TEN/818
Revizija direktive o pomorski inšpekciji države pristanišča
MNENJE
Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta
o spremembi Direktive 2009/16/ES o pomorski inšpekciji države pristanišča
[COM(2023) 271 final – 2023/0165 (COD)]
Poročevalec: Panagiotis GKOFAS
|
Kontakt
|
ten@eesc.europa.eu
|
|
Administrator
|
António RIBEIRO PEREIRA
|
|
Datum dokumenta
|
11. 9. 2023
|
|
Zaprosili
|
Evropski parlament, 10. 7. 2023
Svet Evropske unije, 13. 7. 2023
|
|
Pravna podlaga
|
člen 100(2) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
6. 9. 2023
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
25/0/0
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
…
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da je bilo izvajanje Direktive 2009/16/ES o pomorski inšpekciji države pristanišča v 12 letih od začetka njene uporabe učinkovito. Glede na poročila deležnikov in evropskih institucij o oceni učinka je pomorska inšpekcija države pristanišča znatno prispevala k cilju povečanja varnosti, zaščite in trajnostnosti pomorskega prometa, hkrati pa spodbudila sodelovanje in izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami.
1.2Zaradi novih izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami, ekologizacijo, digitalizacijo in boljšim spremljanjem različnih vrst ladij, plovil in pomorskih dejavnosti, je treba nadalje spremeniti sedanji regulativni okvir. Za nadaljnje prilagajanje sektorja novim izzivom spremljanja, ciljem trajnostnosti in nemoteni konsolidaciji pomorskega trga je revizija Direktive 2009/16/ES zato bistvenega pomena.
1.3V upravnem smislu bo Evropska komisija zagotovila, da pri izvajanju in reviziji direktive o skladnosti z zahtevami države zastave ne bo večjega prekrivanja ali protislovij. EESO poudarja, da mora nova uredba EU zagotoviti skladnost z regulativnim okvirom Mednarodne pomorske organizacije (IMO).
1.4Prehod na podnebno nevtralno in digitalizirano pomorsko gospodarstvo je ključno gonilo za uporabo konkretnejšega in poenostavljenega okvira za ciljno usmerjene inšpekcijske preglede, hkrati pa spodbuja lastnike plovil, da izboljšajo okoljsko učinkovitost svojih flot.
1.5EESO se strinja s skupnimi pomisleki glede potrebe po uskladitvi zakonodaje držav članic in EU z mednarodnimi standardi, kakor je določeno v mednarodnih konvencijah in sporazumih, kot so najnovejši akti in pobude Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, in IMO. Da bi se države članice lahko učinkovito prilagodile revidirani zakonodaji, bi bilo treba uvesti prehodno obdobje od enega do treh let.
1.6Pri spremembah direktive je treba upoštevati ključne prednostne naloge politike EU, povezane z zelenim dogovorom, agendo EU in OZN za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, človekovimi pravicami in pravicami delavcev ter socialno kohezijo. Zato je treba v revidiranih delih direktive zagotoviti jasnost glede minimalnih delovnih pogojev za pomorščake, ohranjanja voda in rib ter varstva okolja nasploh.
1.7EESO pozdravlja spremembo iz točke 3 (člen 1 predloga spremembe 2009/16/ES, ki se nanaša na člen 5), kjer je neposredno omenjena prilagoditev algoritma za izračun skupnega števila morebitnih inšpekcijskih pregledov (t. i. pravični delež). Ta algoritem upošteva število drugih pristaniških inšpekcijskih pregledov, ki niso neposredno povezani z izračunom večjih tveganj ali obsega prevoza.
1.8Pomembna je tudi določba iz točke 7 (višja sila – člen 8a predloga spremembe), saj državam članicam daje večjo prožnost, tako da jim v resnih primerih višje sile omogoča, da na podlagi dobro dokumentiranih dokazov inšpekcijske preglede prerazporedijo ali jih ne opravijo.
1.9Da bi se izognili izkrivljanju konkurence v mednarodnem pomorskem prevozu na račun evropskih flot, je treba okoljska merila nenehno skrbno spremljati in prilagajati.
1.10Pomorska inšpekcija države pristanišča potrebuje več osebja in hkrati bolj usposobljeno osebje, saj so novi predpisi, ki temeljijo na pravilih IMO, zahtevnejši, zato je treba usposobljenost na področju inšpekcijskih pregledov tehnično in operativno izboljšati. Zato je bistveno, da se financirata posodobljeno izpopolnjevanje in preusposabljanje inšpektorjev pomorske inšpekcije. EESO pozdravlja dejstvo, da se je Evropski agenciji za pomorsko varnost (EMSA) podelila pristojnost za oblikovanje in ponujanje tečajev usposabljanja agencijam držav članic EU, da bodo sposobne bolje izpolnjevati določbe direktive.
1.11EESO podpira namero Evropske komisije, da razširi vlogo EMSA, vendar je očitno, da so za učinkovito opravljanje vseh predpisanih nalog potrebni dodatni človeški in finančni viri. EMSA je treba podpreti tudi z instrumenti, finančnimi sredstvi, strokovnim znanjem in osebjem, da se izboljša raven usposabljanja ter razvijejo znanje in izkušnje pomorske inšpekcije države pristanišča. To pridobljeno znanje bi bilo treba posredovati nacionalnim organom, ki morajo prav tako izboljšati svoje strokovno znanje in raven sodelovanja.
1.12Države članice morajo zagotoviti skupno, enotno in vzajemno odobreno metodologijo in postopek izdajanja spričeval za digitalno spremljanje in izmenjavo informacij za vse vrste plovil. EESO podpira spremenjeni klavzuli (točki 16 in 26), ki spodbujata uporabo elektronskih spričeval (kar vključuje tudi skupno predlogo, uporabo skupnega orodja za potrjevanje in skupnega registra na ravni EU).
1.13Nove naložbe v tehnologijo in digitalizacijo ter posodobitev pristaniške infrastrukture bodo zelo pomembne za doseganje ciljev revizije, v proračunu EU pa je treba predvideti ta sredstva.
1.14Ocene rizičnega profila ladij ne smejo vključevati le omejevalnih ukrepov za zagotavljanje skladnosti, temveč morajo vsebovati tudi prilagoditveno obdobje, zlasti za ladje, ki niso pogosto pomanjkljive. Hkrati je treba lastnikom ladij dati navodila in priporočila o tem, kako nenehno izboljševati in obnavljati svojo floto.
1.15EESO priporoča, naj Komisija pregleda izvajanje spremenjene direktive manj kot deset let po njenem sprejetju (glej točko 22), Evropski parlament, EESO in nacionalni deležniki pa naj obenem pripravijo vmesno ocenjevalno poročilo. Sodelovanje socialnih partnerjev je pri tem ključnega pomena.
2.Ozadje mnenja
2.1Pomorska inšpekcija države pristanišča vključuje vse potrebne postopke za inšpekcijski pregled tujih ladij v nacionalnih pristaniščih, s čimer se zagotavlja, da so usposobljenost posadke, delovni pogoji, plovna zmogljivost ladje in njena namembnost v skladu z mednarodnimi pravili ter nacionalno in evropsko zakonodajo.
2.2Pomorska inšpekcija države pristanišča je učinkovito orodje, ki modremu ekosistemu EU ponuja potencial za obravnavanje tveganj, povezanih z neodgovorno morsko plovbo, podstandardnim pomorskim prevozom, pomanjkljivostmi glede varnosti in zaščite ter splošnim odnosom, ki neposredno ali posredno škoduje morskim ali obalnim ekosistemom ali v njih povzroča neželene učinke.
2.3Evropska komisija je leta 2018 izvedla naknadno oceno izvajanja Direktive 2009/16/ES. Njene glavne ugotovitve so bile, da je bila direktiva o pomorski inšpekciji države pristanišča v preteklih letih precej učinkovita in vključujoča, kar je znatno prispevalo k izvajanju standardov IMO in EU, nekatere vidike pa je treba dodatno pregledati in izboljšati. V zadnjih desetletjih se je na področju pomorskega prometa pojavilo nekaj velikih tehnoloških in pravnih posodobitev, s tem pa nove prednostne naloge in novi izzivi.
2.4Evropska komisija je junija 2023 predstavila predlog nove direktive o pomorski inšpekciji države pristanišča in druge pobude za revizijo pomorskega prometa.
2.5Namen revizije direktive o pomorski inšpekciji države pristanišča je upoštevati dodatne parametre in merila za nadzor nad vidiki, kot so okoljski parametri in rizični profil ladij, ter zagotoviti učinkovito izvajanje mednarodnih pravil.
2.6V okviru revizije se bo preučila možnost obsežne uporabe elektronskih informacij, da bi bili lahko inšpekcijski pregledi bolj ciljno usmerjeni in osredotočeni na operativna vprašanja, ne le na preverjanje dokumentacije. Poleg tega se bo lahko večji poudarek namenjal okoljskim vprašanjem in razvoju mehanizma spodbud za novejši in okolju prijaznejši ter kakovostnejši pomorski prevoz.
2.7Namen revidirane direktive je povečati zmogljivosti držav članic za zaposlovanje in izpopolnjevanje ustrezno usposobljenih inšpektorjev ter uporabljati inšpekcijsko bazo podatkov, da bi bilo breme enakomerno porazdeljeno med države članice.
2.8Z revizijo naj bi se razširilo področje uporabe inšpekcijskih pregledov na tuja ribiška plovila, za katera se je izkazalo, da so še posebej nevarna. Posodablja se tudi način izvajanja inšpekcijskih pregledov plovil: večji pomen se pripisuje njihovi okoljski učinkovitosti in določitvi njihovega rizičnega profila, s čimer se bodo povečale zmogljivosti držav članic. Področje uporabe direktive se bo razširilo na ribiška plovila, pomorska inšpekcija države pristanišča pa bo dodatno digitalizirana.
2.9Pobuda za revizijo je povezana tudi s programom Komisije o ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), katerega cilj je uskladiti in poenostaviti pomorski regulativni okvir. Pobuda je osredotočena na izboljšanje varnostnega profila plovil in podporo organom držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti glede inšpekcijskih pregledov in poročanja.
3.Splošne ugotovitve
3.1Jedro politike EU v zvezi s pomorsko inšpekcijo države pristanišča je uveljaviti usklajen inšpekcijski sistem na podlagi mednarodnih standardov IMO in Pariškega memorandum o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe. Države članice so pravilno prenesle direktivo o pomorski inšpekciji države pristanišča in jo pravilno izvajajo, s čimer prispevajo k večji varnosti plovil, ki pristanejo v pristaniščih EU.
3.2V skladu z oceno učinka, ki jo je izvedla Komisija, ima predlagana revizija direktive naslednje cilje:
vključitev ribiških plovil v področje uporabe; razvoj sistema za usklajeno uporabo in sprejemanje elektronskih statutarnih spričeval po vsej EU; obvezna uporaba razpoložljivih elektronskih informacij, elektronskih spričeval ipd.; razvoj bolj proaktivno usmerjenih programov usposabljanja EMSA za inšpektorje pomorske inšpekcije države pristanišča na področjih pomorske varnosti, zaščite in preprečevanja onesnaževanja; vzpostavitev sheme spodbud za dobre rezultate plovil in okoljsko učinkovita plovila; okrepitev pravil glede postopka zavrnitve, da bo mogoče podstandardna plovila, pri katerih so bile večkrat ugotovljene kršitve veljavnih standardov, prepovedati v vodah EU, ne glede na to, pod katero zastavo plujejo; ureditev pogojev in časovnega okvira za preložitev inšpekcijskih pregledov; preučitev vpliva zelenih tehnologij in novih goriv ter avtonomnega ladijskega prometa na pomorsko inšpekcijo države pristanišča.
3.3Pregledi pomorske inšpekcije države pristanišča dopolnjujejo izvajanje direktive o skladnosti z zahtevami države zastave in pogosto veljajo za „drugo obrambno linijo“, namenjeno preprečevanju podstandardnega pomorskega prevoza. Te preglede je treba nujno uskladiti z zahtevami države zastave, da se zmanjšajo neučinkovitost in slabi rezultati ladij in plovil, ki pristanejo v pristaniščih EU.
3.4Pojavljajo se nove oblike tveganj in izvajati je treba nove upravne naloge, zato je treba za te zahtevne postopke inšpekcijskih pregledov v pristaniščih razviti nova znanja in spretnosti. EMSA mora državam članicam pomagati na operativni in upravni ravni, da se izboljšajo njihov nadzor ter znanja in spretnosti njihovega osebja, ki se mora prilagajati novim tehnološkim, digitalnim in zelenim izzivom. Varnost delavcev, zaščita in tveganja onesnaževanja so dodatni pomembni dejavniki, ki jih morajo pristaniški organi in države članice ocenjevati na enoten in usklajen način.
3.5Poroča se, da za inšpekcijske preglede trenutno ni na voljo dovolj orodij in digitalnih zmogljivosti, zato ni mogoče povečati uporabe spričeval in drugih dokumentov v elektronski obliki, kar pomeni, da ti pregledi ne morejo postati učinkovitejši. Ključnega pomena je razvoj enotnega digitalnega registra prihajajočih in odhajajočih ladij in plovil v vseh evropskih pristaniščih, s čimer bi bil dosežen dodaten napredek, ki bi temeljil na predpisih IMO in mednarodnih konvencijah.
3.6Države članice z omejenimi človeškimi in finančnimi viri, ki jih v EU pogosto prve pozivamo k odgovornosti, imajo težave pri učinkovitem izpolnjevanju svojih zavez glede inšpekcijskih pregledov. Po mnenju EESO so naložbe v osebje in infrastrukturo prvi korak k uskladitvi in enaki porazdelitvi upravnega bremena med vse države članice.
3.7Sedanji usmerjeni sistem ne omogoča, da bi se več pozornosti namenjalo okoljskim vidikom in da bi se nagrajevala okolju prijaznejša plovila. Zato je treba preoblikovati mehanizem spodbud in ocene rizičnega profila ladij in plovil, ki pristajajo v pristaniščih EU. S svežnjem „Pripravljeni na 55“ naj bi se skupne emisije toplogrednih plinov v EU do leta 2030 zmanjšale za 55 %, do leta 2050 pa naj bi bila dosežena podnebna nevtralnost. Dejavnosti pomorskega prometa naj bi se temu ustrezno prilagodile. Hrup, onesnaževanje zraka in emisije ogljika so združeni dejavniki, ki povečujejo tveganje podstandardnega pomorskega prevoza.
3.8Pandemija je brez dvoma spremenila prednostne naloge držav članic in deležnikov na splošno, s čimer se je zmanjšalo število inšpekcijskih pregledov, kar je privedlo do neoptimalnih postopkov in rezultatov. V revidirani ureditvi bodo upoštevana nova tveganja, ki se lahko pojavijo v prihodnje. Države članice in organi se bodo lahko učinkoviteje spopadli s pričakovanimi ali nepričakovanimi nesrečami, tveganji ipd. V zvezi s tem je nujno, da se v področje uporabe priporočenih načrtov, ki naj bi jih pripravile in predložile evropske oblasti v sodelovanju z nacionalnimi akterji, vključijo tudi primeri višje sile.
3.9Ribiška plovila so bila doslej izključena iz pomorske inšpekcije države pristanišča, vendar se v primeru večjih plovil (daljših od 24 metrov) poroča o resnih težavah z varnostjo, vse slabših delovnih pogojih in prelovu rib. Zato je nujno, da se s konkretnim mehanizmom ciljnih inšpekcijskih pregledov izboljšajo varnostni standardi teh plovil, pri čemer je potrebno obdobje prilagajanja.
4.Posebne ugotovitve – neobvezno
4.1Za povečanje sposobnosti inšpektorjev pomorske inšpekcije, da bi pokrili vse večje potrebe po teh pregledih, je treba programe usposabljanja in preusposabljanja zaposlenih in delodajalcev (npr. Erasmus+) ter izmenjave primerov dobre prakse med nacionalnimi agencijami oblikovati in izvajati v skladu s skupnimi evropskimi projekti usposabljanja.
4.2Nova direktiva ne sme zanemarjati zaščite dobrobiti morskih živali in mora pomagati pri uveljavljanju ribolovnih postopkov ter omejitev, inšpekcijski pregledi posledic onesnaževanja za modre ekosisteme pa morajo postati učinkovitejši.
4.3Pristaniški organi držav morajo biti ustrezno usposobljeni, pripravljeni in zmožni obvladati morebitna resna tveganja v pomorskem sektorju (onesnaževanje voda, varnostni problemi v navigaciji, posledice cunamijev, uničenje infrastrukture zaradi podnebnih pojavov, migracijski tokovi po morju ipd.).
4.4Po mnenju EESO so zaželeni usmerjeni programi za zaposlovanje mladih in žensk, da bi se soočili z begom možganov in razlikami med spoloma v pomorskem sektorju.
V Bruslju, 6. septembra 2023
Baiba MILTOVIČA
predsednica strokovne skupine za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
_____________