INT/1062
Povečanje varnosti raziskav
MNENJE
Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Predlog priporočila Sveta o povečanju varnosti raziskav
(COM(2024) 26 final – 2024/0012 (NLE))
Poročevalec: Stefano PALMIERI
|
Zaprosilo
|
Evropska komisija, 29. 5. 2024
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
26. 6. 2024
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
76/0/1
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
…
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog priporočila Sveta o povečanju varnosti na področju internacionalizacije raziskav in tehnoloških inovacij ter se strinja, da je treba spodbujati večjo ozaveščenost držav članic o tem, hkrati pa si prizadevati za boljše usklajevanje njihovih dejavnosti.
1.2EESO meni, da sta temelj raziskav njihova odprtost in razširjanje znanja na državni in mednarodni ravni. Meni tudi, da bi bilo treba vzpostaviti pravično ravnovesje med potrebo po varnosti in potrebo po ohranitvi mednarodne odprtosti sektorja raziskav in inovacij, saj se zaveda ranljivosti tega sektorja ob morebitnem zlonamernem vmešavanju državnih in nedržavnih akterjev v nekatere dejavnosti mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij.
1.3EESO meni, da varnostni ukrepi v okviru raziskav in inovacij nikoli ne smejo biti v nasprotju z uveljavljanjem popolne avtonomije in svobode raziskovanja. Po mnenju EESO je bistveno, da se z uspešnim, učinkovitim in preglednim samoupravljanjem sektorja spoštuje načelo svobode z odgovornostjo akterjev na področju raziskav in inovacij.
1.4Upa, da se bo v enotnem in usklajenem okviru v vseh državah članicah EU lahko do konca razvila avtonomija raziskav in inovacij.
1.5EESO meni, da potrebujemo vertikalno in horizontalno upravljanje na več ravneh, ki bo omogočilo skrbno oceno tveganja in opredelitev učinkovitih ukrepov v različnih dejavnostih na področju raziskav, inovacij, visokošolskega izobraževanja in usposabljanja. Zato upa, da bo evropski strokovni center za varnost raziskav poleg usklajevanja z drugimi nacionalnimi podpornimi strukturami deloval kot ključna platforma za zbiranje in izmenjavo dokumentacije o potrebni skrbnosti, oceni tveganja in morebitnih primerih opozarjanja ter v celoti spoštoval medsebojno preglednost med akterji v sektorju raziskav in inovacij. Organizirati bi moral tudi strokovno usposabljanje in osvežitvene tečaje o varnosti raziskav.
1.6EESO bi sicer v priporočilu pričakoval bolj specifične smernice, s katerimi bi podprli dejavnosti izvajalcev raziskav in inovacij na področjih: i) potrebne skrbnosti; ii) profiliranja tveganja in iii) priprave memorandumov o soglasju z mednarodnimi partnerskimi organizacijami na področju raziskav in inovacij, vendar meni, da bo pomanjkanje mogoče naknadno odpraviti s prihodnjim delom evropskega strokovnega centra za varnost raziskav.
1.7EESO meni, da se cilj varnega mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij nikoli ne sme sprevreči v diskriminatorno ali zlonamerno ravnanje z akterji na področju raziskav in inovacij ali biti v nasprotju s pravicami delavcev in ohranjanjem delovnih pogojev zaposlenih v sektorju raziskav in inovacij v EU.
1.8EESO meni, da bi bilo treba predvideti ustrezne tečaje za akterje v sektorju, da bi lahko razvili metodologije za odgovorno internacionalizacijo raziskav in informirano oceno varnostnega tveganja na področju raziskav in inovacij.
1.9EESO je pripravljen skupaj z evropskim strokovnim centrom za varnost raziskav organizirati tematska srečanja akterjev na področju raziskav in inovacij z organizacijami civilne družbe in socialnimi partnerji iz ustreznih kategorij.
1.10EEO meni, da bi bilo za večjo varnost na področju raziskav in inovacij treba: i) zaščititi intelektualno lastnino inovacij, ki se financirajo z naložbami v raziskave in inovacije ter lahko zagotavljajo nacionalno varnost; ii) razširiti pregled neposrednih tujih naložb na podjetja, ki so predmet združitev in prevzemov v desetih kritičnih sektorjih in proizvodnji blaga z dvojno rabo.
2.Splošne ugotovitve
2.1EESO meni, da je zaradi nedavnih geopolitičnih sprememb in potencialnih hibridnih groženj za državne in nedržavne akterje prišlo do potrebne uveljavitve odprte strateške avtonomije EU, katere uporaba se je s področja obrambe in varnosti razširila še na druge sektorje: gospodarstvo (finance, industrijo, trgovino), energetiko, raziskave in tehnološke inovacije, informacijske in komunikacijske tehnologije, omrežja itd. V zvezi s tem je po mnenju EESO krepitev varnosti pri internacionalizaciji raziskav in inovacij nujno potreben cilj za učinkovito delovanje sistema globalne odpornosti EU.
2.2EESO se strinja, da raziskave in inovacije že po naravi temeljijo na odprtosti in prostem razširjanju znanja, tudi prek internacionalizacije, kar je zanje dejavnik uspeha in jim omogoča, da se same oskrbujejo, hkrati pa priznava šibkost, ki je s tem nujno povezana, saj je lahko sektor raziskav in inovacij izpostavljen zlonamernemu vmešavanju in zlorabi. Po mnenju EESO bi bilo zato treba s predvideni ukrepi vzpostaviti pravično ravnovesje med varnostnimi zahtevami in potrebo po ohranjanju mednarodne odprtosti raziskav in inovacij.
2.3EESO meni, da ukrepi za zagotavljanje varnosti na področju raziskav in inovacij nikoli ne smejo ogroziti načela avtonomije in svobode raziskovanja, in se strinja s predlogom: „da so za mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij odgovorne […] visokošolske institucije in druge raziskovalne organizacije“, zato na tem področju vedno poudarja načelo svobode z odgovornostjo, ki velja za akterje na področju raziskav in inovacij in se izvaja z uspešnim, učinkovitim in preglednim samoupravljanjem sektorja.
2.4EESO pozdravlja predlog za okrepitev varnosti na področju internacionalizacije raziskav in inovacij z boljšim usklajevanjem dejavnosti, ki jih izvajajo različne države članice. EESO meni, da je priporočilo Sveta ustrezno orodje za začetek dejanskega ozaveščanja vseh držav članic o tem problemu, hkrati pa omogoča učinkovito usklajevanje izvajanja ukrepov. EESO upa, da bo z dvoletnim poročilom leta 2027 mogoče oceniti, ali je mogoče pripraviti pravno zavezujočo pobudo – direktivo ali uredbo – da bi zagotovili enoten, učinkovit in usklajen pristop po vsej EU.
2.4.1Za resnično krepitev raziskav in inovacij bi morale vse države članice, brez izjem, imeti enako raven varnosti, da se prepreči nevaren verižni učinek v primeru, da se nekatere države članice nevarnosti ne zavedajo v enaki meri in ne izvajajo enakih varnostnih standardov.
2.5EESO meni, da je potrebno tako vertikalno (evropsko, nacionalno, regionalno) kot tudi horizontalno upravljanje na več ravneh (nacionalne strukture za varnostno podporo na področju raziskav in inovacij; visokošolske ustanove; javne in zasebne raziskovalne organizacije; nacionalne organizacije za financiranje; reprezentativni sindikati; nacionalne varnostne agencije itd.), s katerim bi poskrbeli za pripravo natančne ocene tveganj in predlaganje učinkovitih ukrepov za njihovo preprečevanje pri različnih dejavnostih na področju raziskav, inovacij ter visokošolskega izobraževanja in usposabljanja. EESO ob tem upa, da bo evropski strokovni center za varnost raziskav skrbel za usklajevanje vertikalnega upravljanja na več ravneh in ukrepov, ki jih izvajajo države članice, z enotnim in skladnim pristopom ter z določitvijo jasnih načel in odgovornosti v raziskovalni in inovacijski skupnosti.
2.5.1EESO se sicer ob polnem spoštovanju avtonomije akterjev, ki izvajajo raziskave in inovacije, ter v prizadevanjih za vzpostavitev enotnega celovitega pristopa k varnosti raziskav in inovacij sprašuje, ali ne bi bilo primerneje, da bi Svet državam članicam dal natančnejše smernice (smernice namesto vodilnih načel) tako glede nalog in funkcij evropskega strokovnega centra za varnost raziskav in nacionalnih podpornih struktur kot glede meril za pripravo nacionalnih akcijskih načrtov, da bi delovali v istem referenčnem okviru.
2.5.2EESO bi v priporočilu pričakoval podrobnejša navodila:
2.5.2.1glede podpore dejavnosti potrebne skrbnosti in z njo povezanega profiliranja tveganj:
a)
organizacije s sedežem v EU, ki sodeluje pri raziskavah in inovacijah;
b)
mednarodne partnerske organizacije;
c)
države, iz katere je mednarodni partner;
d)
štirih kritičnih tehnoloških področij raziskav in inovacij, ki so predmet mednarodnega sodelovanja (trenutno so to: napredni polprevodniki; umetna inteligenca; kvantne tehnologije in biotehnologije) ter blaga z dvojno rabo;
2.5.2.2za pripravo memorandumov o soglasju z mednarodnimi partnerskimi organizacijami na področju raziskav in inovacij, da se zaščitijo akademska svoboda, vzajemnost in dogovori o upravljanju intelektualnih sredstev ter nezakonitem prenosu znanja in tehnologije.
2.5.3EESO meni, da bodo nacionalni javni in/ali zasebni organi, vključeni v raziskave in inovacije, sicer res popolnoma samostojni pri sprejemanju odločitev o oceni tveganja, vendar jih morajo izvajati v usklajenem in enotnem referenčnem okviru, ki ga je mogoče pripraviti le na ravni EU.
2.5.4Po mnenju EESO bodo pri preprečevanju tveganj nepravilnega izvajanja dejavnosti internacionalizacije raziskav in inovacij imele glavno vlogo dejavnosti potrebne skrbnosti in profiliranja tveganja, ki jih bodo v vsaki državi članici popolnoma neodvisno in pregledno izvajali akterji razvoja in inovacij. Zato EESO obžaluje, da v priporočilu Sveta niso opisana specifična orodja (vprašalniki, kontrolni seznam itd.) ter predlagane najboljše prakse, da bi akterje razvoja in inovacij podprli pri potrebni skrbnosti ter oceni tveganja.
2.6EESO meni, da se legitimni cilj varnega mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij nikoli ne sme sprevreči v diskriminatorno ali zlonamerno ravnanje z akterji na področju raziskav in inovacij. Zato meni, da cilj krepitve varnosti raziskav in inovacij nikakor ne sme biti v nasprotju s pravicami delavcev in ohranjanjem delovnih pogojev zaposlenih v sektorju raziskav in inovacij. EESO tudi meni, da bi bilo treba predvideti ustrezne tečaje za akterje v tem sektorju, da bi lahko zagotovili metodologije za odgovorno internacionalizacijo raziskav in informirano oceno varnostnega tveganja na področju raziskav in inovacij.
2.7EESO svari pred uporabo kakršnih koli instrumentov za krepitev varnosti na področju raziskav in inovacij, ki bi privedla do protekcionističnih praks pri proizvodnji in storitvah v EU.
2.8EESO se strinja, da bi bila ocena učinka predloga v tem trenutku nesmiselna, saj bo predlog na preizkušnji šele med izvajanjem poznejših ukrepov, ki jih bodo sprejele države članice (v nacionalnih akcijskih načrtih in nacionalnih podpornih centrih za varnost raziskav in inovacij) ter akterji v sektorju raziskav in inovacij. Zato meni, da bodo dvoletna poročila o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam koristna za spremljanje in naknadno ocenjevanje napredka pri prizadevanjih za povečanje varnosti na področju raziskav in inovacij.
3.Izzivi in problemi
3.1EESO meni, da je dejanska zmogljivost za oceno konkretnih in prepoznavnih tveganj za internacionalizacijo raziskav in inovacij na ravni EU ključnega pomena za sprejemanje ukrepov za zmanjšanje tveganj.
3.2Pri tem je profiliranje tveganj ključna dejavnost za zmanjšanje tveganj na področju raziskav in inovacij, zato menimo, da je treba dodatno pojasniti različne dejavnike tveganja. EESO meni, da bodo morale visokošolske ustanove in raziskovalni akterji v okviru te dejavnosti ustrezno upoštevati tveganja mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij in sicer:
a)
tveganja, ki bi lahko ogrozila delovanje celotnega sistema odpornosti EU in njenih držav članic;
b)
tveganja, povezana s krepitvijo zalog orožja tujih držav ali oslabitvijo vojaških zmogljivosti EU;
c)
tveganja, povezana s širjenjem orožja za množično uničevanje;
d)
tveganja, povezana s terorističnimi dejavnostmi;
e)
tveganja, povezana z desetimi kritičnimi tehnološkimi področji in blagom z dvojno rabo;
f)
tveganja, povezana z razpoložljivostjo in raziskavami na področju kritičnih surovin.
3.3EESO se zaveda, da morajo visokošolske ustanove ter javne in zasebne raziskovalne organizacije oceno tveganja v zvezi z varnostjo na področju raziskav in inovacij vedno izvesti za vsak primer posebej in popolnoma samostojno. EESO meni, da bi bilo treba pri ocenjevanju vsakega primera posebej ustrezno oceniti tveganja mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij, poleg tega pa bi bilo treba ustrezno oceniti tudi tveganja, povezana z nevključitvijo v tako sodelovanje.
3.4EESO meni, da bi morala biti ena od pristojnosti evropskega strokovnega centra za varnost raziskav, da čim prej določi smernice za mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij. Center bi moral tudi:
a.
organizirati redne usklajevalne sestanke z 27 nacionalnimi podpornimi centri za povečanje varnosti na področju raziskav in inovacij, da se oblikuje enotna in usklajena strategija ukrepanja za zmanjšanje tveganja v EU;
b.
razvijati in posodabljati informacijsko podatkovno zbirko po sektorjih in po kritičnih/problematičnih ali neenako mislečih državah, pri katerih bi lahko sodelovanje na področju raziskav in inovacij vključevalo resne grožnje varnosti raziskav in inovacij (kot so TIM Dual Use, Chinese Defence Universities Tracker of the Australian Strategic Policy Institute (ASPI), Iran Watch ter seznami Academic Freedom Index in the World in World Justice Project Rule of Law Index itd.), da bi prek svojega spletnega mesta podprl dejavnosti potrebne skrbnosti raziskovalnih in inovacijskih organizacij držav članic;
c.
opravljati funkcijo platforme za zbiranje in izmenjavo dokumentacije o potrebni skrbnosti in oceni tveganja, tako da lahko znanje iz te dokumentacije koristi vsem evropskim akterjem na področju raziskav in inovacij;
d.
poročati o primerih, ko je prišlo do kršitev varnosti na področju raziskav in inovacij v državah članicah, in jih deliti;
e.
evidentirati finančna sredstva, prejeta iz držav, ki niso članice EU, za vse visokošolske ustanove ter javne in zasebne organizacije, ki izvajajo raziskovalne in inovacijske dejavnosti;
f.
prevzeti vlogo platforme znanja s posredovanjem informacij o izkušnjah v državah članicah in drugih državah (vključno s kibernetsko varnostjo) s poudarjanjem najboljših praks, ki jih velja upoštevati;
g.
organizirati tečaje strokovnega usposabljanja in preusposabljanja na področju varnosti raziskav in inovacij za različne izvajalce;
h.
redno organizirati projekte za možganske truste, okrogle mize, seminarje itd. za akterje iz tega sektorja, da bi primerjali ideje in prakse glede krepitve varnosti na področju raziskav in inovacij v EU.
3.5EESO meni, da bi morala varnost na področju raziskav in inovacij poleg štirih ključnih tehnoloških področij za gospodarsko varnost EU zajemati še šest drugih področij, navedenih v prilogi k priporočilu Komisije na to temo, ki so:napredna povezljivost, navigacijske in digitalne tehnologije; napredne tehnologije zaznavanja; vesoljske in pogonske tehnologije; energetske tehnologije; robotika in avtonomni sistemi; tehnologije naprednih materialov, proizvodnje in recikliranja.
3.6EESO meni, da bi morale dejavnosti mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij temeljiti na pravični mobilnosti delovne sile in popolni skladnosti z Evropskim kodeksom ravnanja za raziskovalno integriteto in Bonsko deklaracijo o svobodi znanstvenega raziskovanja, da bi ohranili in nadalje okrepili visoke standarde za raziskave in inovacije v Evropski uniji.
3.7EESO se strinja, da je mednarodno sodelovanje s študenti in profesorji iz držav zunaj EU bistvenega pomena za izboljšanje znanja na področju raziskav in inovacij v Evropi. Zato morajo v okviru odgovorne internacionalizacije raziskav in inovacij vsako oceno tveganja mednarodnega sodelovanja (študentov, raziskovalcev in profesorjev) izvesti predvsem visokošolske ustanove ter javne in zasebne organizacije, ki izvajajo raziskovalne in inovacijske dejavnosti, pri čemer se je treba izogibati kakršni koli obliki samovoljne diskriminacije na podlagi: spola, etničnega, verskega, političnega prepričanja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali osebnih in socialnih razmer.
3.8EESO meni, da bi bilo treba varnost raziskav in inovacij v odnosih z državami, ki niso članice EU, ščititi s spodbujanjem načel vzajemnosti in preglednosti, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za vse akterje na področju raziskav in inovacij ter države, vključene v mednarodno sodelovanje.
3.9EESO meni, da je sicer treba jasno določiti odgovornosti in ustrezne pristojnosti v strukturi vodenja in nadzora, vendar bi morala avtonomija raziskav in posledično sodelovanje z drugimi organi (kot so ministrstva, agencije za nacionalno varnost, vojaški organi itd.) vedno temeljiti na načelu avtonomije in svobode z odgovornostjo pri raziskavah ter učinkovitem, uspešnem in preglednem samoupravljanju akterjev v sektorju.
3.10EESO meni, da bi bilo treba skrbno oceniti tveganja, povezana z internacionalizacijo raziskav in inovacij za države, ki niso članice EU in v katerih civilne in vojaške raziskave niso ločene.
3.11Po mnenju EESO bi bilo treba ukrepe za krepitev varnosti na področju raziskav in inovacij obravnavati kot strukturne in ne le kot začasne in izredne ukrepe.
3.12EESO meni, da bi bilo treba varnost raziskav in inovacij krepiti s tesnim usklajevanjem nadzora in analize neposrednih tujih naložb. Krepitev varnosti na področju raziskav in inovacij pomeni tudi ustrezno okrepitev kibernetske varnosti. Tudi v tem primeru bo sodelovanje, ki ga je treba doseči z upravljanjem na več ravneh, omogočilo ustrezne ravni varnosti in s tem okrepitev informacijske infrastrukture različnih akterjev na področju raziskav in inovacij (na način, ki se bo posameznim akterjem zdel najprimernejši: kibernetsko certificirana oprema, ničelno zaupanje ali obramba v globino itd.).
3.13EESO meni še to, da bi bilo treba na področju varnosti raziskav in inovacij predvideti tudi izvajanje zaščitnih ukrepov za zasebna podjetja, ki delujejo v desetih ključnih tehnoloških sektorjih in proizvodnji blaga z dvojno rabo. Za to bi bilo treba: i) zaščititi intelektualno lastnino inovacij, ki se financirajo z naložbami v raziskave in inovacije ter lahko zagotavljajo nacionalno varnost; ii) razširiti pregled neposrednih tujih naložb na podjetja, ki so predmet združitev in prevzemov v desetih kritičnih sektorjih in proizvodnji blaga z dvojno rabo.
V Bruslju, 27. junija 2024
Predsednica strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Sandra PARTHIE
_____________