|
MNENJE
|
|
Evropski ekonomsko-socialni odbor
|
|
Evropska kartica ugodnosti za invalide in evropska parkirna karta
|
|
_____________
|
|
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropske kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne karte za invalide
[COM(2023) 512 final – 2023/0311 (COD)]
|
|
|
|
SOC/785
|
|
|
|
Glavni poročevalec: Ioannis VARDAKASTANIS
|
|
Zaprosili
|
Svet, 28. 9. 2023
Evropski parlament, 19. 10. 2023
|
|
Pravna podlaga
|
člena 91 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
14. 12. 2023
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
583
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
203/0/1
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog Komisije za evropsko kartico ugodnosti za invalide in evropsko parkirno karto kot prvi korak k svobodi gibanja invalidov v EU, kot je EESO priporočil v mnenju SOC/765 z dne 27. aprila 2023.
1.2EESO pozdravlja tudi ločen predlog Komisije COM(2023) 698 final o razširitvi direktive na državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici. To je potrebno, da se dostop do evropske kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne karte omogoči tistim, ki ju potrebujejo.
1.3EESO predlaga, naj se področje uporabe predloga razširi, da bi se lahko kartica ugodnosti za invalide uporabljala tudi za pridobitev začasnega dostopa do prejemkov, povezanih z javnimi socialnimi politikami in/ali nacionalnimi sistemi socialne varnosti, kadar se invalid preseli v državo članico zaradi študija ali dela, vsaj v času trajanja postopka ponovnega ocenjevanja in potrjevanja statusa invalidnosti. To je potrebno, ker oseba, ki se preseli iz ene države članice v drugo, ob prehodu meje izgubi svoje pravice do vseh prejemkov iz naslova invalidnosti. Ponovno ocenjevanje invalidnosti v novi državi članici pa lahko traja več kot leto dni; v tem prehodnem obdobju status invalidnosti ni priznan in invalid ne prejema nobene podpore (člen 2(2)).
1.4EESO se zavzema tudi za jasno navedbo v zakonskem aktu, da je kartica ugodnosti za invalide brezplačna in prostovoljna. Kartica se ne sme kar izdati, razen če jo je oseba zahtevala ali je evropska kartica ugodnosti za invalide vključena na primer v nacionalno kartico ugodnosti za invalide, izdano na podlagi nacionalne ocene invalidnosti. Prav tako mora biti kartica brezplačna, da ne bi bili stroški dodatna ovira pri vložitvi prošnje zanjo.
1.5Poleg tega se nikoli ne bi smelo zahtevati, da se kartica ugodnosti za invalide pokaže kot dokazilo o invalidnosti za pridobitev storitev, ki se zagotavljajo v skladu z drugo zakonodajo EU, kot je pravica do pomoči na letališčih v skladu z Uredbo št. 1107/2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu. Obvezna predložitev te kartice za uveljavljanje teh pravic bi lahko pomenila stigmatizacijo, poleg tega pa zaradi tega osebe brez te kartice na letališčih ne bi mogle dobiti pomoči, ki jo potrebujejo.
1.6EESO priporoča, da se evropska parkirna karta dopolni z ločeno podatkovno zbirko, ki bo na voljo v vseh jezikih EU in bo vsebovala informacije o veljavnih pravilih, pogojih in prostorih za parkiranje, kot so opredeljeni na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni. Države članice morajo tudi podpreti in spodbujati nacionalne organe k nalaganju in posodabljanju ustreznih informacij za uporabnike (člen 7).
1.7Poleg tega morajo biti na evropski parkirni karti v Braillovi pisavi zapisane besede „Evropska parkirna karta za invalide“ z uporabo mer pisave Marburg, kot že velja za evropsko kartico ugodnosti za invalide. To bo slepim in slabovidnim uporabnikom olajšalo razlikovanje in prepoznavanje karte (Priloga II).
1.8Po mnenju EESO mora zakonodaja o evropski kartici ugodnosti za invalide določati tudi v celoti dostopno spletno mesto na ravni EU, ki bo na voljo v lahko berljivi obliki, v vseh jezikih EU in znakovnem jeziku, s praktičnimi informacijami za posamezne države. Vključene bi morale biti informacije o pogojih in pravilih, praksah in postopkih za izdajo, podaljšanje ali odvzem evropske kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne karte za invalide, skupaj z informacijami o storitvah iz člena 2(1) in člena 9.
1.9EESO poziva, naj se v besedilu zahteva tudi, da EU usklajuje vseevropske in nacionalne kampanje ozaveščanja v vseh jezikih EU, namenjene splošni javnosti, potencialnim uporabnikom kartice in ponudnikom storitev (člen 9).
1.10EESO priporoča, naj Komisija zagotovi, da so državam članicam na voljo ustrezna sredstva za kritje stroškov upravnih postopkov, fizične izdaje kartic, zagotavljanja informacij in kampanje ozaveščanja ter drugih s tem povezanih stroškov, da se olajšata prenos in izvajanje. To bi morala Komisija upoštevati pri pripravi naslednjega večletnega finančnega okvira (člen 9).
1.11EESO poudarja, da je treba uvedbo evropske kartice ugodnosti za invalide dopolniti z ukrepi na evropski in nacionalni ravni za izboljšanje splošne dostopnosti grajenega okolja, prometa, storitev in blaga v skladu z Direktivo (EU) 2019/882, Direktivo (EU) 2016/2102, predpisi o dostopnosti prometa in povezanimi standardi dostopnosti.
1.12EESO nazadnje poudarja, kako pomembno je, da institucije EU pri razvoju, upravljanju in poznejši oceni evropske kartice ugodnosti za invalide tesno sodelujejo z invalidi kot tudi z evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organizacijami, ki zastopajo invalide. Organizacije, ki zastopajo invalide, morajo biti smiselno vključene, kar pomeni, da se jim zagotovijo potrebna sredstva in informacije v dostopnih oblikah, ki omogočajo njihovo dejansko udeležbo (člena 11 in 12).
2.Splošne ugotovitve
2.1Najprej je treba opozoriti, da evropska kartica ugodnosti za invalide in evropska parkirna karta ne bosta rešili vseh težav v zvezi s prostim gibanjem invalidov. Kartica ugodnosti za invalide bo invalidom, ki za kratek čas obiščejo druge države članice EU, v bistvu zagotavljala vzajemno priznavanje statusa invalidnosti v zvezi z vsemi storitvami, objekti in dejavnostmi. Velika ovira prostemu gibanju invalidov pa ni vključena: manjka namreč socialna zaščita, kar otežuje stalno preselitev v drugo državo članico. Predlog Komisije je torej prvi korak v pravo smer, vendar ne dosega v celoti cilja, ki je odprava ovir svobodi gibanja invalidov.
2.2EESO kljub temu pozdravlja predlog Komisije in dejstvo, da temelji na načelu vzajemnega priznavanja statusa invalidnosti med državami članicami, da se olajša prosto gibanje invalidov v EU. To načelo zagotavlja, da bodo imeli invalidi, ki obiščejo državo članico, dostop do enakih ugodnosti kot imetniki nacionalnih kartic.
2.3Na podlagi tega načela bodo tudi osebe s skritimi oblikami invalidnosti bolj prosto potovale in se gibale po EU, ne da bi jim bilo treba pojasnjevati podrobnosti o svoji invalidnosti ali odgovarjati na vprašanja v zvezi s svojo zahtevo po posebnih pogojih ali prednostni obravnavi.
2.4Prav tako je spodbudno opozoriti, da ima predlog obliko direktive, ki je zavezujoč zakonodajni akt in bo zagotovila prenos v nacionalno zakonodajo.
2.5Poskrbljeno je za široko področje uporabe, saj so vključene vse storitve, ki so na voljo imetnikom nacionalne kartice ugodnosti za invalide, za razliko od pilotnega projekta Komisije, v katerem se je uporabljal omejen seznam storitev. To področje uporabe bi bilo treba v medinstitucionalnih pogajanjih, ki sledijo, razširiti ali ga vsaj ohraniti (glej točko 1.3).
2.6EESO poleg tega pozdravlja dejstvo, da bosta kartica ugodnosti za invalide in parkirna karta ostali ločeni, čeprav sta obravnavani v istem predlogu.
2.7Poleg tega mora evropska kartica ugodnosti za invalide spoštovati zasebnost posameznika in ne sme razkrivati podrobnih informacij o vrsti ali „stopnji“ invalidnosti. V celoti mora biti skladna s splošno uredbo o varstvu podatkov
in varovati osebne podatke njenih imetnikov, saj njena uporaba za dostop do storitev in prejemkov imetnika ščiti pred obveznostjo razkrivanja ali posredovanja osebnih podatkov, zlasti o oceni invalidnosti, in osebnih zdravstvenih podatkov.
2.8Evropska kartica ugodnosti za invalide lahko po želji držav članic dopolnjuje nacionalne kartice ugodnosti za invalide ali jih povsem nadomesti.
2.9Evropska kartica ugodnosti za invalide bo okrepila sodelovanje med različnimi nacionalnimi organi in vladnimi agencijami, namenjeno ozaveščanju o vprašanjih invalidnosti. Poleg tega bo olajšala ponudbo storitev za invalide iz držav članic, ki nimajo nacionalne kartice ugodnosti za invalide, saj jo bo mogoče uporabljati tudi kot dokazilo o priznanem statusu invalidnosti na nacionalni ravni.
3.Posebne ugotovitve
3.1EESO se zaveda, da bi lahko predlog Komisije o kartici ugodnosti za invalide v sedanji obliki povzročil primere „obrnjene diskriminacije“ zaradi neusklajenosti ocen invalidnosti in meril za razdeljevanje kartice ugodnosti za invalide. Lahko bi na primer prišlo do tega, da bi bili dve osebi z enako invalidnostjo iz dveh različnih držav članic na obisku v tretji državi članici obravnavani različno. Odvisno od nacionalnih meril za ocenjevanje statusa invalidnosti in izdajo kartice bi lahko ena oseba prejela kartico ugodnosti za invalide, druga pa ne. Vendar ta težava ne izhaja iz samega predloga, temveč iz načela vzajemnega priznavanja statusa invalidnosti, ki ima svoje omejitve.
3.2Te omejitve trenutno ne pomenijo, da bodo morali biti modeli ocenjevanja statusa invalidnosti v državah članicah enaki, vendar bodo države članice prisilili, da izboljšajo sedanje sisteme predvsem na podlagi medicinskega pristopa, da bodo bolj skladni s Konvencijo ZN o pravicah invalidov (UNCRPD). S predlogom se je tudi povečala ozaveščenost o potencialnih koristih pristopa na ravni EU k postopkom ocenjevanja statusa invalidnosti, da se olajša priznavanje potrebe po večji svobodi gibanja.
3.3Enako velja tudi za prenosljivost socialnovarstvenih prejemkov. Čeprav jih je Evropska komisija izrecno izključila iz svojega predloga, EESO priporoča nekaj več prožnosti v posebnih primerih selitve zaradi dela ali študija. Dolgoročno bo treba to vprašanje obravnavati konkretneje, saj je neprenosljivost prejemkov iz naslova invalidnosti še vedno ena glavnih ovir za prosto gibanje, ki je kartica ugodnosti za invalide ali parkirna karta ne bosta odpravili. To vprašanje je treba obravnavati v reviziji Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ali v ločenem zakonodajnem predlogu.
V Bruslju, 14. decembra 2023
Oliver RÖPKE
predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________