|
MNENJE
|
|
Evropski ekonomsko-socialni odbor
|
|
Vmesna revizija večletnega finančnega okvira
|
|
_____________
|
|
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Vmesna revizija večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027
[COM(2023) 336 final]
|
|
|
|
ECO/625
|
|
|
|
Poročevalka: Elena-Alexandra CALISTRU
Poročevalec: Konstantinos DIAMANTOUROS
Poročevalec: Stefano PALMIERI
|
|
|
|
Zaprosilo
|
Evropska komisija, 18. 7. 2023
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
8. 9. 2023
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
20. 9. 2023
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
581
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
202/1/9
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Po mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) je večletni finančni okvir pomembno orodje za financiranje programov in ukrepov na vseh področjih v skladu z dolgoročnimi prednostnimi nalogami EU, saj zagotavlja smernice o prihodnjih prednostnih nalogah EU.
1.2EESO se popolnoma strinja, da je treba nujno doseči hiter dogovor o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, in sicer na podlagi:
-nudenja nadaljnje podpore Ukrajini, da se ji omogočijo finančna sredstva, ki jih potrebuje za obnovo in izpolnjevanje zahtev na njeni poti k članstvu v EU. V zvezi s tem EESO poziva k vzpostavitvi skupne platforme civilne družbe EU in Ukrajine za spremljanje preglednosti in učinkovitosti sredstev za obnovo;
-zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev EU za izpolnjevanje političnih prednostnih nalog na področjih, kot so zeleni in digitalni prehod, migracije, zdravje, evropski steber socialnih pravic in gospodarsko okrevanje;
-zagotavljanja pravne države tako v državah članicah EU kot v procesu obnove Ukrajine, pri čemer naj se financiranje pogojuje z reformami;
-uvedbe učinkovitih ukrepov spremljanja za nadzor nad izvajanjem programa z vključitvijo organizacij civilne družbe;
-splošnega vključevanja civilne družbe v oblikovanje, načrtovanje in izvajanje programa večletnega finančnega okvira. EESO obžaluje, da v razpravo o prednostnih nalogah za revizijo niso bili vključeni deležniki.
1.3Predlagane spremembe za revizijo so omejene, neambiciozne in zgolj minimalni popravki okvira. Poleg tega je revizija popolnoma neusklajena s strateškim predvidevanjem Evropske komisije. EESO izraža zaskrbljenost, da je Komisija že dosegla meje tega, kar lahko v sedanjih razmerah predlaga.
1.4Revizija ne obravnava posledic obremenjenega proračuna za zaposlovanje in podjetja ter zmanjšane kupne moči sredstev iz večletnega finančnega okvira zaradi visoke inflacije. Manjkajo tudi ključna vprašanja, kot sta starajoča se družba v Evropi in demografske spremembe, po mnenju EESO pa bi moral večletni finančni okvir tudi bolje odražati vse glavne prednostne naloge EU.
1.5EESO meni, da je predlagana platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP) preveč omejena v primerjavi s podobnimi pobudami v drugih državah. Poziva k pojasnitvi predpostavk glede njenega potenciala vzvoda, pa tudi k ambicioznim predlogom, kot je sklad za suverenost. Poudarja, da mora EU ponovno postati konkurenčna, saj evropsko gospodarstvo še naprej zaostaja za svojimi glavnimi tekmeci.
1.6Za povečanje fiskalne odpornosti EU EESO priporoča dolgoročne strategije, vključno z vzpostavitvijo vzdržnega fiskalnega okvira za zmanjšanje izpostavljenosti obrestnim meram, učinkovitejšim dodeljevanjem upravnih virov in vključitvijo preventivnih ukrepov za nepredvidene dogodke. Poziva tudi k pregledu računovodskega okvira zgornje meje odhodkov, da bi dali prednost prihodkom, ki rastejo skupaj z dejansko inflacijo, medtem ko se odhodki povečujejo s fiksnim 2-odstotnim trendom.
1.7Čeprav je nujno dokončati revizijo večletnega finančnega okvira do konca leta 2023, da bi se lahko začetni učinki odražali že v proračunu za leto 2024, je treba nujno začeti tudi obsežno razpravo o naslednjem večletnem finančnem okviru. Pogovori o morebitni vključitvi Ukrajine (in drugih držav kandidatk) v EU predstavljajo precejšnje proračunske izzive in zahtevajo institucionalne reforme. To bi lahko znatno preoblikovalo finančno politiko EU, zaradi česar bi manj premožne države prešle z neto upravičenk na plačnice, pod vprašaj pa bi bila postavljena tudi sredstva za kmetijstvo in kohezijo. Po mnenju EESO je za pripravo naslednjega večletnega finančnega okvira potrebna obsežna razprava, tudi s civilno družbo.
2.Ozadje mnenja
2.1EU se je po sprejetju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 morala spoprijeti z več nepredvidenimi izzivi, med njimi z rusko invazijo Ukrajine in posledično energetsko krizo, zaradi katere so se zvišali inflacija in stroški zadolževanja. Komisija se je odzvala hitro in uporabila vsa razpoložljiva sredstva, kot so prerazporeditve, reprogramiranje in proračunske prožnosti.
2.2EU je maja 2020 predstavila svoj načrt okrevanja po pandemiji, imenovan NextGenerationEU. Njegov osrednji del je mehanizem za okrevanje in odpornost, ki podpira strukturne reforme in naložbe, namenjene izboljšanju produktivnosti, vključno z zelenim in digitalnim prehodom ter socialnimi pravicami. Mehanizem za okrevanje in odpornost zajema nepovratna sredstva in posojila v višini 723,8 milijarde EUR, z njim pa naj bi se glede na analizo Evropske centralne banke bruto domači proizvod do leta 2026 povečal za 1,2 %, morda celo za več. Do maja 2023 so bila iz tega mehanizma dodeljena sredstva v višini 153,4 milijarde EUR, pri čemer je za obveznosti leta 2023 na voljo podpora za posojila v višini 225 milijard EUR. Instrument NextGenerationEU poleg mehanizma za okrevanje in odpornost nudi tudi 83,1 milijarde EUR za podporo ključnim programom EU.
2.3Gospodarstvo EU si je kljub motnjam zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini, ki je prizadela svetovne energetske sisteme in povzročila rekordno zvišanje cen energije, pretežno opomoglo od pretresa zaradi COVID-19. Vendar je zaradi programov za odzivanje na krize, kot sta REPowerEU in neposredna podpora za Ukrajino ter druge države v krizi, obstoječa proračunska prožnost v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost pretežno izčrpana. Proračun EU potrebuje trajno podporo za ključne proračunske prednostne naloge EU in višje stroške zadolževanja. Poleg tega potrebuje tudi prožnost, da bi se lahko spoprijeli z višjimi stroški zadolževanja, ki so posledica zvišanja obrestnih mer.
2.4Številne izredne razmere in spreminjajoče se prednostne naloge so obremenile vire uprave EU. Čeprav ima EU od leta 2020 dodatne naloge, se število zaposlenih ni povečalo, visoka inflacija pa vpliva na indeksirane pogodbe. Ciljno usmerjena revizija večletnega finančnega okvira je zato nujna, da bi izpolnili potrebe in prednostne naloge.
2.5Evropska komisija je 20. junija 2023 predstavila svoja predloga za okrepitev večletnega finančnega okvira za obdobje 2024–2027, katerih cilj so usmerjene izboljšave na prednostnih področjih, da bi lahko s proračunom EU še naprej podpirali ključne cilje.
3.Splošne ugotovitve
3.1Po mnenju EESO je večletni finančni okvir pomembno orodje za financiranje programov in ukrepov na vseh področjih – od kmetijske in regionalne politike do raziskav in zaposlovanja ter podjetniške in vesoljske politike – v skladu z dolgoročnimi prednostnimi nalogami EU, saj zagotavlja smernice o prihodnjih prednostnih nalogah.
3.2Z dolgoročnim proračunom EU, ki zajema standardni večletni finančni okvir in instrument NextGenerationEU, se obravnavajo različni izzivi, kot sta pandemija COVID-19 ter dvojni zeleni in digitalni prehod. Po mnenju EESO je iz svežnja Komisije o reviziji večletnega finančnega okvira jasno razvidno, da se je Komisija osredotočila na nove prednostne naloge, kot so podpora Ukrajini, posledična energetska kriza in kritje obrestnih mer za posojila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, medtem ko ponuja omejen odziv na vprašanja, povezana s konkurenčnostjo Evrope (STEP je majhen korak v primerjavi s Skladom za suverenost, ki ga je treba še uresničiti), zeleni in digitalni prehod, zdravje, evropski steber socialnih pravic in okrevanje gospodarstva.
3.3Iz dosedanjih podatkov je razvidno, da je večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 do sedaj prispeval k digitalnemu prehodu, saj se je z njim podpirala kohezijska politika in okrepila skupna kmetijska politika (SKP). Vendar EESO poudarja, da je v delovnem dokumentu služb Komisije poudarjeno tudi, da že prihaja do glasnih kritik zaradi finančnih omejitev, s katerimi se srečujejo upravičenci in končni prejemniki, zamud pri sprejemanju pravnih podlag za novo programsko obdobje ter možnega tveganja sprostitve obveznosti ali nepopolnega izvajanja nekaterih projektov kljub prizadevanjem za povečanje prožnosti teh projektov. EESO poziva k pravočasnemu zaključku pogajanj o sedanji reviziji večletnega finančnega okvira in iskanju alternativnih mehanizmov financiranja, pa tudi k prednostni obravnavi učinkovitih strategij izvajanja in okrepitvi ukrepov spremljanja, vključno s stalnim vključevanjem civilne družbe in spremljanjem izvajanja programov.
3.4Odziv EU na izredne razmere, kot sta kriza zaradi COVID-19 in ruska invazija Ukrajine, kaže, da je EU zavezana zaščiti svojih državljanov in podpori tistim, ki jih prizadenejo krize. Vendar je treba ustrezno pozornost nameniti hitremu kopnenju finančnih rezerv, zamudam pri sprejemanju pobud, pretirani odvisnosti od ad hoc proračunskih okrepitev in pritisku na proračun EU zaradi teh nepredvidenih problemov. EESO podpira povečanje proračuna za prožne rezerve, poenostavitev postopkov dodeljevanja, vzpostavitev odpornejše in prožnejše strukture financiranja ter okrepitev partnerstev z organizacijami civilne družbe in lokalnimi oblastmi, ki so postale pomembne zaveznice pri odzivanju na izredne razmere.
3.5Predlog podpore Ukrajini v odziv na rusko invazijo je potreben, vendar se nikoli ne smemo odreči diplomaciji in prizadevanjem za trajen in „pravičen mir“. Dodelitev 30,5 milijarde EUR do junija 2023 in vzpostavitev instrumenta makrofinančne pomoči + sta odločna ukrepa, s katerima bomo v teh težkih časih pomagali Ukrajini. Ta prizadevanja dokazujejo, da je EU solidarna in zavezana stabilnosti v regiji. Po mnenju EESO sposobnost EU, da mobilizira tako obsežna sredstva, priča o tem, kako pomemben in učinkovit je proračun EU pri odzivanju na geopolitične krize. Ker bo v primeru, da Svet do konca leta ne doseže dogovora, Ukrajina dejansko ostala brez podpore, EESO poziva države članice, naj čim prej sklenejo dogovor.
3.5.1Čeprav predlog zagotavlja znatno podporo Ukrajini, so finančne potrebe za obdobje 2024–2027 večje od sredstev, ki jih EU namerava dodeliti, več sredstev pa je potrebnih tudi za okrevanje in obnovo. EESO podpira poziv platforme civilne družbe EU-Ukrajina k uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za obnovo Ukrajine. EU mora imeti ključno vlogo tudi pri iskanju donatorjev in oblikovanju instrumenta za Ukrajino, ki bo ustrezal dejanskim potrebam, ter podpirati v celoti demokratično paradigmo v skladu s standardi EU. Z vidika civilne družbe obstajajo pomisleki glede preglednosti in vključenosti mehanizmov financiranja, potreben pa je tudi strog nadzor, da bodo sredstva ustrezala potrebam ukrajinskega prebivalstva. Večja preglednost pri dodeljevanju sredstev ter skupna platforma civilne družbe EESO in Ukrajine bi lahko okrepila zaupanje javnosti in zagotovila učinkovito porabo denarja.
3.6Osredotočenost predloga na upravljanje migracij in krepitev partnerstev s ključnimi tretjimi državami je prednost, saj se s tem obravnavajo sedanji izzivi v EU. EESO meni, da lahko s proračunom EU prispevamo k bolj humani in trajnostni rešitvi migracijske krize, in sicer s potrebnim financiranjem ter sodelovanjem z državami izvora in tranzita, obenem pa okrepimo zunanje meje EU. Poleg tega sredstva za obvladovanje izrednih razmer in podporo državam članicam pod izrednim pritiskom dokazujejo, da je EU zavezana skupni odgovornosti in solidarnosti. Vendar se moramo zavedati, da bo za končno rešitev potrebna obsežna in trajna srednje- do dolgoročna zaveza na ravni Marshallovega plana, da bi spodbudili demokratično vodenje države, olajšali gospodarski razvoj, omejili migracije in ustvarili uspešne in prijateljske trgovinske partnerje v vzajemno korist njihovih narodov in državljanov EU.
3.7Predlog o platformi za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in t. i. pečat suverenosti sta del prizadevanj, da bi EU prevzela vodilno vlogo v svetu na področju strateških tehnologij. Cilj platforme STEP je, da se s prerazporeditvijo in dopolnitvijo finančnih sredstev iz obstoječih programov spodbudijo konkurenčnost in inovacije v EU, kar bi gospodarstvu in družbi prineslo dolgoročne koristi. Čeprav je pobuda za to platformo hvalevredna, bi lahko izvor njenega financiranja iz več obstoječih programov povzročil, da bi se finančna sredstva iz teh programov zmanjšala ali preusmerila, zlasti ker so dodatna sredstva, dodeljena platformi STEP, minimalna (10 milijard EUR). Poleg tega sta obseg in področje uporabe te platforme bolj omejena kot pri podobnih shemah, vzpostavljenih v tretjih državah, kot so Združene države Amerike.
3.7.1EESO poziva Komisijo k pojasnitvi predpostavk o potencialu vzvoda. Namreč, velikost gospodarstva ZDA, ki je bila leta 2008 za 10 % manjša od gospodarstva EU, je zdaj za 50 % večja (če bi zraven šteli še Združeno kraljestvo, pa za 33 % večja) in trend se nadaljuje. Poleg tega mora Evropa postati veliko bolj ambiciozna glede na bistveno vlogo, ki jo mora imeti tehnološki razvoj pri premagovanju primanjkljaja produktivnosti. Slednji bo neizogibno spremljal prihajajoče izzive, povezane s staranjem prebivalstva, in druge demografske izzive. EESO opozarja, da bi lahko ozka usmerjenost in majhen obseg platforme STEP s prerazporeditvami povzročila nenamerno spodkopavanje pomembnih pobud, hkrati pa bi se lahko zgodilo, da bi bila sredstva nezadostna za vzpostavitev vrednostnih verig strateške tehnologije v EU.
3.8Čeprav je v predlogu poziv k večji proračunski prožnosti, je iz revizije večletnega finančnega okvira razvidno, da je 90 % proračuna EU in sredstev instrumenta NextGenerationEU že dodeljenih za točno določene namene. Zaradi tega bi bila lahko sposobnost EU za odzivanje na nepredvidene dogodke in izredne razmere bistveno omejena, kar bi jo prisililo, da poišče druge načine za financiranje potrebnih pobud. EESO priznava, da je v teh negotovih časih potrebna večja proračunska prožnost. S povečanjem sredstev instrumenta prilagodljivosti za 3 milijarde EUR se bo lahko EU pred iztekom sedanjega večletnega finančnega okvira leta 2027 učinkoviteje odzivala na nepričakovane izzive.
3.9V reviziji večletnega finančnega okvira se priznava, da je uprava EU pod pritiskom, saj velika dodatna bremena in visoka inflacija vplivajo na učinkovitost delovanja EU. Čeprav je v predlogu predvideno zvišanje zgornje meje razdelka 7 (Evropska javna uprava) v večletnem finančnem okviru, se potreba po bolj trajnostni in dolgoročnejši rešitvi za obvladovanje povečane delovne obremenitve in upravnih izzivov ne obravnava v celoti. Učinkovitejšo uporabo obstoječih sredstev bi bilo treba dopolniti s povečanjem financiranja iz razdelka 7, kar je nujno za omilitev pritiska že z letom 2024.
3.10Kar zadeva predlog Komisije o uvedbi novih virov prihodkov za proračun EU do leta 2024, se EESO sklicuje na svoje mnenje o tej temi, ki naj bi bilo sprejeto 25. oziroma 26. oktobra 2023.
3.11EESO poziva k večjim prizadevanjem za okrepitev sodelovanja javnosti v proračunskem postopku tako, da se olajša vzpostavitev platform za dialog, javne predstavitve mnenj in posvetovanja. S tem bi lahko izboljšali preglednost, spodbudili občutek skupne odgovornosti in poskrbeli, da se bo večletni finančni okvir bolje odzival na potrebe državljanov EU. Poleg tega bi morala EU vlagati v digitalna orodja, da bi bili podatki o proračunu bolj odprti, dostopnejši in prijaznejši za uporabo javnosti, kar bi prispevalo k bolj odprtemu dialogu o prednostnih nalogah proračuna EU.
3.12EESO obžaluje, da prizadevanja Komisije v zadnjih letih za sistematizacijo procesa strateškega predvidevanja, s katerim bi lahko opredelili glavne izzive EU, pri pripravi revizije večletnega finančnega okvira niso bila upoštevana.
4.Posebne ugotovitve
4.1Glavne postavke večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027
4.1.1Proračunski odziv EU na pandemijo COVID-19 in energetsko krizo. Zgodovinski proračunski odziv EU na pandemijo COVID-19 je bil odločen, saj je Unija s ponovno prednostno razvrstitvijo in prerazporeditvami prek mehanizma za okrevanje in odpornost ter instrumenta NextGenerationEU, pa tudi z dodelitvami finančnih sredstev za reforme in naložbe, vključno z zelenim in digitalnim prehodom, zagotovila takojšnjo podporo. Stopnja izvrševanja je visoka, makroekonomski učinek pa naj bi bil znaten.
4.1.2Vključitev novih poglavij REPowerEU v proračunski odziv kaže na trdno zavezanost odpravi odvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv in pospešitvi zelenega prehoda. S tem se krepijo skupna prizadevanja za razširitev energije iz obnovljivih virov na različne sektorje in energetsko neodvisnost. Financiranje REPowerEU z dodatno prerazporeditvijo in nepovratnimi sredstvi dokazuje, da je Unija zavezana prednostni obravnavi okolju prijaznih rešitev, ki so skladne s cilji evropskega zelenega dogovora.
4.1.3Za digitalni prehod EU, ki ga je spodbudila pandemija COVID-19, je zagotovljeno ustrezno financiranje prek večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in instrumenta NextGenerationEU, v katerih so predvidene naložbe v digitalno infrastrukturo, umetno inteligenco, kibernetsko varnost in druga področja. Kljub dosedanjim znatnim naložbam obstaja možnost, da pretirano opiranje na financiranje iz večletnega finančnega okvira in instrumenta NextGenerationEU zaradi omejenega manevrskega prostora in izziva, ki ga pomeni več virov financiranja, ne bo vzdržno. Visoka stopnja izvajanja programa sicer kaže na veliko povpraševanje, vendar bi se lahko z njo prikrile tudi neučinkovitost ali morebitne pomanjkljivosti pri zgodnjem sprejemanju digitalne tehnologije. Poleg tega je treba pošteno oceniti, ali so ambiciozni cilji izvedljivi, sploh zaradi kompleksnega in spreminjajočega se digitalnega okolja in ker je treba obravnavati vprašanja, ki se v okolju, ki hitro postaja vse bolj digitalno, šele pojavljajo, kot sta digitalna vrzel in kibernetska varnost.
4.1.4Za kohezijsko politiko EU je v obdobju 2021–2027 na voljo 392 milijard EUR proračunskih sredstev, pri čemer se regionalna kohezija obravnava prek skladov, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+), Kohezijski sklad in Sklad za pravični prehod (SPP). Kohezijska politika stremi k okrepitvi podnebnih ciljev, omogoča pa tudi prožnost za posebne potrebe. Pozno sprejetje večletnega finančnega okvira in sektorskih pravnih podlag je povzročilo zamude pri izvajanju in morebitno sprostitev obveznosti za Sklad za pravični prehod. EESO predlaga hitrejše sprejemanje pravnih podlag in hitrejše izvajanje različnih ukrepov, da se prepreči sprostitev obveznosti, ter podroben pregled strategij, s katerim bi poskrbeli za izpolnitev podnebnih ciljev in tako zagotovili, da pri zelenem prehodu ne bo nobena regija zapostavljena. Pomembno je, da EU prizna, kako so se razmere spremenile na območjih, ki mejijo na Rusijo in Ukrajino. Zaradi teh novih pogojev so na teh področjih potrebni posebni ukrepi, npr. prek kohezijske politike EU in izkušenj z instrumenti, kot sta CARE in FAST-CARE.
4.1.5EESO poudarja, da je SKP za obdobje 2021–2027 strateško področje EU. SKP je lahko zagotovila prehransko varnost v Evropi med krizo zaradi COVID-19 ter v času motenj na trgu in visoke inflacije, ki je vplivala na kmetijske vložke in jo je povzročila ruska agresija v Ukrajini. SKP za obdobje 2021–2027 je s proračunom v višini 386,6 milijarde EUR povečala prožnost nacionalnih strateških načrtov in omogočila ambicioznejše podnebne ukrepe. EESO ugotavlja, da je visoka inflacija znatno zmanjšala kupno moč neposrednih plačil SKP in njenih drugih podpornih ukrepov. Poudarja tudi, da bi morala SKP še naprej zagotavljati boljše delovanje prehranskih verig v EU in obravnavati več vprašanj biotske raznovrstnosti, npr. s projekti, ki jih podpira EKSRP, ali netrajnostno rabo vode. EESO pozitivno ocenjuje tudi dolgoročno vizijo EU za podeželje in meni, da ima SKP pomembno vlogo pri njenem izvajanju, vključno z vprašanji, povezanimi z revščino.
4.1.6Zaščita državljanov EU, odzivanje na izredne razmere. EU je mobilizirala vsa preostala sredstva večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in vzpostavila nove programe za odzivanje na krizo zaradi COVID-19 in prihodnje izredne zdravstvene razmere, kot sta Program EU za zdravje in mehanizem rescEU. Vendar je bila rezerva za solidarnost in nujno pomoč hitro izčrpana in se je izkazalo, da ne zadostuje za izpolnitev vseh potreb. Da bi okrepila prihodnje odzivanje, bi morala EU po mnenju EESO povečati proračun za to rezervo in poenostaviti postopek dodeljevanja, da bi pospešila odločanje. EESO meni tudi, da je treba oceniti učinkovitost Programa EU za zdravje in mehanizma rescEU ter usmerjati morebitne izboljšave za dosego njunih ciljev.
4.1.7Posledice ruske vojne v Ukrajini: da bi Ukrajini pomagali ob ruski neizzvani invaziji, je bilo preusmerjenih veliko sredstev iz proračuna EU. Proračun za Ukrajino je prvotno znašal približno 160 milijonov EUR na leto, a je bilo od začetka vojne za podporo Ukrajini in njenemu prebivalstvu mobiliziranih 70 milijard EUR, vključno z gospodarsko podporo EU in držav članic v višini 38,3 milijarde EUR ter vojaško podporo v višini 21,16 milijarde EUR. Finančni odziv EU je sicer celovit, vendar se močno opira na proračunske prerazporeditve in pribitke, kar obremenjuje obstoječe strukture financiranja. EESO meni, da bi pretirana odvisnost od ad hoc proračunskih okrepitev lahko povzročila nepredvidene pritiske na proračun in dolgoročno nepredvidljivost. Poleg tega je potreba po proračunu za humanitarno pomoč zaradi različnih svetovnih kriz še vedno velika.
4.2Nove postavke: ciljno usmerjena in uravnotežena prilagoditev večletnega finančnega okvira za odzivanje na nove izzive
4.2.1Neomajna in dolgoročna podpora Ukrajini prek novega instrumenta za Ukrajino
4.2.1.1V predlogu je opisana vzpostavitev novega instrumenta, imenovanega instrument za Ukrajino, s 50 milijardami EUR za obdobje 2024–2027 (od tega 33 milijard EUR posojil in jamstev ter 17 milijard nepovratnih sredstev) za podporo okrevanju Ukrajine in prizadevanjem za njeno obnovo po ruski invaziji leta 2022. Ukrajinska vlada bo v posvetovanju s Komisijo pripravila načrt, ki bo usmerjal črpanje sredstev. V tem načrtu bo določena vizija Ukrajine za obnovo in modernizacijo ter reforme, ki jih namerava izvesti v okviru procesa pristopa k EU.
4.2.1.2EESO pozdravlja namero, da se Ukrajini ponudi dolgoročna in zanesljiva podpora, ki bo nadomestila trenutno prevladujoče ad hod odzivanje na krizo. Obravnavanje tako nujnih potreb po okrevanju kot dolgoročnejše obnove, dajanje prednosti neposredni proračunski podpori za področja, kot sta izobraževanje in infrastruktura, lajšanje zasebnih naložb v obnovo Ukrajine in tehnična podpora pri usklajevanju s pravnim redom EU so pravočasni in primerni ter kažejo na razumevanje večplastnih potreb Ukrajine.
4.2.1.3Možnost, da se za podporo Ukrajini uporabijo zamrznjena sredstva, je inovativen pristop, s katerim bi lahko znatno pomagali, ne le v gospodarskem smislu temveč tudi v smislu odziva, ki temelji na vrednotah. Z vključitvijo drugih mednarodnih donatorjev in spodbujanjem naložb zasebnega sektorja bi lahko povečali razpoložljiva sredstva za Ukrajino ter vzpostavili močnejšo in celovitejšo podporno mrežo. EESO ugotavlja, da tu obstaja več pozitivnih vidikov.
4.2.1.4EESO podpira pristop predlaganih shem financiranja, ki temelji na uspešnosti in v skladu s katerim mora Ukrajina pripraviti načrte za reforme, v katerih bo obravnavala ključna vprašanja, kot so preglednost, boj proti korupciji, dobro upravljanje, pravna država, sindikalne pravice in socialni dialog. To je bistveno, da bi povrnili zaupanje javnosti in vlagateljev v nacionalno vlado.
4.2.1.5Civilna družba je izrazila zaskrbljenost glede preglednosti in vključevalnosti mehanizmov financiranja. Predlog ne vsebuje posebnih mehanizmov za vključitev civilne družbe v načrtovanje in izvajanje prizadevanj za okrevanje in obnovo, s čimer bi zagotovili, da se bodo izpolnjevale potrebe ukrajinskega ljudstva in ne le potrebe vlade. Z vključitvijo organizacij civilne družbe v postopke odločanja in izvajanja bi lahko izboljšali preglednost, odgovornost in učinkovitost ter poskrbeli, da se bodo upoštevale potrebe vseh skupin. Organizacije civilne družbe imajo tudi ključno vlogo pri učinkovitem in ciljno usmerjenem razporejanju pomoči, saj imajo dragoceno znanje o lokalnih razmerah in zaupanje skupnosti ter lahko dosežejo ranljive skupine. Njihova izključenost bi lahko privedla do pristopa od zgoraj navzdol, pri katerem se morda ne bi ustrezno upoštevali potrebe in interesi prizadetega prebivalstva. Civilna družba bi morala imeti ključno vlogo – platforma civilne družbe pod skupnim vodstvom EESO in Ukrajine bi lahko bila rešitev za spremljanje preglednosti in učinkovitosti sredstev za obnovo.
4.2.1.6Čeprav sta v predlogu omenjena usklajevanje med donatorji in načrt, ki ga bo pripravila ukrajinska vlada, v njem ni podrobnih informacij o tem, kako se bodo usklajevali različni elementi mehanizma ali kako se bo spremljalo izvajanje, kar bi lahko vplivalo na učinkovitost tega mehanizma. Civilna družba, vključena na strukturni ravni, bi lahko spremljala napredek v zvezi s ključnimi reformami in poskrbela, da bi se sredstva razdelila v skladu s skupnimi prednostnimi nalogami EU in Ukrajine.
4.2.1.7EESO poziva k pragmatičnemu pristopu k pogojevanju, ki bi spodbujal reforme ter temeljne pravice in pravno državo, hkrati pa priznava dejanske razmere na terenu.
4.2.2Upravljanje migracij, krepitev partnerstev s ključnimi tretjimi državami in spopadanje z izrednimi razmerami
4.2.2.1Osredotočenost predloga na upravljanje migracij in krepitev partnerstev s ključnimi tretjimi državami je prednost, saj se s tem obravnava aktualni izziv v EU (okrepitev proračuna EU za 15 milijard EUR). S proračunom EU lahko prispevamo k bolj humani in trajnostni rešitvi migracijske krize, in sicer z zagotovitvijo potrebnega financiranja ter sodelovanjem z državami izvora in tranzita ob polnem spoštovanju človekovih pravic ter zagotavljanju zdravja in varnosti migrantov in beguncev. Poleg tega sredstva, namenjena spoprijemanju z izrednimi razmerami in podpori državam članicam pod izrednim pritiskom, dokazujejo, da je EU zavezana skupni odgovornosti in solidarnosti.
4.2.2.2Zavezanost podpiranju ključnih držav izvora in tranzita pri migracijski krizi ter želja po krepitvi podpore za partnerje na Zahodnem Balkanu sta pohvalni. Dokaz, da se Unija zaveda vse večjih izzivov in jih skuša obravnavati, je tudi dejstvo, da priznava potrebo po zvišanju finančnih zgornjih mej ter povečanju rezerve za solidarnost in nujno pomoč.
4.2.3Spodbujanje dolgoročne konkurenčnosti ključnih tehnologij prek platforme za strateške tehnologije za Evropo
4.2.3.1Cilj predloga o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP), ki se bo financirala s prerazporeditvijo obstoječih sredstev in dodelitvijo dodatnih 10 milijard EUR, je obravnavati izzive, s katerimi se spoprijema evropska industrija, ter z usmerjanjem obstoječih finančnih sredstev v ključne projekte in pospeševanjem izvajanja na strateških področjih zagotoviti dolgoročno konkurenčnost evropske celine. EESO ugotavlja, da ima ta platforma več pozitivnih vidikov.
4.2.3.2Cilj pobude STEP je konsolidirati različne sklade in programe EU, ki delujejo po različnih pravilih ter so vključeni v različne programe porabe. V skladu s pobudo naj bi se obstoječi instrumenti okrepili z dodelitvijo dodatnih finančnih sredstev že vzpostavljenim naložbenim shemam, kot so InvestEU, Evropski svet za inovacije, sklad za inovacije in Evropski obrambni sklad. Prek platforme STEP bi lahko z združitvijo teh sredstev poenostavili dodeljevanje financiranja, izboljšali učinkovitost in preprečili morebitno prekrivanje. S to uskladitvijo bi dosegli ekonomijo obsega in tako izboljšali učinkovitost naložb EU.
4.2.3.3Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji leta 2022 pozvala k vzpostavitvi Evropskega sklada za suverenost, vendar sveženj o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira tega predloga ne vsebuje. Tak sklad bi lahko imel ključno vlogo pri zapolnitvi naložbenih vrzeli, z njim pa bi lahko povečali konkurenčnost podjetij EU v tretjih državah, v katerih se podobne finančne sheme že izvajajo. EESO zato poziva k vzpostavitvi ambicioznejše sheme financiranja, s katero bi podprli dolgoročno konkurenčnost EU.
4.2.3.4Ker je zaradi nenehnih, nepričakovanih izzivov večletni finančni okvir še vedno obremenjen, bi si bilo treba pri dodeljevanju novih sredstev prizadevati za učinkovitejšo porabo. Zaradi stalnega vzpostavljanja novih okvirov s prerazporejanjem obstoječih finančnih sredstev, kot na primer pri platformi STEP, bi lahko finančni programi po mnenju EESO postali še bolj razdrobljeni. To bi lahko privedlo do manj učinkovite porabe in velikega števila prednostnih nalog glede porabe, katerih političnih ciljev zaradi nezadostnih sredstev ne bi bilo mogoče izpolniti. Poleg tega EESO poziva k celoviti oceni učinka multiplikacijskih učinkov teh instrumentov, katerih skupni učinek naj bi znašal 100 milijard EUR, kar pomeni finančni vzvod 10 za dodelitev sredstev STEP.
4.2.4Tehnične prilagoditve novim gospodarskim razmeram
4.2.4.1V reviziji večletnega finančnega okvira so priznani sedanji raznoliki izzivi: odgovornosti so se povečale, zaradi obvladovanja nepredvidenih okoliščin je bilo treba omogočiti proračunsko prožnost, pri tem pa je bilo treba ohraniti že dogovorjene zgornje meje. Čeprav se kratkoročna rešitev, v skladu s katero bi vzpostavili novo orodje, posebej namenjeno upravljanju stroškov instrumenta NextGenerationEU, in povečali upravni proračun, zdi ustrezna, bi lahko proračun EU zaradi teh ukrepov postal še bolj ranljiv za nepredvidljive prihodnje razmere.
4.2.4.2V oceni je upravičeno priznano, da vse višje obrestne mere vplivajo na stroške financiranja instrumenta NextGenerationEU, zato je v njej predlagan poseben instrument, s katerim bi se krile prekoračitve stroškov. Priznanje te težave in prizadevanje za prilagajanje novim gospodarskim okoliščinam sta sicer pragmatična, vendar bi se bilo treba po mnenju EESO osredotočiti na vzpostavitev vzdržnega, odpornejšega finančnega okvira z mehanizmi, kot je delitev tveganj med državami članicami EU ali vzpostavitev fiskalne zmogljivosti euroobmočja. S tem okvirom bi lahko stabilizirali financiranje in na dolgi rok zmanjšali stroške zadolževanja. Glede na to, da so stroški obresti veliko višji, kot je bilo prvotno načrtovano, EESO meni, da bi morala EU pregledati, kako se stroški obresti upoštevajo v proračunu EU in večletnem finančnem okviru, da se prepreči neupravičen pritisk na pomembne programe EU.
4.2.4.3V oceni je pravilno ugotovljeno, da so upravni viri obremenjeni zaradi vse večjih pristojnosti, ki pa jih ne spremlja ustrezno povečanje števila zaposlenih. Po mnenju EESO pa bi bilo koristno, če bi večje financiranje dopolnili z ukrepi za izboljšanje učinkovitosti, na primer z boljšo uporabo digitalnih orodij, racionalizacijo upravnih postopkov in tesnejšim sodelovanjem med institucijami EU.
4.2.4.4EESO priporoča, da se Unija osredotoči na dolgoročne strategije, s katerimi bo povečala finančno odpornost in zagotovila stabilno financiranje. Te strategije bi lahko vključevale vzpostavitev vzdržnega finančnega okvira, s katerim bi zmanjšali tveganje izpostavljenosti rastočim obrestnim meram, zagotovili učinkovitejše dodeljevanje upravnih sredstev in vključili preventivne ukrepe za zmanjšanje učinka nepredvidenih okoliščin.
4.2.4.5V skladu z veljavnim sklepom Sveta o virih lastnih sredstev se večletni finančni okvir v glavnem financira s prispevki držav članic, ki temeljijo na njihovem bruto nacionalnem dohodku (BND). Razpoložljiva finančna sredstva večletnega finančnega okvira bi lahko zato na dolgi rok najbolj neposredno povečali z bolj trajnostno krivuljo rasti gospodarstva EU, ki bi jo lahko dosegli z vlaganjem v evropsko gospodarstvo in njegovo konkurenčnost. Kratkoročno bi lahko razmislili o povečanju prispevka na podlagi BND.
4.2.4.6Čeprav je v oceni predlagano povečanje sredstev za instrument prilagodljivosti, v njej ni zadostno obravnavano, kako bi na proračun EU vplivale dodatne nepredvidene potrebe. Glede na omejen manevrski prostor bi lahko proračun EU vseboval več preventivnih ukrepov, kot so rezervni skladi ali rezerve, ki bi jih lahko uporabili za zaščito pred nepredvidenimi finančnimi potrebami in ohranjanje sposobnosti EU za učinkovito odzivanje na prihodnje krize ter obenem zagotovili, da proračun še vedno ustreza svojemu namenu. EESO je zaradi omejene proračunske prožnosti zaskrbljen glede vzdržnosti podpore Ukrajini in možnosti za odzivanje na prihodnje krize.
4.2.4.7Iz napovedanih plačilnih vzorcev večletnega finančnega okvira izhaja, da bi lahko glede na t. i. mehanizem zgornje meje leta 2026 prekoračili zgornjo mejo za plačila. To bi lahko povzročilo finančne pritiske, ki bi ovirali sposobnost EU, da izpolni svoje zaveze, tudi tiste glede podpore Ukrajini, in druge strateške cilje. Bistvena je preglednost v zvezi s temi morebitnimi finančnimi izzivi. EESO poziva k pregledu računovodskega okvira zgornje meje odhodkov, da bi dali prednost prihodkom, ki rastejo skupaj z dejansko inflacijo, medtem ko se odhodki povečujejo s fiksnim 2-odstotnim trendom.
V Bruslju, 20. septembra 2023
Oliver RÖPKE
predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________