INT/1077

Informacijski sistem za notranji trg / napotitev delavcev

MNENJE

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o javnem vmesniku, povezanem z informacijskim sistemom za notranji trg, za izjavo o napotitvi delavcev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012

(COM(2024) 531 final — 2024/0301 (COD))

Kontakt	int@eesc.europa.eu
Administrator	Marco MANFRONI
Datum dokumenta	11. 4. 2025

Poročevalec: Bruno CHOIX

Svetovalec	Lorenzo GIULIANI (za II. skupino)

Zakonodajni postopek	EU Law Tracker
Zaprosilo	Svet Evropske unije, 25. 11. 2024 Evropski parlament, 10. 2. 2025
Pravna podlaga	člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Dokumenti Evropske komisije	COM(2024) 531 final — 2024/0301 (COD)
Ustrezni cilji trajnostnega razvoja	cilji trajnostnega razvoja 8–10

Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	8. 4. 2025
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	59/7/6
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	…
Plenarno zasedanje št.	…
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	…/…/…

1.PRIPOROČILA

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO)

1.1priznava pomen digitalizacije za poenostavitev in učinkovitost izjav o napotitvi. Uvedba javnega vmesnika bi morala prispevati k poenostavitvi postopkov obveščanja, lajšati uresničevanje svobode opravljanja storitev in delovanje notranjega trga ter spodbujati sodelovanje med državami članicami.

Hkrati pa EESO poudarja tudi pomen boja proti neupoštevanju pravil in goljufijam, ki povzročajo nepošteno konkurenco med podjetji in ogrožajo varstvo delavcev; Zato je bistveno doseči poenostavitev in zmanjšati upravna bremena, obenem pa zagotoviti tudi pošteno konkurenco med podjetji in ustrezno raven varstva pravic delavcev, zlasti kar zadeva uporabo pogojev za zaposlitev, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri se storitev opravlja;

1.2glede na to, da je med cilji predloga uredbe poenostavitev, poudarja, da bi bilo treba sprejetje uredbe vnaprej podpreti z ustrezno oceno učinka, ki bi omogočila preverjanje koristi za države članice in upoštevala ne le pripravljenost za zmanjšanje upravnega bremena, temveč tudi morebitne socialne stroške in njihov učinek na delavce. Upoštevati je treba zlasti znatne naložbe držav članic, potrebne za vzpostavitev nacionalnega vmesnika;

1.3poudarja, da je uporaba predlagane spletne možnosti za predložitev izjave izključno prostovoljna in poziva države članice, naj določijo potrebne upravne zahteve in nadzorne ukrepe v skladu s členom 9 Direktive 2014/67/EU. Poleg tega poziva, naj bo vmesnik opremljen z mehanizmom, ki bo državam članicam omogočal prožno upravljanje, dodajanje ali brisanje informacij iz standardnega obrazca, s čimer bodo ohranile svojo avtonomijo, hkrati pa bodo doseženi cilji uredbe glede poenostavitve;

1.4poziva, naj se v uredbi podrobneje opredeli vrsta informacij, ki se zahtevajo v standardnem obrazcu, in naj se v pripravo vključijo socialni partnerji; Predlaga, da se obrazec vključi v uredbo, da bi ga države članice lažje sprejele, saj ustreza potrebam njihovih nadzornih organov;

1.5poziva k izboljšanju sledljivosti, ki bi omogočala preverjanje vnosa in informacij;

1.6poziva k vključitvi medsektorskih in sektorskih socialnih partnerjev v razvijanje orodij za izvajanje določb o napotitvi delavcev;

1.7priporoča, naj Evropski organ za delo podpira države članice z dejavnostmi za krepitev zmogljivosti, da bi olajšali in okrepili inšpekcijske preglede in sodelovanje med državami članicami pri izvrševanju pravil o napotitvi delavcev; Predvsem morajo biti na voljo posodobljene in popolne informacije za podjetja in napotene delavce;

1.8poziva k hitremu in uravnoteženemu zaključku revizije Uredbe (ES) št. 883/2004, zlasti kar zadeva sistem predhodnega obveščanja.

1.9Glede na to, da je pobuda za države članice prostovoljna, EESO poziva Evropsko komisijo, naj izvaja redne ocene, da bi državam članicam in socialnim partnerjem omogočila, da ponovno preučijo primernost pridružitve temu novemu skupnemu sistemu ali izstopa iz njega, da bi okrepili delovanje enotnega trga.

2.POJASNILA

Utemeljitev priporočila 1.1

2.1EESO je seznanjen z namero Komisije, da z olajšanjem predložitve izjav o napotitvi zmanjša upravno breme za podjetja. Priznava, da lahko digitalizacija postopkov olajša in pospeši premagovanje ovir, tudi jezikovnih, in primerjavo informacij.

2.2EESO se zaveda, da je Direktiva 2014/67/EU zmanjšala tveganje goljufij. Vendar poudarja, da se evropska podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja (MSP), še vedno soočajo z nepošteno konkurenco zaradi izogibanja pravilom o napotitvi delavcev in goljufij.

2.3V skladu z osnovno direktivo 96/71/ES morajo določbe evropske zakonodaje o napotitvi delavcev ustrezno upoštevati tri cilje: spoštovanje pravic delavcev, spoštovanje poštene konkurence in spodbujanje čeznacionalnega opravljanja storitev v EU. Bistveno je doseči cilje poenostavitve in zmanjšanja upravnih bremen, hkrati pa zagotoviti ustrezno raven varstva pravic napotenih delavcev, zlasti uporabo zakonodaje o delovnih pogojih in pogojih zaposlitve ter o zdravju in varnosti, ki velja v državi članici, v kateri se storitev opravlja.

2.4Skoraj tretjina napotenih delavcev (30,7 %) dela v gradbeništvu 1 , kjer se po najnovejših podatkih Eurostata zgodi skoraj četrtina (22,9 %) vseh nesreč pri delu 2 . Zato je nujno poskrbeti za posebne vidike strateških sektorjev, kot je gradbeništvo, kjer je sodelovanje sektorskih socialnih partnerjev ključnega pomena. Tudi Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu v svojem zadnjem poročilu o napotenih delavcih omenja raznolikost delovnih pogojev, pomanjkanje razpoložljivosti podatkov in veliko tveganje kršitev v zvezi s plačilom ter zdravjem in varnostjo pri delu 3 . Zato je bistveno ohraniti sistem predhodnega obveščanja o napotitvi delavcev, da bi preprečili slabšanje delovnih pogojev in se borili proti socialnim goljufijam.

Utemeljitev priporočila 1.2

2.5EESO ugotavlja, da je med pripravo predloga uredbe potekalo uradno posvetovanje s socialnimi partnerji in deležniki. Vendar ugotavlja, da pred sedanjim predlogom ni bila opravljena ocena učinka, poudarja, da je ta praksa v nasprotju z logiko boljšega pravnega urejanja, in izraža zaskrbljenost, ali je predlagani instrument resnično prilagojen potrebam držav članic, podjetij in delavcev. Ocena je pomembna tudi za nacionalne sisteme javnih vmesnikov za prikazovanje obvestil podjetij s sedežem v tretjih državah, ki nimajo dostopa do informacijskega sistema za notranji trg (IMI).

2.6Ocena učinka bi morala poleg zmanjšanja upravnega bremena upoštevati tudi morebitne socialne stroške za napotene delavce. Naložbe v izvrševanje zakonodaje so javna dobrina, ki je bistvena za ohranjanje poštene konkurence in dostojnih delovnih pogojev. Sistem mora služiti javnemu interesu, tako da podpira nadzorne organe ter ščiti ranljive delavce pred zlorabami, podjetja pa pred nepošteno konkurenco.

Utemeljitev priporočila 1.3

2.7EESO ugotavlja, da se je obdobje za prenos Direktive 2014/67/EU izteklo leta 2016. Ob upoštevanju določb te direktive so države članice vlagale, včasih tudi s sredstvi EU, v vzpostavitev sistemov, ki ustrezajo njihovim zahtevam glede nadzora. EESO se zato sprašuje o ustreznosti predloga Evropske komisije za standardizirano izjavo skoraj deset let po teh naložbah držav članic.

2.8V skladu s členom 9 Direktive 2014/67/EU morajo države članice določiti potrebne „upravne zahteve in nadzorne ukrepe“, ki so upravičeni in sorazmerni. Vendar člen 4 predlagane uredbe Komisiji omogoča, da z izvedbenimi akti in ob podpori ad hoc odbora določi obliko standardnega obrazca in jo spremeni. EESO meni, da to ogroža načelo odgovornosti, ki je državam članicam podeljena z Direktivo 2014/67/EU, in poziva k spremembi te določbe, s katero bi državam članicam omogočili, da seznam informacij dopolnijo samostojno, ne da ga mora najprej pregledati Komisija.

2.9Da bi v celoti izkoristili sisteme, ki so jih vzpostavile države članice, in spoštovali njihovo odgovornost v skladu z Direktivo 2014/67/EU, EESO poudarja, da je pomembno, da je uporaba predlagane evropske spletne možnosti za predložitev izjave prostovoljna.

Utemeljitev priporočila 1.4

2.10EESO meni, da bi bilo treba elemente, ki jih je mogoče vključiti v izjavo, vključiti v uredbo, na pa jih opredeliti z izvedbenim aktom, s čimer bi se spoštovale posebne pravice držav članic pri uvajanju potrebnih „upravnih zahtev in nadzornih ukrepov“ v skladu s členom 9 Direktive 201467/EU.

Utemeljitev priporočila 1.5

2.11EESO meni, da morajo biti prizadevanja za poenostavitev tesno povezana s spodbujanjem in izboljšanjem nadzornih zmogljivosti držav članic. Zato priporoča, da se na podlagi pridobljenih izkušenj, zlasti v sistemu IMI za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa, uvede možnost nadzorovanja vnosa podatkov in preverjanja informacij.

2.12Sledljivost informacij pri uporabi vmesnika je ključna za upravno poenostavitev (z možnostjo dostopa do že vnesenih informacij), pa tudi za odkrivanje morebitnih nepravilnosti.

2.13EESO ugotavlja, da člen 4 predlagane uredbe državam članicam omogoča, da ne zahtevajo vseh informacij, predlaganih na seznamu, ne omogoča pa jim, da bi zahtevale več informacij. Zato poudarja, da člen 9 Direktive 2014/67/EU prepušča državam članicam, da opredelijo potrebne ukrepe. Poleg tega bi lahko nekatere države članice za izvedbo ustreznega nadzora lahko upravičeno zahtevale informacije o plačah, obdobju napotitve, delovnih pogojih ali pogojih nastanitve napotenih delavcev. Zato poziva, naj se v predlogu uredbe predvidi možnost, da države članice po svoji presoji zahtevajo več informacij o napotitvi, ne da bi to morala najprej preveriti Komisija.

Utemeljitev priporočila 1.6

2.14EESO poudarja, da je za dosego dvojnega cilja poštene konkurence in varstva delavcev bistveno posvetovanje z medsektorskimi in sektorskimi socialnimi partnerji, da se lahko ukrepi, ki izhajajo iz zakonodaje o napotitvi delavcev, ustrezno prilagodijo in pravilno delujejo. Zato poziva k polni vključenosti socialnih partnerjev v pripravo uredbe.

Utemeljitev priporočila 1.7

2.15EESO meni, da predlog uredbe, ki ga je pripravila Komisija, ne bi smel ogroziti inšpekcijskih zmogljivosti držav članic. Poudarja, da bi morali vsi ukrepi v korist napotitve olajšati inšpekcijske preglede, zlasti s krepitvijo zmogljivosti držav članic in Evropskega organa za delo (ELA).

Utemeljitev priporočila 1.8

2.16EESO meni, da morata biti pravilna uporaba pravil o napotitvi delavcev in boj proti goljufijam prednostni nalogi Evropske unije. Zato ponovno poziva k hitremu zaključku pogajanj o reviziji Uredbe (ES) št. 883/2004 in zlasti k uravnoteženi rešitvi za sistem predhodnega obveščanja, ki je bistven za boj proti goljufijam.

3.PREDLOGI SPREMEMB ZAKONODAJNEGA PREDLOGA EVROPSKE KOMISIJE

Predlog spremembe 1

(povezano s priporočiloma 1.4 in 1.5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe EESO

Člen 2

Funkcije javnega vmesnika

1. Javni vmesnik zagotavlja funkcije za:

(a) ustvarjanje računa za varen dostop do mesta, rezerviranega za ponudnika storitev;

(b) zagotavljanje ustreznega beleženja dejavnosti uporabnika;

(d) pošiljanje kopije izjave o napotitvi napotenemu delavcu;

(e) dajanje predloženih informacij na voljo v IMI pristojnim nacionalnim organom države članice gostiteljice za upravno sodelovanje v skladu s točkama 6 in 7 Priloge k Uredbi (EU) št. 1024/2012;

(f) omogočanje, da lahko en ali več nacionalnih organov države članice gostiteljice, ki so pristojni organi v smislu člena 3 Direktive 2014/67/EU, na zahtevo navedene države članice dodatno prejmejo izjave o napotitvi neposredno v nacionalnem zalednem sistemu.

Člen 2

Funkcije javnega vmesnika

1. Javni vmesnik zagotavlja funkcije za:

(a) ustvarjanje računa za varen dostop do mesta, rezerviranega za ponudnika storitev;

(b) zagotavljanje ustreznega beleženja dejavnosti uporabnika;

(d) pošiljanje kopije izjave o napotitvi napotenemu delavcu;

(e) dajanje predloženih informacij na voljo v IMI pristojnim nacionalnim organom države članice gostiteljice za upravno sodelovanje v skladu s točkama 6 in 7 Priloge k Uredbi (EU) št. 1024/2012;

(g) pooblaščanje enega ali več nacionalnih organov države članice gostiteljice za preverjanje vnosa podatkov, preverjanje informacij in po potrebi zavrnitev vloge.

Obrazložitev

Pri napotitvi delavcev ostaja prednostna naloga ustrezno izvrševanje pravil, da se preprečijo goljufije in spoštuje delovno pravo. Predlagani sistem bi zato moral pristojnim nacionalnim organom omogočiti potrebna preverjanja vnosa podatkov in preverjanja informacij.

Predlog spremembe 2

(povezano s priporočilom 1.3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe EESO

Člen 3

Uporaba javnega vmesnika v državah članicah

3. Države članice, ki uporabljajo javni vmesnik, ponudnikom storitev, ki izjavo o napotitvi predložijo prek javnega vmesnika, ne naložijo dodatnih zahtev glede izjave ali informacij.

Člen 3

Uporaba javnega vmesnika v državah članicah

3. Države članice, ki uporabljajo javni vmesnik, lahko ponudnikom storitev, ki izjavo o napotitvi predložijo prek javnega vmesnika, naložijo dodatne zahteve glede izjave ali informacij, da lahko opravijo ustrezna preverjanja v skladu z nacionalno zakonodajo.

Obrazložitev

Člen 9 Direktive 2014/67/EU prepušča državam članicam, da opredelijo potrebne ukrepe. Poleg tega bi lahko nekatere države članice za izvedbo ustreznega nadzora lahko upravičeno zahtevale informacije o plačah, obdobju napotitve ali nastanitvi napotenih delavcev.

Predlog spremembe 3

(povezano s priporočiloma 1.3 in 1.4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe EESO

Člen 4

Standardni obrazec

1. Brez poseganja v odstavek 5 standardni obrazec vsebuje informacije v zvezi s:

(a) ponudnikom storitev;

(b) napotenim delavcem;

(d) kontaktno osebo za stike s pristojnimi organi;

(e) prejemnikom storitev.

[…]

3. Država članica, ki se odloči za uporabo javnega vmesnika, se lahko odloči, da ne bo zahtevala vseh informacij s standardnega obrazca, in o tem ustrezno obvesti Komisijo.

Člen 4

Standardni obrazec

1. Brez poseganja v odstavek 5 standardni obrazec vsebuje informacije v zvezi s:

(a) (a) ponudnikom storitev in pravnim zastopnikom;

(b) napotenim delavcem;

(d) kontaktno osebo za stike s pristojnimi organi;

(e) prejemnikom storitev;

(f) delovnimi pogoji napotenega delavca.

1a. Posameznim elementom iz odstavka 1 tega člena se priložijo ustrezne podrobne informacije.

[…]

3. Država članica, ki se odloči za uporabo javnega vmesnika, se lahko odloči, da ne bo zahtevala vseh informacij s standardnega obrazca, in o tem ustrezno obvesti Komisijo.

3a. Država članica, ki se odloči za uporabo javnega vmesnika, lahko zahteva več informacij, kot jih je predvidenih v standardnem obrazcu, in o tem ustrezno obvesti Komisijo.

Obrazložitev

Člen 9 Direktive 2014/67/EU prepušča državam članicam, da opredelijo potrebne ukrepe. Za izvedbo ustreznega nadzora lahko države članice upravičeno zahtevajo informacije o plačah, obdobju napotitve ali nastanitve napotenih delavcev.

Z uredbo bi bilo treba zahtevati podrobne informacije o različnih elementih, pomembnih za nadzorne dejavnosti in odkrivanje nepravilnosti, ter predpisati samodejno posredovanje kopije izjave o napotitvi delavcu. V nekaterih državah je za kazniva dejanja, povezana z delom, odgovoren zakoniti zastopnik, zato je treba navesti njegovo ime in kontaktne podatke. Pomembno je tudi razumeti, ali gre za dolgoročno napotitev ali ne, ali gre za verižne napotitve ali ne. V primeru angažiranja podizvajalcev, dvojnih ali verižnih napotitev bi bilo treba navesti tudi podatke o končnih uporabnikih.

Poleg tega je za dosego dvojnega cilja poštene konkurence in varstva delavcev bistveno posvetovanje z medsektorskimi in sektorskimi socialnimi partnerji, da se lahko ukrepi, ki izhajajo iz zakonodaje o napotitvi delavcev, ustrezno prilagodijo in pravilno delujejo. Zato bi bilo treba vzpostaviti tudi mehanizem interoperabilnosti z osebnimi izkaznicami socialnega varstva in njihovimi podatkovnimi zbirkami.

Uredba bi morala zagotoviti podrobne informacije o standardnem obrazcu in izključiti vsakršno možnost spremembe z izvedbenimi akti.

Predlog spremembe 4

(povezano s priporočilom 1.3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe EESO

Člen 3

Uporaba javnega vmesnika v državah članicah

5. Država članica lahko preneha uporabljati javni vmesnik. Komisijo o tem obvesti šest mesecev pred predvidenim datumom prenehanja uporabe javnega vmesnika.

Člen 3

Uporaba javnega vmesnika v državah članicah

5. Država članica lahko preneha uporabljati javni vmesnik. Komisijo o tem obvesti tri mesece pred predvidenim datumom prenehanja uporabe javnega vmesnika.

Obrazložitev

Predlaga se krajši rok in večja prožnost, če se država članica odloči za začasno prekinitev ali opustitev uporabe skupnega vmesnika in vrnitev v svoj nacionalni sistem. Šestmesečni rok se zdi pretirano dolg, če je država članica pripravila svoj nacionalni sistem, zato je lahko „prenehanje obveznosti“ takojšnje.

Predlog spremembe 5

(povezano s priporočilom 1.6)

Predlog Komisije

Predlog spremembe EESO

Člen 9

Ocenjevanje

Komisija o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi te uredbe, poroča do [pet let po začetku veljavnosti te uredbe]. V poročilu se zlasti prouči, kako uspešna je bila ta uredba pri zmanjševanju upravnih ovir za svobodo opravljanja storitev, olajševanju učinkovitega spremljanja skladnosti z zakonodajo EU, namenjeno zagotavljanju varstva napotenih delavcev, v državah članicah in podpiranju s tem povezanega upravnega sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi v državah članicah.

Člen 9

Ocenjevanje

1. Komisija o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi te uredbe, poroča do [pet let po začetku veljavnosti te uredbe]. V poročilu se zlasti prouči, kako uspešna je bila ta uredba pri zmanjševanju upravnih ovir za svobodo opravljanja storitev, olajševanju učinkovitega spremljanja skladnosti z zakonodajo EU, namenjeno zagotavljanju varstva napotenih delavcev, v državah članicah in podpiranju s tem povezanega upravnega sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi v državah članicah.

2. Komisija pripravi seznam orodij za spodbujanje dejavnega vključevanja socialnih partnerjev v proces spremljanja in ocenjevanja.

Obrazložitev

Predlaga se, da se pravočasno strukturira mehanizem spremljanja in ocenjevanja, tudi z vključevanjem socialnih partnerjev.

V Bruslju, 8. aprila 2025

Predsednica strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

Sandra PARTHIE

*

* *

OPOMBA: sledi priloga

PRILOGA k MNENJU strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

Naslednji amandmaji, ki so bili med razpravo zavrnjeni, so prejeli vsaj četrtino glasov (člen 60(2) Poslovnika):

O amandmajih 4 (2.6) in 12 (1.2) se je glasovalo skupaj:

Točka 2.6

Spremeni se tako:

Osnutek mnenja

Amandma

Ocena učinka bi morala poleg zmanjšanja upravnega bremena upoštevati tudi morebitne socialne stroške za napotene delavce. Naložbe v izvrševanje zakonodaje so javna dobrina, ki je bistvena za ohranjanje poštene konkurence in dostojnih delovnih pogojev. Sistem mora služiti javnemu interesu, tako da podpira nadzorne organe ter ščiti ranljive delavce pred zlorabami, podjetja pa pred nelojalno konkurenco.

Naložbe v izvrševanje zakonodaje so javna dobrina, ki je bistvena za ohranjanje poštene konkurence in dostojnih delovnih pogojev. Sistem mora služiti javnemu interesu, tako da podpira nadzorne organe ter ščiti ranljive delavce pred zlorabami, podjetja pa pred nelojalno konkurenco.

Točka 1.2

Spremeni se tako:

Osnutek mnenja

Amandma

glede na to, da je med cilji predloga uredbe poenostavitev, poudarja, da bi bilo treba sprejetje uredbe vnaprej podpreti z ustrezno oceno učinka, ki bi omogočila preverjanje koristi za države članice in upoštevala ne le pripravljenost za zmanjšanje upravnega bremena, temveč tudi morebitne socialne stroške in njihov učinek na delavce. Upoštevati je treba zlasti znatne naložbe držav članic, potrebne za vzpostavitev nacionalnega vmesnika;

glede na to, da je med cilji predloga uredbe poenostavitev, ugotavlja, da je pred objavo predloga uredbe potekalo obsežno posvetovanje s socialnimi partnerji in različnimi deležniki. Čeprav Komisija ni izvedla ocene učinka, je analizirala obstoječe upravno breme izjav o napotitvi delavcev v 27 državah članicah EU, kar je privedlo do podrobnega modeliranja stroškov različnih postopkov prijave[1]. Upoštevati je treba učinke na napotitev delavcev iz podjetij s sedežem v tretjih državah, ki nimajo dostopa do informacijskega sistema za notranji trg;

[1] Glede na oceno učinka zmanjšanja bremena, ki jo je pripravila Komisija, je povprečno skrajšanje potrebnega časa približno 73 % v primerjavi s povprečnim časom, ki je trenutno potreben po vsej EU. Povprečno zmanjšanje bremena (skupni stroški) za ponudnike storitev, ki napotijo delavce na ozemlje svoje države, je ocenjeno na 58 %, če sodeluje prvotna skupina devetih držav članic, ki so pokazale svojo pripravljenost. Če bi se vseh 27 držav članic odločilo podpreti to pobudo, bi se zmanjšanje bremena EU dodatno povečalo in sicer na 81 %.

Rezultat glasovanja

Za: 31

Proti: 41

Vzdržani: 7

O amandmajih 5 (2.8), 6 (2.13), 9 (predlog spremembe EESO 2), 10 (predlog spremembe EESO 3) in 13 (1.3) se je glasovalo skupaj:

Točka 2.8

Spremeni se tako:

Osnutek mnenja

Amandma

V skladu s členom 9 Direktive 2014/67/EU morajo države članice določiti potrebne „upravne zahteve in nadzorne ukrepe“, ki so upravičeni in sorazmerni. Vendar člen 4 predlagane uredbe Komisiji omogoča, da z izvedbenimi akti in ob podpori ad hoc odbora določi obliko standardnega obrazca in jo spremeni. EESO meni, da to ogroža načelo odgovornosti, ki je državam članicam podeljena z Direktivo 2014/67/EU, in poziva k spremembi te določbe, s katero bi državam članicam omogočili, da seznam informacij dopolnijo samostojno, ne da ga mora najprej pregledati Komisija.

V skladu s členom 9 Direktive 2014/67/EU morajo države članice določiti potrebne „upravne zahteve in nadzorne ukrepe“, ki so upravičeni in sorazmerni. Člen 4 predlagane uredbe Komisiji omogoča, da z izvedbenimi akti in ob podpori ad hoc odbora določi obliko standardnega obrazca in jo spremeni. EESO meni, da to ne bi smelo ogroziti načela odgovornosti, ki je državam članicam podeljena z Direktivo 2014/67/EU.

Točka 2.13

Točka 2.13 se črta

Osnutek mnenja

Amandma

EESO ugotavlja, da člen 4 predlagane uredbe državam članicam omogoča, da ne zahtevajo vseh informacij, predlaganih na seznamu, ne omogoča pa jim, da bi zahtevale več informacij. Zato poudarja, da člen 9 Direktive 2014/67/EU prepušča državam članicam, da opredelijo potrebne ukrepe. Poleg tega bi lahko nekatere države članice za izvedbo ustreznega nadzora lahko upravičeno zahtevale informacije o plačah, obdobju napotitve, delovnih pogojih ali pogojih nastanitve napotenih delavcev. Zato poziva, naj se v predlogu uredbe predvidi možnost, da države članice po svoji presoji zahtevajo več informacij o napotitvi, ne da bi to morala najprej preveriti Komisija.

Predlog spremembe EESO 2

Predlog spremembe 2 se črta:

Predlog Komisije

Člen 3

Uporaba javnega vmesnika v državah članicah

3. Države članice, ki uporabljajo javni vmesnik, ponudnikom storitev, ki izjavo o napotitvi predložijo prek javnega vmesnika, ne naložijo dodatnih zahtev glede izjave ali informacij.

Osnutek mnenja

Amandma

Člen 3

Uporaba javnega vmesnika v državah članicah

Člen 3

Uporaba javnega vmesnika v državah članicah

3. Države članice, ki uporabljajo javni vmesnik, ponudnikom storitev, ki izjavo o napotitvi predložijo prek javnega vmesnika, ne naložijo dodatnih zahtev glede izjave ali informacij.

Predlog spremembe EESO 3

Spremeni se tako:

Predlog Komisije

Člen 4

Standardni obrazec

1. Brez poseganja v odstavek 5 standardni obrazec vsebuje informacije v zvezi s:

(a) ponudnikom storitev;

(b) napotenim delavcem;

(d) kontaktno osebo za stike s pristojnimi organi;

(e) prejemnikom storitev.

[…]

3. Država članica, ki se odloči za uporabo javnega vmesnika, se lahko odloči, da ne bo zahtevala vseh informacij s standardnega obrazca, in o tem ustrezno obvesti Komisijo.

Osnutek mnenja

Amandma

Člen 4

Standardni obrazec

1. Brez poseganja v odstavek 5 standardni obrazec vsebuje informacije v zvezi s:

(a) ponudnikom storitev in pravnim zastopnikom;

(b) napotenim delavcem;

(d) kontaktno osebo za stike s pristojnimi organi;

(e) prejemnikom storitev;

(f) delovnimi pogoji napotenega delavca.

1a. Posameznim elementom iz odstavka 1 tega člena se priložijo ustrezne podrobne informacije.

[…]

3. Država članica, ki se odloči za uporabo javnega vmesnika, se lahko odloči, da ne bo zahtevala vseh informacij s standardnega obrazca, in o tem ustrezno obvesti Komisijo.

3a. Država članica, ki se odloči za uporabo javnega vmesnika, lahko zahteva več informacij, kot jih je predvidenih v standardnem obrazcu, in o tem ustrezno obvesti Komisijo.

Člen 4

Standardni obrazec

1. Brez poseganja v odstavek 5 standardni obrazec vsebuje informacije v zvezi s:

(a) ponudnikom storitev in pravnim zastopnikom;

(b) napotenim delavcem in njegovo številko socialnega zavarovanja;

(d) kontaktno osebo za stike s pristojnimi organi;

(e) prejemnikom storitev;

(f) začetkom, koncem in trajanjem napotitve.

1a. Posameznim elementom iz odstavka 1 tega člena se priložijo ustrezne podrobne informacije.

[…]

3. Država članica, ki se odloči za uporabo javnega vmesnika, se lahko odloči, da ne bo zahtevala vseh informacij s standardnega obrazca, in o tem ustrezno obvesti Komisijo.

Točka 1.3

Spremeni se tako:

Osnutek mnenja

Amandma

poudarja, da je uporaba predlagane spletne možnosti za predložitev izjave izključno prostovoljna in poziva države članice, naj določijo potrebne upravne zahteve in nadzorne ukrepe v skladu s členom 9 Direktive 2014/67/EU. Poleg tega poziva, naj bo vmesnik opremljen z mehanizmom, ki bo državam članicam omogočal prožno upravljanje, dodajanje ali brisanje informacij iz standardnega obrazca, s čimer bodo ohranile svojo avtonomijo, hkrati pa bodo doseženi cilji uredbe glede poenostavitve;

poudarja, da je uporaba predlagane spletne možnosti za predložitev izjave izključno prostovoljna in poziva države članice, naj določijo potrebne upravne zahteve in nadzorne ukrepe v skladu s členom 9 Direktive 2014/67/EU. Vendar pa meni, da bi bilo med zahtevane informacije koristno dodati naslednji informaciji: številko socialnega zavarovanja napotenega delavca ter informacije o začetku, trajanju in koncu napotitve;

Rezultat glasovanja

Za: 34

proti: 38

Vzdržani: 6

O amandmajih 8 (2.16) in 15 (1.8) so glasovali skupaj:

Točka 2.16

Spremeni se tako:

Osnutek mnenja

Amandma

EESO meni, da morata biti pravilna uporaba pravil o napotitvi delavcev in boj proti goljufijam prednostni nalogi Evropske unije. Zato ponovno poziva k hitremu zaključku pogajanj o reviziji Uredbe (ES) št. 883/2004 in zlasti k uravnoteženi rešitvi za sistem predhodnega obveščanja, ki je bistven za boj proti goljufijam.

Točka 1.8

Spremeni se tako:

Osnutek mnenja	Amandma
poziva k hitremu in uravnoteženemu zaključku revizije Uredbe (ES) št. 883/2004, zlasti kar zadeva sistem predhodnega obveščanja.	poziva k hitremu in uravnoteženemu zaključku revizije Uredbe (ES) št. 883/2004, zlasti kar zadeva sistem predhodnega obveščanja, in k odobritvi izjem za poslovna potovanja in kratkoročne napotitve, da bi se podjetja izognila pravni negotovosti;

Rezultat glasovanja

Za: 35

Proti: 43

Vzdržani: 3

_____________

(1) Napotitev delavcev – Urad za publikacije EU .

(2) Eurostat, Statistični podatki o nesrečah pri delu .

(3) EU-OSHA, Varnost in zdravje pri delu v Evropi: stanje in trendi za leto 2023 .