škodljivih dejavnosti na ravni posrednega poslovnega partnerja. Če ima podjetje take informacije, bi moralo opraviti poglobljeno oceno. Podjetja bi morala izvesti tudi poglobljene ocene v zvezi z negativnimi vplivi, ki presegajo njihovega neposrednega poslovnega partnerja, kadar struktura tega poslovnega odnosa ni gospodarsko utemeljena in kaže na to, da je bila izbrana, da se sicer neposrednega dobavitelja s škodljivimi dejavnostmi izključi iz dosega podjetja. Kadar poglobljena ocena potrdi verjetnost ali obstoj negativnega vpliva, bi bilo treba šteti, da je bil prepoznan. Poleg tega bi si morala podjetja prizadevati zagotoviti, da se njihovi kodeksi ravnanja, ki so del njihove politike skrbnega pregleda in v katerih so določena pričakovanja glede tega, kako zaščititi človekove, tudi delavske, pravice in okolje v poslovnih dejavnostih, upošteva v celotni verigi dejavnosti v skladu s pogodbenim veriženjem in podporo MSP.
|
|
Obrazložitev
|
|
Pojem „verjetne informacije“, na podlagi katerih se v ocenjevanje zajamejo posredni poslovni partnerji, povzroča precejšnjo pravno negotovost, ki bi ovirala učinkovito izvajanje. Ta pojem bi lahko nadomestili z jasnejšo terminologijo, na primer z „ustrezne“, „stvarne“ in „preverljive“ informacije, in poskrbeli za uskladitev z uveljavljenimi regulativnimi okviri EU, kot je uredba o prisilnem delu. Dobro opredeljena pravna terminologija bi podjetjem pomagala, da se osredotočijo na verodostojna tveganja, hkrati pa bi preprečila neobvladljivo povečanje obveznosti potrebne skrbnosti, ki bi lahko na koncu obremenilo MSP in izkrivilo odnose v dobavni verigi.
|
Predlog spremembe 3
(povezano s priporočilom 1.2)
Uvodna izjava 3
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
(3) Člen 26a(1) Direktive 2006/43/ES od držav članic zahteva, da zagotovijo, da zakoniti revizorji in revizijska podjetja dajo zagotovila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v skladu s standardi dajanja omejenih zagotovil, ki jih sprejme Komisija. V skladu s členom 26a(3) navedene direktive mora Komisija navedene standarde sprejeti do 1. oktobra 2026. Podjetja so izrazila pomisleke glede dela, ki ga opravljajo ponudniki dajanja zagotovil, ter potrebo po prožnosti pri obravnavanju posebnih tveganj in kritičnih vprašanj, opredeljenih na področjih dajanja zagotovil o trajnostnosti. Da bi Komisija lahko upoštevala te pomisleke, bi ji bilo treba omogočiti večjo prožnost pri sprejemanju teh standardov. V vsakem primeru bo Komisija do leta 2026 izdala ciljno usmerjene smernice o dajanju zagotovil, v katerih bodo pojasnjeni potrebni postopki, ki jih morajo ponudniki dajanja zagotovil izvesti v okviru posla dajanja omejenega zagotovila, preden bo sprejela standarde z delegiranim aktom.
|
(3) Člen 26a(1) Direktive 2006/43/ES od držav članic zahteva, da zagotovijo, da zakoniti revizorji in revizijska podjetja dajo zagotovila o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti v skladu s standardi dajanja omejenih zagotovil, ki jih sprejme Komisija. V skladu s členom 26a(3) navedene direktive mora Komisija navedene standarde sprejeti do 1. oktobra 2026. Podjetja so izrazila pomisleke glede dela, ki ga opravljajo ponudniki dajanja zagotovil, ter potrebo po prožnosti pri obravnavanju posebnih tveganj in kritičnih vprašanj, opredeljenih na področjih dajanja zagotovil o trajnostnosti. Da bi Komisija lahko upoštevala te pomisleke, bi ji bilo treba omogočiti večjo prožnost pri sprejemanju teh standardov. V vsakem primeru bo Komisija do leta 2026 izdala ciljno usmerjene smernice o dajanju zagotovil, v katerih bodo pojasnjeni potrebni postopki, ki jih morajo ponudniki dajanja zagotovil izvesti v okviru posla dajanja omejenega zagotovila, preden bo sprejela standarde z delegiranim aktom.
V okviru zaveze Komisije, da bo izvedla pregled evropskih standardov poročanja o trajnostnosti, je bistveno zagotoviti pravičen in vključujoč postopek posvetovanja z vsemi ustreznimi deležniki in institucijami, vključno z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, ki kot predstavniški organ organizirane civilne družbe, delodajalcev in delojemalcev lahko konstruktivno doprinese k prizadevanjem za poenostavitev z uravnoteženimi in empirično podprtimi prispevki.
|
|
Obrazložitev
|
|
EESO kot institucionalni predstavnik organizirane civilne družbe, delodajalcev in delojemalcev lahko najbolje poda uravnotežen in večdimenzionalen pogled na posledice standardov ESRS. S posvetovanjem z EESO bi zagotovili, da ukrepi za poenostavitev ne bi bili le tehnično utemeljeni, temveč tudi socialno in ekonomsko sorazmerni ter bi upoštevali dejanske razmere, s katerimi se soočajo podjetja in deležniki na terenu.
|
V Bruslju, 23. maja 2025
Predsednica strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Sandra PARTHIE
*
*
*
OPOMBA: sledi priloga
PRILOGA
k MNENJU
strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Naslednji amandmaji, ki so bili med razpravo zavrnjeni, so prejeli vsaj četrtino glasov (člen 60(2) Poslovnika):
|
Amandma 1
Točka 1.1
Spremeni se tako:
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
EESO je seznanjen s predlogom iz svežnja omnibus, ki naj bi bil prvi korak k poenostavitvi predpisov. Poudarja, da je pomembno z ukrepi za poenostavitev spoštovati visoke okoljske in socialne standarde ter standarde človekovih pravic v Uniji, pri čemer je potreben uravnotežen pristop, ki podpira podjetja in vlagatelje, ščiti delavce in služi širšim interesom družbe;
|
EESO je seznanjen s predlogom iz svežnja omnibus, ki naj bi bil prvi korak k poenostavitvi predpisov. Poudarja, da je pomembno z ukrepi za poenostavitev spoštovati visoke okoljske in socialne standarde ter standarde človekovih pravic v Uniji, pri čemer je potreben uravnotežen pristop, ki podpira podjetja in vlagatelje, ščiti delavce in služi širšim interesom družbe; EESO se zavzema za krepitev trajnostnega upravljanja podjetij, pri katerem so socialni partnerji ustrezno vključeni v pomembna vprašanja glede trajnostnosti;
|
Rezultat glasovanja:
Za:
35
Proti:
43
Vzdržani:
3
|
Amandma 2
Točka 1.3
Doda se nova točka:
(umestitev: za sedanjo točko, ista raven)
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
|
EESO ugotavlja, da je v okviru sedanjega področja uporabe direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti za podjetja z več kot 250 zaposlenimi predvideno, da se ukrepi pripravljajo skupaj s socialnimi partnerji. Ugotavlja, da se zlasti mala in srednja podjetja soočajo z izzivi pri izvajanju postopkov trajnostnosti in preglednosti, zato potrebujejo ciljno podporo za zagotavljanje skladnosti;
|
Rezultat glasovanja:
Za:
34
Proti:
46
Vzdržani:
5
O amandmajih 3 (1.6) in 12 (2.15) se je glasovalo skupaj:
|
Amandma 3
Točka 1.6
Doda se nova točka:
(umestitev: za sedanjo točko, ista raven)
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
|
EESO obžaluje črtanje usklajene ureditve civilne odgovornosti iz direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, saj bo to privedlo do različnih nacionalnih predpisov in tako ogrozilo cilja harmonizacije in preprečevanja razdrobljenosti notranjega trga. Odprava usklajenih tveganj v zvezi z odgovornostjo bo tudi zmanjšala učinkovit dostop žrtev do pravnega varstva;
|
|
Amandma 12
Točka 2.15
Doda se nova točka:
(umestitev: za sedanjo točko, ista raven)
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
|
Daljnosežno harmonizacijo ali preprečevanje razdrobljenosti notranjega trga onemogočajo različna nacionalna pravila, hkrati pa ostaja zelo vprašljivo, kako bi to lahko privedlo do „poenostavitve“ skrbnega pregleda v podjetjih ali debirokratizacije Direktive. Odprava usklajenih tveganj v zvezi z odgovornostjo na primer lahko pomeni drastično omejitev učinkovitega dostopa do pravnega varstva za žrtve in preživele. Odprava usklajene ureditve civilne odgovornosti tako pomeni tveganje, da prizadeti zaradi pretiranih postopkovnih ovir ne bodo mogli izboljšati svojega pravnega položaja. EESO še poudarja, da odprava obvezne uporabe nacionalne zakonodaje (člen 29(7)) pomeni, da morajo evropska sodišča uporabljati pravo (tretje) države, v kateri je škoda nastala, in ne svojega nacionalnega prava.
|
Rezultat glasovanja:
Za:
35
Proti:
47
Vzdržani:
2
O amandmajih 5 (1.8) in 14 (2.19) se je glasovalo skupaj:
|
Amandma 5
Točka 1.8
Doda se nova točka:
(umestitev: za sedanjo točko, ista raven)
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
|
EESO obžaluje, da je bil iz direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti črtan pregled finančnih storitev;
|
|
Amandma 14
Točka 2.19
Doda se nova točka:
(umestitev: za sedanjo točko, ista raven)
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
|
Komisija ne bi smela biti več obvezana, da preuči direktivo z vidika morebitne potrebe po določitvi pravil o skrbnem pregledu tudi za finančne storitve in investicijske dejavnosti v okviru prihodnjega pregleda (tako imenovana klavzula o pregledu). Kompromis, da se te storitve in dejavnosti ne vključijo v prvotno direktivo, pomeni različno obravnavanje v primerjavi z drugimi podjetji. Odgovornost finančnega sektorja za poslovne dejavnosti, ki škodujejo okolju in kršijo človekove pravice, je še posebej izrazita, saj zagotavlja finančne storitve podjetjem v obliki naložb, posojil in udeležbe. Pogosto se lahko poslovne dejavnosti izvajajo le s financiranjem sektorja, zaradi česar je finančni sektor najpomembnejše gonilo in akter gospodarskih dejavnosti. Hkrati bi prihodnja vključitev finančnega sektorja z ustrezno prilagoditvijo opredelitve „verige dejavnosti“ ustvarila ogromen potencial in vzvod. V ta namen je OECD razvil lastne sektorske smernice, ki zagotavljajo praktičen model trajnostnega financiranja.[1]
[1] OECD, Declaration on Promoting and Enabling Responsible Business Conduct in the Global Economy, OECD/LEGAL/0489.
|
Rezultat glasovanja:
Za:
31
Proti:
53
Vzdržani:
3
|
Amandma 6
Točka 2.2
Spremeni se tako:
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
Regulativni okvir, ki spodbuja rast, olajšuje poslovne dejavnosti ter hkrati ščiti posameznike in jim daje moč, je bistven za krepitev konkurenčnosti EU in doseganje njenih podnebnih ciljev in ciljev glede trajnostnosti. Vendar – kot je Mario Draghi poudaril v poročilu o prihodnosti evropske konkurenčnosti[1] – je bila obsežna regulacija eden od ključnih dejavnikov povečanja vrzeli v konkurenčnosti med EU in drugimi večjimi gospodarstvi, kot so Združene države Amerike. Kljub temu EESO meni, da je konkurenčnost tesno povezana z inovacijami in zelenim prehodom.
[1] Mario Draghi, The Future of European Competitiveness: In-depth Analysis and Recommendations (Prihodnost evropske konkurenčnosti – poglobljena analiza in priporočila), str. 318.
|
Regulativni okvir, ki spodbuja rast, olajšuje poslovne dejavnosti ter hkrati ščiti posameznike in jim daje moč, je bistven za krepitev konkurenčnosti EU in doseganje njenih podnebnih ciljev in ciljev glede trajnostnosti. Kot je Mario Draghi poudaril v poročilu o prihodnosti evropske konkurenčnosti[1] – je bila obsežna regulacija opredeljena kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost. Vendar EESO meni, da mora biti krepitev konkurenčnosti povezana z visokimi socialnimi in okoljskimi standardi, inovacije in kakovostna delovna mesta, ki so ključni za krepitev dolgoročne odpornosti in trajnostne rasti.
[1] Mario Draghi, The Future of European Competitiveness: In-depth Analysis and Recommendations (Prihodnost evropske konkurenčnosti – poglobljena analiza in priporočila), str. 318.
|
Rezultat glasovanja:
Za:
32
Proti:
51
Vzdržani:
2
|
Amandma 7
Točka 2.3
Spremeni se tako:
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
EESO poudarja pomen zahtev glede poročanja o trajnostnosti in pravil o potrebni skrbnosti na področju človekovih pravic za podjetja, delavce, poslovna združenja, sindikate, gospodarstvo in družbo kot celoto.
|
EESO poudarja pomen zahtev glede poročanja o trajnostnosti, pravil o potrebni skrbnosti na področju človekovih pravic in trajnostnega upravljanja podjetij za podjetja, delavce, poslovna združenja, sindikate, gospodarstvo in družbo kot celoto. V okviru poročanja o trajnostnosti je treba zagotoviti postopke obveščanja in posvetovanja z delavci.
|
Rezultat glasovanja:
Za:
34
Proti:
50
Vzdržani:
1
|
Amandma 8
Točka 2.6
Spremeni se tako:
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
V tem okviru je predlog iz svežnja omnibus prvi korak k zmanjšanju birokracije, zagotavljanju pravne varnosti in omogočanju podjetjem, da učinkovito izpolnjujejo realistične in sorazmerne pravne zahteve. Vendar pa ne rešuje problema, da Komisija in države članice podjetjem ne zagotavljajo pomoči, za katero zaprosijo. Cilj te pobude je ne le podjetjem pomagati pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, temveč tudi okrepiti njihovo vlogo pri izpolnjevanju širših trajnostnih ciljev EU in hkrati ohranjati najvišje standarde na področju varstva okolja, družbene odgovornosti in človekovih pravic.
|
V tem okviru so predlogi iz svežnja omnibus prvi korak k zmanjšanju nepotrebnih upravnih bremen in povečanju pravne jasnosti. Vendar EESO poudarja, da poenostavitev ne sme škodovati preglednosti ali visokim okoljskim in socialnim standardom ter standardom človekovih pravic v EU. Odbor poudarja, da bi morala prizadevanja za poenostavitev okrepiti, ne pa oslabiti, sposobnost podjetij, zlasti MSP, da učinkovito prispevajo k trajnostnim ciljem EU. V zvezi s tem bodo bistvenega pomena obsežnejše smernice in podporni mehanizmi Komisije in držav članic.
|
Rezultat glasovanja:
Za:
34
Proti:
50
Vzdržani:
1
|
Amandma 10
Točka 2.12
Spremeni se tako:
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
MSP potrebujejo več pomoči pri doseganju skladnosti z zahtevami glede poročanja iz direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti, da bi lahko ostala inovativna in dejavno sodelovala v širšem zelenem prehodu ter se soočala z regulativnimi zahtevami, ki lahko omejijo prožnost in vire, ki jih MSP potrebujejo za izvajanje trajnostnih praks in izboljšanje zmogljivosti za rast in konkurenčnost na svetovnem trgu.[1] Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti ponuja priložnosti za MSP, da s pravo podporo in smernicami predstavijo svoje trajnostne prakse ter tako izboljšajo svojo zmogljivost za rast in konkurenčnost na svetovnem trgu.[2]
[1] Evropski parlament, The impact of EU legislation in the area of digital and green transition, particularly on SMEs (Vpliv zakonodaje EU na področju digitalnega in zelenega prehoda, zlasti na MSP).
[2] Evropski parlament, The impact of EU legislation in the area of digital and green transition, particularly on SMEs (Vpliv zakonodaje EU na področju digitalnega in zelenega prehoda, zlasti na MSP).
|
MSP, ki so v področje uporabe veljavne zakonodaje vključena le, če so povezana s kapitalskim trgom, potrebujejo več pomoči pri doseganju skladnosti z zahtevami glede poročanja iz direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti, da bi lahko ostala inovativna in dejavno sodelovala v širšem zelenem prehodu ter se soočala z regulativnimi zahtevami, ki lahko omejijo prožnost in vire, ki jih MSP potrebujejo za izvajanje trajnostnih praks in izboljšanje zmogljivosti za rast in konkurenčnost na svetovnem trgu.[1] Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti ponuja priložnosti za MSP, da s pravo podporo in smernicami predstavijo svoje trajnostne prakse ter tako izboljšajo svojo zmogljivost za rast in konkurenčnost na svetovnem trgu.[2]
[1] Evropski parlament, The impact of EU legislation in the area of digital and green transition, particularly on SMEs (Vpliv zakonodaje EU na področju digitalnega in zelenega prehoda, zlasti na MSP).
[2] Evropski parlament, The impact of EU legislation in the area of digital and green transition, particularly on SMEs (Vpliv zakonodaje EU na področju digitalnega in zelenega prehoda, zlasti na MSP).
|
Rezultat glasovanja:
Za:
31
Proti:
48
Vzdržani:
2
|
Amandma 11
Točka 2.13
Spremeni se tako:
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
EESO je v mnenju o direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti[1] poudaril potrebo po jasnih in sorazmernih pravilih, s katerimi bi zagotovili, da bi podjetja lahko izpolnjevala svoje obveznosti potrebne skrbnosti, in poudaril, da je ruski napad na Ukrajino spremenil svetovne geopolitične razmere, zaradi česar je Evropa zmanjšala odvisnost v strateških sektorjih. V zvezi s tem in ob upoštevanju novih naraščajočih trgovinskih napetosti EESO poziva k pristopu, ki priznava te nove izzive ter podjetjem zagotavlja podporo in smernice, ki jih potrebujejo za delovanje v teh nestanovitnih razmerah.
[1] UL C 443, 22.11. 2022, str. 81.
|
EESO je v mnenju o direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti[1] poudaril potrebo po jasnih in sorazmernih pravilih, s katerimi bi zagotovili, da bi podjetja lahko izpolnjevala svoje obveznosti potrebne skrbnosti. Nedavni geopolitični dogodki, vključno z rusko vojno agresijo proti Ukrajini, so pokazali, da je treba zmanjšati odvisnost in povečati odpornost evropskih vrednostnih verig. Vendar ti izzivi ne smejo privesti do nižjih standardov na področju okolja, dela ali človekovih pravic. Nasprotno, krepijo pomen trdnega okvira potrebne skrbnosti, ki podjetjem pomaga obvladovati svetovna tveganja, hkrati pa zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic in podpira ambicije EU za strateško avtonomijo.
[1] UL C 443, 22.11. 2022, str. 81.
|
Rezultat glasovanja:
Za:
34
Proti:
44
Vzdržani:
3
|
Amandma 13
Točka 2.16
Spremeni se tako:
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
Učinkovitost direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti je odvisna od zagotavljanja, da zahteve glede potrebne skrbnosti ostanejo praktične, osredotočene na tveganja in upoštevajo dejanske razmere v kompleksnih globalnih vrednostnih verigah. Podjetja, zlasti tista z obsežnimi dobavnimi mrežami, potrebujejo prožnost, da prednostno obravnavajo najpomembnejša tveganja. Zakonodajalca bi lahko pojasnila, naj poglobljene ocene temeljijo na evidentiranju in prednostnem razvrščanju na podlagi ocene tveganja, ki ju opravijo podjetja sama, ter s tem poskrbela, da prizadevanja za potrebno skrbnost ostanejo ciljno usmerjena, sorazmerna in učinkovita. Brez te jasnosti bi se lahko podjetja soočila z nepraktičnimi obveznostmi, ki ne le povečujejo stroške, temveč tudi zmanjšujejo splošni učinek direktive, saj odvračajo pozornost od najbolj perečih tveganj.
|
Učinkovitost direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti je odvisna od tega, ali so zahteve glede potrebne skrbnosti praktične, temeljijo na tveganju in so primerne glede na kompleksnost globalnih vrednostnih verig. Podjetja bi bilo treba spodbujati in podpirati pri zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic pri vseh njihovih dejavnostih in v njihovih dobavnih verigah, vključno z izvajalci in podizvajalci. Vzpostavitev skupnih standardov za obvladovanje tveganj na področju človekovih pravic je bistvena za ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev ter spodbujanje preglednosti in odgovornosti. EESO poziva zakonodajalca, naj zagotovita jasne smernice za lažje dosledno izvajanje, pri tem pa upoštevata raznolikost poslovnih modelov in zmogljivosti. Cilj tega pristopa je ohraniti ambiciozne cilje Direktive ter zagotoviti učinkovito varstvo človekovih pravic in okolja.
|
Rezultat glasovanja:
Za:
33
Proti:
48
Vzdržani:
1
_____________