INT/1034
Sveženj ukrepov za male vlagatelje
MNENJE
Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
a)Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2014/65/EU in (EU) 2016/97 v zvezi s pravili Unije o zaščiti malih vlagateljev
COM(2023) 279 final – 2023/0167 (COD)
b)Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1286/2014 glede posodobitve dokumenta s ključnimi informacijami
COM(2023) 278 final – 2023/0166 (COD)
Poročevalec: Kęstutis KUPŠYS
Soporočevalec: Wautier ROBYNS DE SCHNEIDAUER
|
Zaprosili
|
a) Evropska komisija, 24. 8. 2023
b) Evropski parlament, 10. 7. 2023
b) Svet, ...
|
|
Pravna podlaga
|
a) člen 53(1) in člen 62 Pogodbe o delovanju Evropske unije
b) člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
3. 10. 2023
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
55/0/2
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
...
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
I.PRIPOROČILA
EVROPSKI EKONOMSKO-SOCIALNI ODBOR
1je seznanjen z odločitvijo Komisije, da ne bo predlagala popolne prepovedi spodbud; pozdravlja njene izrecne navedbe, da pri modelih prodaje in distribucije naložbenih produktov obstajajo morebitna nasprotja interesov, saj večini potrošnikov v EU večinoma niso na voljo samostojne storitve finančnega svetovanja in finančnega načrtovanja ter imajo dostop le do svetovalcev, ki svetujejo o produktih, ki jih prodajajo;
2ugotavlja, da že primanjkuje neodvisnih svetovalcev za potrošnike, ki se ne odločajo več za naložbe na finančnih trgih, saj si želijo naložbenih produktov, ki zagotavljajo stabilnejši naložbeni donos; številni produkti namreč ne ščitijo pred izgubami pri naložbah, potrošnike pa lahko zmedejo zelo različne stopnje pristojbin in davčni status njihove naložbe; predlaga, da se obdobje pregleda podaljša na tri leta po začetku dejanske uporabe, da se ocenijo rezultati uporabe na trgu;
3obžaluje, da se z referenčnimi vrednostmi in novimi opozorili za „posebej tvegane naložbe“ povečuje kompleksnost produktov, namesto da bi oblikovali bolj strukturne ukrepe, povezane z zasnovo; priporoča, naj se zamisel o „osnovnih produktih“, kot so osnovni bančni računi in obvezno zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil, uporablja za glavne maloprodajne finančne (naložbene) produkte, hkrati pa omogoča izboljšave, inovacije in konkurenco pri značilnosti produktov;
4pozdravlja predlog Komisije, da se zahteve glede stalnega usposabljanja v okviru direktive o distribuciji zavarovalnih produktov (IDD) uskladijo z direktivo o trgih finančnih instrumentov (MiFID) in kodificirajo s tem povezane smernice Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), v katerih so opredeljene minimalne zahteve glede usposabljanja, vključno o trajnostnosti, za prodajne posrednike, pri čemer bi bilo treba povečati število ur usposabljanja;
5pozdravlja ukrepe za izboljšanje razkritja informacij o ciljih trajnostnosti; priporoča, da se kazalniki in opredelitve trajnostnosti bolje uskladijo med taksonomijo EU za trajnostne dejavnosti (taksonomijo), uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo (SFDR) ter paketnimi naložbenimi produkti za male vlagatelje in zavarovalni naložbeni produkti (PRIIP); priporoča, da se proizvajalcem produktov zagotovijo smernice o tem, kako meriti in razkriti dejanski učinek na trajnostnost, namesto da se omejujejo na naložbe v zelena sredstva, saj mali vlagatelji tako pogosto razlagajo trajnostnost; priporoča, da bi trajnostni produkti postali privzeta možnost z možnostjo izvzetja in ne vključitve, ne da bi pri tem spregledali rezultate analize zahtev in potreb, kjer je to ustrezno, in ne da bi bili v nasprotju s preskusom ustreznosti;
6pozdravlja predlog Komisije za uskladitev zahtev v zvezi z razkritjem, ki bi moral biti prvi korak k bolj prečnemu pristopu k zakonodaji o maloprodajnih finančnih storitvah, v središču katerega so potrošniki; kljub temu obžaluje, da za pravila v zvezi z razkritjem za zavarovalne produkte še vedno velja drugačna ureditev, namesto da bi bila v celoti vključena v okvir PRIIP; priporoča, naj sozakonodajalca v naslednjem zakonodajnem obdobju nadgradita predlog Komisije in uskladita vsa pravila o razkritju, ki veljajo za zavarovalne produkte, s pravili, ki veljajo za PRIIP, ob ustreznem upoštevanju njihovih posebnosti, namesto da se ohranja razdrobljen pristop za nepaketne zavarovalne produkte v okviru IDD, da se potrošnikom poenostavi primerjava med produkti različnih razredov sredstev in zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za gospodarske subjekte; priporoča celovito „preverjanje konkurenčnosti“ ob upoštevanju posledic pričakovane večje udeležbe malih vlagateljev pri financiranju podjetij v realnem gospodarstvu EU.
II.POJASNILO/RAZLAGA
1.Spodbude
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se strinja z oceno Komisije, da obstajajo pomanjkljivosti v načinu priprave in distribucije naložbenih produktov ter da so nekatere od teh pomanjkljivosti povezane s plačevanjem spodbud. Strinja se, da je treba z ustreznimi pravili in ustreznim izvrševanjem preprečiti neprimerno svetovanje in nasprotje interesov; hkrati se zaveda motečega učinka prepovedi provizij, ki ga bodo občutili distributerji, zlasti ker so med njimi številna mala in srednja podjetja (MSP).
1.2EESO poudarja, da je Komisija v oceni učinka, za katero je Odbor za regulativni nadzor izdal pozitivno mnenje s priporočili, ugotovila, da razpoložljivi dokazi podpirajo popolno prepoved spodbud, saj je njena analiza pokazala, da je to edina možnost politike, ki zagotavlja dostop do nepristranskega svetovanja; ugotavlja, da se je Komisija kljub temu odločila za dvostopenjski pristop, da bi preprečila „velik in nenaden vpliv na obstoječe distribucijske sisteme“, ter je najprej uvedla dodatne omejitve spodbud in predvidela zakonodajni pregled za uvedbo popolne prepovedi, če „ostaja škoda za potrošnike“.
1.3EESO dvomi, da bodo posamezniki z omejenim razpoložljivim dohodkom pripravljeni vnaprej plačati za svetovanje, zlasti ker ti posamezniki najbolj potrebujejo zaščito in diverzifikacijo, medtem ko bi bogatejši vlagatelji bolj verjetno prepoznali dodano vrednost svetovanja. Obžaloval bi morebitne nenamerne posledice, zaradi katerih bi bil trg razdeljen na izkušene vlagatelje in veliko večino malih vlagateljev, ki bi dobili le najosnovnejše storitve zaradi pretirane osredotočenosti na stroške namesto na posebne značilnosti storitev, kot so zaščita kapitala ali življenjsko in zdravstveno zavarovanje (zdravstvena vprašanja, invalidnost, smrt, pričakovana življenjska doba itd.).
1.4EESO je zaskrbljen zaradi učinka morebitne uporabe davka na dodano vrednost (DDV) v nekaterih državah članicah za pristojbine, ki jih zaračunavajo finančni svetovalci, saj bi morali mali vlagatelji plačati celotno ceno svetovanja, vključno z DDV, poleg morebitnih drugih davkov na finančne produkte, kot je davek na zavarovalne premije.
1.5Ker predlog Komisije ne prepoveduje v celoti plačila spodbud, bi bilo treba sprejeti močne blažilne ukrepe, da se v prihodnjih letih zagotovi znatno znižanje previsokih in neupravičenih pristojbin. EESO dvomi o ustreznosti in učinkovitosti polovičnega sistema, ki ga Komisija uvaja s svojim predlogom in ki bi glede na naravo nakupa naložbe v nekaterih primerih še naprej dopuščal spodbude, v drugih primerih pa prepovedal, pri čemer se pojavlja vprašanje glede razmerja med stroški in koristmi reforme ter enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte. EESO priporoča, naj se bolje upošteva vpliv, ki ga imajo omejitve spodbud na določene sektorje (kot je zavarovalništvo).
1.6EESO opozarja na možne učinke predlogov, saj bi dajali prednost investicijskim skladom. To bi privedlo do neenakosti med podjetji glede na to, ali kotirajo na borzi, saj bodo v te naložbene instrumente verjetneje vključena podjetja, ki so vključena v indekse, kot pa MSP. Z vidika digitalnega in zelenega prehoda si gospodarstvo EU ne more privoščiti, da bi naložbeni tokovi zapustili EU, saj bi to imelo hude posledice za delovna mesta in podjetja.
2.Stroškovna učinkovitost
2.1EESO ima različna stališča o tem, ali bo pojem stroškovne učinkovitosti, zlasti vseevropske referenčne vrednosti za raznolikost nacionalnih trgov, pripomogel k znižanju cen, in o dokaznem bremenu za popolno prepoved, ki ostaja v pristojnosti Evropske komisije. Da bi potrošnikom zagotovili in dokazali stroškovno učinkovitost in zakonodajalcem omogočili, da izvedejo z dokazi podprto oceno klavzule o pregledu, na podlagi katere bi lahko uvedli popolno prepoved spodbud, je bistveno, da se poročila o stroških in referenčnih vrednostih predložijo nadzornikom in da so lahko dostopna širši javnosti ter da se poročanje nadzornikom začne čim prej, da se opredeli izhodiščni scenarij.
2.2Čeprav je Komisija v oceni učinka že navedla, da bo le popolna prepoved nedvomno odpravila oškodovanje potrošnikov, EESO predlaga, da se časovni okvir za pregled podaljša na dovolj reprezentativno obdobje treh let dejanske uporabe, po katerem bi morala Komisija sprejeti končno odločitev o tem, ali je bilo oškodovanje potrošnikov v zadostni meri odpravljeno ali pa bi bilo v najboljšem interesu potrošnikov, da se dodatno omejijo spodbude in drugi stroški.
2.3Za zapolnitev vrzeli, dokler ne bo opravljen pregled, EESO meni, da bi lahko alternativne svetovalne mreže v določeni meri pomagale potrošnikom pri izbiri naložb, kar bi pripomoglo k hitrejšemu zagotavljanju stroškovne učinkovitosti. Pomembno vlogo imajo lahko tudi združenja potrošnikov, če so finančno in tehnično dobro opremljena. Poleg svetovanja bi lahko njihovo delo učinkovito dopolnili množični in družbeni mediji („Deset zapovedi za kupce finančnih produktov“, kratka preprosta sporočila, kot so „Ne kupite tistega, česar ne razumete“, „Velike obljube, visoko tveganje“, „Ne stavite vsega na eno karto“ itd.). Močne potrošniške organizacije lahko pomagajo disciplinirati proizvajalce in distributerje finančnih produktov. Zato EESO poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe za okrepitev mreže takšnih alternativnih svetovalnih storitev, pri čemer naj upošteva že obstoječe primere dobre prakse v državah članicah.
3.Osnovni produkti
3.1EESO pozdravlja omejene spremembe za spodbujanje stroškovno učinkovitih in enostavnih produktov v skladu z mnenjem Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) za enostavnejše in stroškovno učinkovitejše zavarovalne naložbene produkte. Priporoča, naj sozakonodajalca zagotovita več smernic za mandat ESMA glede opredelitve pojma posebej tveganih finančnih produktov, zlasti glede na izkušnje z različnimi nacionalnimi opozorili glede kompleksnosti, ki so bile razlog za oblikovanje njegovega predhodnika, tj. opozorila glede kompleksnosti in težke razumljivosti produkta, ki je opredeljeno v PRIIP.
3.2Osnovni produkti, kot so opisani v direktivi o osnovnih bančnih računih in pojmu obveznega zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil, prinašajo dodano vrednost, ki presega zagotavljanje pravičnega dostopa do primerljivih produktov finančnih storitev. Ti produkti zagotavljajo tudi referenčno vrednost za večjo stroškovno učinkovitost tudi drugih produktov, saj udeležence na finančnem trgu silijo, da utemeljijo višje stroške in strukturo pristojbin za konkurenčne produkte. EESO zlasti za zavarovalne naložbene produkte priporoča, da se pri osnovnih produktih upoštevajo posebne potrebe zavarovancev življenjskega zavarovanja, tudi kar zadeva naložbeno varnost, zaščito kapitala ter življenjsko in zdravstveno zavarovanje.
3.3EESO se strinja z združenji potrošnikov, da „biti potrošnik“ ni zaposlitev s polnim delovnim časom in da se potrošniki vse pogosteje soočajo z odločitvami, ki jih je treba sprejeti pri nakupu različnih storitev in produktov, ki so na voljo na trgih. Preobremenitev z informacijami in omejena racionalnost zavirata spremembe vedenja, zato opozarja, da to posledično omejuje disciplinski učinek na udeležence na trgu in odvrača nove udeležence od vstopa na trg.
3.4EESO meni, da lahko nadzorni organi, pristojni za finančne trge in storitve, tako kot žvižgači in organizacije za varstvo potrošnikov poročajo o pomanjkljivostih na trgu in bi to tudi morali početi. Organi bi se morali držati svojih zakonskih pooblastil, kot so opredeljena v obstoječih bonitetnih pravilih in pravilih trženja, in ne bi smeli prekomerno razlagati svojega mandata za opredelitev operativnih elementov, kot sta zasnova in oblikovanje cen finančnih storitev, kar bi pomenilo določanje cen in poseganje v konkurenco s strani nadzornih organov, katerih glavna naloga je zagotavljanje stabilnosti finančnih institucij ter poštene obravnave potrošnikov in uporabnikov finančnih storitev.
4.Finančno izobraževanje in poklicno usposabljanje
4.1Usposabljanje prodajnih zastopnikov in posrednikov (tj. finančnih svetovalcev), med drugim o trajnostnostnosti, je ključnega pomena. Zato EESO pozdravlja predlog Komisije o zahtevah glede usposabljanja in priporoča, da se poveča obseg minimalnega letnega usposabljanja. Za potrošnike je dobro, da so finančni delavci ustrezno usposobljeni, hkrati pa bi slednji morali imeti dovolj časa za usposabljanje in za to, da razumejo naložbene potrebe svojih strank, vključno glede trajnostnosti, in ne bi smeli biti pod prekomernim pritiskom delodajalca, da izpolnijo cilje prodaje finančnih produktov.
4.2EESO bi želel tudi konkretnejše cilje za opredelitev najboljših praks in določitev ciljev pristojnim nacionalnim organom, pa tudi obveščanje o sprejetih ukrepih v glavnih kanalih komuniciranja (družine, šole, mediji, partnerstva z organizacijami civilne družbe) in ciljno, pri čemer bi bilo treba pozornost nameniti najbolj ranljivim skupinam, kot so tiste brez rednega ali zanesljivega vira dohodka, in migrantom ter ljudem, ki sprejemajo odločitve v zvezi z življenjskimi prihranki.
4.3EESO poudarja, da tudi najboljša finančna izobrazba ne more spremeniti dejstva, da med potrošnikom in finančnim svetovalcem obstaja informacijska asimetrija, ter da bi bilo treba potrošniku omogočiti, da zlahka primerja distributerje, tako kot velja pri iskanju drugega mnenja o zdravstvenih vprašanjih, če ni resnično neodvisnega in nepristranskega svetovanja.
4.4Da bi spodbudili hitrejši napredek, EESO poziva države članice, naj izboljšajo dostop do širših storitev finančnega načrtovanja in njihovo uporabo z reguliranimi neodvisnimi finančnimi načrtovalci, na primer prek davčnih spodbud, pri čemer naj upoštevajo enake konkurenčne pogoje, saj bo dobro finančno načrtovanje povečalo finančno odpornost potrošnikov, zlasti po upokojitvi.
4.5EESO podpira vključitev vplivnežev v pravila o tržnih sporočilih in izraža zaskrbljenost zaradi vloge nezanesljivih vplivnežev pri promociji kriptosredstev in nedovoljenih produktov, zlasti zunaj Evropskega gospodarskega prostora.
4.6EESO pozdravlja možnost, da se izkušeni dobro obveščeni vlagatelji izključijo iz privzete opredelitve kot „neprofesionalne“ stranke, vendar opozarja, da bi morali za ta postopek veljati strogi zaščitni ukrepi, da bi preprečili neprimerno spodbujanje potrošnikov k neupoštevanju pravil EU o varstvu potrošnikov, ki naj bi jih ščitila. Za potrošnike, ki se aktivno odločijo za izključitev iz privzete kategorije „neprofesionalnih“ strank, bi morali še naprej veljati zaščitni ukrepi, ne le zaradi njihovega pomanjkanja znanja ali izkušenj, temveč tudi zaradi neenake pogajalske moči v primerjavi s ponudnikom ali podjetjem za investicijske storitve. Potrošniki lahko precenijo ali kot pretirano obsežno predstavijo svoje naložbeno znanje ali izkušnje, da bi pridobili dostop do kompleksnejših produktov ali produktov s profilom tveganja, ki ni primeren za običajne potrošnike v podobnem položaju.
5.Trajnostnost kot privzeta možnost
5.1EESO meni, da v številnih državah članicah obstaja močna kulturna preferenca za enostavne produkte, poleg tega pa finančne storitve veljajo za kompleksne in se išče ravnovesje med varnostjo, likvidnostjo in uspešnostjo, zato potrošniki zelo veliko prihrankov shranjujejo na varčevalnih ali običajnih bančnih računih. To pa ohranja stalno odvisnost MSP od bančnega financiranja in prevladujočo vlogo bank pri dodeljevanju posojil. Ta družbena vloga finančnega sektorja upravičuje politične ukrepe za uskladitev dodeljevanja posojil z drugimi politikami Unije, kot so zeleni dogovor in strategije za trajnostno financiranje. EESO meni, da bi morala imeti MSP dostop do javne in zasebne podpore, da bi imela lažji dostop do financiranja posameznih vlagateljev z boljšim poznavanjem orodij, ki so jim na voljo.
5.2EESO pozdravlja ukrepe iz predlagane direktive omnibus za izboljšanje razkritja ciljev trajnostnosti, ki dopolnjujejo uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo (SFDR), in poziva Komisijo, naj pospeši tudi projekt okoljskega znaka EU za maloprodajne finančne produkte, ki ga je začela izvajati leta 2018. Vendar je zaskrbljen, da sedanji ukrepi razkritja v SFDR, kot je delež zelenih sredstev, ne zadostujejo za popolno in podrobno sliko vpliva podjetja ali sklada na zunanje učinke, ki jih zajema ta uredba. EESO je prepričan, da bi morali imeti mali vlagatelji dostop do ustreznih in, na zahtevo potrošnikov, podrobnih podatkov, na primer na podlagi razpoložljivih okoljskih, socialnih in upravljavskih ocen, da bi sprejeli objektivne naložbene odločitve na podlagi ocene zahtev in potreb, tudi glede trajnostnosti, in da ne bi bili izpostavljeni informacijski asimetriji, ki bi lahko povzročila zeleno zavajanje in oškodovanje potrošnikov. EESO se zaveda, da bi bile za takšno dodatno razkritje potrebne smernice za proizvajalce produktov, da bi bilo usklajeno in primerljivo med produkti, hkrati pa bi bilo usklajeno z zahtevo, da se stranke v skladu z delegiranimi akti direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID) in direktive o distribuciji zavarovalnih produktov (IDD) povpraša o preferencah glede trajnostnosti.
5.3EESO priporoča, da trajnostni produkti postanejo privzeta možnost, tudi na področju finančne tehnologije, v okviru predpisov glede preverjanja zahtev in potreb stranke, kjer je to ustrezno, po oceni učinka in v skladu z načelom, da se ponudi produkt, ki najbolj ustreza potrebam stranke v skladu z ustreznim svetovanjem. Ker spodbude ne bodo v celoti prepovedane, bi bilo treba uvesti blažilne ukrepe, da bi potrošnikom pomagali samostojno sprejemati boljše naložbene odločitve. Namesto da bi potrošniki morali zahtevati trajnostni produkt, bi morali ti produkti postati pravilo, potrošnik pa bi imel možnost, da ga zavrne, zlasti ker dve tretjini potrošnikov
želita, da se njihov denar vlaga trajnostno. Pobude civilne družbe, kot sta Fair Finance International in MeinFairMögen, lahko potrošnikom pomagajo pri opredelitvi ponudnikov s portfeljem razmeroma trajnostnih produktov. Kot kaže uspešen primer na Nizozemskem, bi lahko financiranje EU pripomoglo k razširitvi omenjenih (ali pripravi novih) pobud civilne družbe s plačilnih računov in bank na zavarovalnice in pokojninske sklade.
5.4EESO poziva k posebnim pobudam za prehod z merjenja teoretične trajnostnosti finančnega produkta na merjenje dejanskega učinka na trajnostnost. Ugotavlja, da je za številne male vlagatelje trajnostnost opredeljena v smislu učinka, ki je po definiciji omejen, saj je večina potrošnikov dejavna v instrumentih sekundarnega trga, ki ne zagotavljajo dodatnih naložb za zeleni in digitalni prehod. Priporoča, da se za boljšo uskladitev preferenc malih vlagateljev glede učinka male vlagatelje spodbudi k večji aktivnosti na primarnih trgih (prve javne ponudbe), tudi z boljšim razkritjem „dodatnosti“ njihovih naložb.
6.Drugi preudarki
6.1Horizontalna politika Komisije na področju malih vlagateljev, katere pomemben, vendar ne edini steber je sedanja strategija, bi morala obravnavati nedoslednosti, vrzeli in prekrivanja v finančnih predpisih in predpisih o poročanju, kar se je zaradi razdrobljenega pristopa zakonodaje EU o finančnih produktih predolgo zanemarjalo.
6.2Zato EESO pozdravlja prizadevanja Komisije za uskladitev obveščanja in varstva potrošnikov z vključitvijo čim večjega števila naložbenih produktov, namenjenih malim vlagateljem, v področje uporabe uredbe o PRIIP, direktive MiFID in direktive IDD. Vendar meni, da bi bil namesto novega krpanja z razširjanjem pravil o razkritju v okviru PRIPP na dodatne finančne instrumente boljši horizontalni zakonodajni akt o razkritjih. EESO meni, da je to možna rešitev, za katero bi si bilo treba prizadevati v naslednjem zakonodajnem obdobju. Pozdravlja tudi uvedbo preskusa „najboljšega interesa“ (člen 24 MiFID in člen 29b direktive IDD) ter zahteve po predhodnih informacijah o stroških, kar bi lahko povečalo preglednost prodajnega procesa, spodbudilo zaupanje in izboljšalo primerljivost, s tem pa bi se povečala tudi vrednost finančnega svetovanja ne glede na to, ali gre za spletno ali nespletno svetovanje.
6.3EESO pozdravlja tudi odločitev Komisije, da okrepi dosedanja prizadevanja in uskladi dokumente s ključnimi informacijami za vse razrede sredstev, čeprav obžaluje, da Komisija ni videla možnosti vključitve zavarovalnih produktov v zakonodajo o PRIIP ob ustreznem upoštevanju posebnosti zavarovalnih jamstev, kar bi izboljšalo primerljivost med različnimi ponujenimi produkti. Pragmatična rešitev o vključitvi novih skupin produktov v PRIIP ob hkratni ohranitvi ločenih pravil za nekatere zavarovalne produkte, namesto da se predlaga nov horizontalni zakonodajni instrument za razkrivanje na področju maloprodajnih finančnih storitev, ohranja ločen pristop, čeprav bi lahko imel zelo podobne rezultate. To bi lahko oviralo tudi prihodnja dopolnila ali spremembe okvira za razkritje informacij o produktih, saj ni opredeljen v enem samem pravnem instrumentu.
6.4EESO zlasti na področju digitalnih razkritij podpira pristop Komisije, ki daje prednost digitalni obliki, vendar opozarja, da so razkritja na fizičnem nosilcu preverjena in vključena v zakonodajo, ki zagotavlja razkritje ključnih informacij potrošnikom. Opozarja, da je treba na tehnični ravni testirati vedenje potrošnikov v zvezi z digitalnimi razkritji ter tako zagotoviti, da potrošniki pri sklepanju pogodbe vidijo in razumejo pomembne informacije in da te niso (globoko) skrite v digitalnih razkritjih.
6.5EESO izraža zadržke glede učinka strategije za naložbe malih vlagateljev, saj naj bi se bistvene značilnosti ukrepov, ki jih predlaga, določile na podrejeni ravni, ki ni neposredno vključena v zakonodajni postopek EU, in ker EESO po preučitvi rezultatov zadostnega potrošniškega testiranja nima možnosti, da bi uradno izrazil stališča organizirane civilne družbe na tej ravni.
6.6EESO ugotavlja tudi, da ocena učinka ne vsebuje preverjanja konkurenčnosti, s katerim bi analizirali različne možnosti politike, čeprav se je predsednica Komisije zavezala, da se bo tak pregled sistematično izvajal. Preverjanje konkurenčnosti bi moralo temeljiti na celostnem pristopu, ki bi obravnaval ne le vprašanje konkurenčnosti udeležencev na finančnem trgu EU, temveč tudi posledice večje udeležbe malih vlagateljev pri financiranju podjetij v realnem gospodarstvu EU.
III.PREDLOGI SPREMEMB DIREKTIVE
COM(2023) 279 final – 2023/0167 (COD)
Predlog spremembe 1
Predlog spremembe je povezan s priporočilom 2
Člen 1(13) o vključitvi člena 24a v Direktivo 2014/65/EU (MiFID)
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
[...]
8. Komisija tri leta po začetku veljavnosti Direktive (EU) [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi] in po posvetovanju z ESMA in EIOPA oceni učinke plačil tretjih oseb na male vlagatelje, zlasti z vidika morebitnih nasprotij interesov in glede razpoložljivosti neodvisnega svetovanja, ter oceni učinek ustreznih določb Direktive (EU) [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi] nanje. Če je to potrebno, da se prepreči oškodovanje potrošnikov, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga zakonodajne spremembe.
|
[...]
8. Komisija tri leta po začetku dejanske uporabe Direktive (EU) [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi] in po posvetovanju z ESMA in EIOPA oceni učinke plačil tretjih oseb na male vlagatelje, zlasti z vidika morebitnih nasprotij interesov in glede razpoložljivosti neodvisnega svetovanja, ter oceni učinek ustreznih določb Direktive (EU) [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi] nanje. Če je to potrebno, da se prepreči oškodovanje potrošnikov, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga zakonodajne spremembe.
|
|
Obrazložitev
|
|
Da bi končna ocena Komisije temeljila na zadostnih tržnih podatkih in razvoju, predlagamo, da se rok za pregled podaljša za dolžino obdobja prenosa, tj. na tri leta po začetku dejanske uporabe namesto tri leta po začetku veljavnosti.
|
Predlog spremembe 2
Predlog spremembe je povezan s priporočilom 2
Člen 2(45)
Vstavitev člena 29a v Direktivo (EU) 2016/97 (IDD)
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
[...]
6. Komisija tri leta po začetku veljavnosti Direktive (EU) [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi] in po posvetovanju z ESMA in EIOPA oceni učinke plačil tretjih oseb na male vlagatelje, zlasti z vidika morebitnih nasprotij interesov in glede razpoložljivosti neodvisnega svetovanja, ter oceni učinek ustreznih določb Direktive (EU) [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi] na male vlagatelje. Če je to potrebno, da se prepreči oškodovanje potrošnikov, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga zakonodajne spremembe.
|
[...]
6. Komisija tri leta po začetku dejanske uporabe Direktive (EU) [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi] in po posvetovanju z ESMA in EIOPA oceni učinke plačil tretjih oseb na male vlagatelje, zlasti z vidika morebitnih nasprotij interesov in glede razpoložljivosti neodvisnega svetovanja, ter oceni učinek ustreznih določb Direktive (EU) [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi] na male vlagatelje. Če je to potrebno, da se prepreči oškodovanje potrošnikov, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga zakonodajne spremembe.
|
|
Obrazložitev
|
|
Da bi končna ocena Komisije temeljila na zadostnih tržnih podatkih in razvoju, predlagamo, da se rok za pregled podaljša za dolžino obdobja prenosa, tj. na tri leta po začetku dejanske uporabe namesto tri leta po začetku veljavnosti.
|
Predlog spremembe 3
Predlog spremembe je povezan s priporočilom 3
Uvodna izjava 36a
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
|
(36a)(novo) ESMA in EIOPA bi morala pri določanju načina opredelitve „posebej tveganih produktov“ upoštevati kazalnike, ki so se prej uporabljali za odločanje o uporabi opozorila glede kompleksnosti in težke razumljivosti produkta, opredeljenega v Uredbi (EU) št. 1286/2014, vključno s tem, ali: (i) gre za naložbo v osnovna sredstva, v katera mali vlagatelji običajno ne vlagajo; (ii) je v produktu uporabljenih več različnih mehanizmov za izračun donosnosti naložbe, zaradi česar je bolj verjetno, da ga bo mali vlagatelj napačno razumel; in (iii) ali se pri donosnosti naložbe izkoriščajo pričakovani vedenjski odkloni malih vlagateljev, tako da se jim na primer ponudi vabljiva fiksna obrestna mera, ki ji sledi precej višja spremenljiva pogojna obrestna mera ali ponavljalna formula.
|
|
Obrazložitev
|
|
Sedanje „opozorilo glede kompleksnosti in težke razumljivosti produkta“ se nadomesti z opozorilom o tveganju, ki se bo uporabljalo za „posebej tvegane produkte“, ki bodo v celoti opredeljeni v delegiranih aktih. To pomeni, da sozakonodajalca in EESO nimajo vpliva na to opredelitev. Ker veljavna uredba (PRIIP) v uvodni izjavi 18 vsebuje pomembne smernice o uporabi „opozorila glede kompleksnosti in težke razumljivosti produkta“, predlagamo, da se ta ubeseditev ohrani v novi uredbi.
|
Predlog spremembe 4
Predlog spremembe je povezan s priporočilom 4
Člen 1(13) o vstavitvi člena 24d v Direktivo 2014/65/EU (MiFID)
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
2. Za namene odstavka 1 države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da na zahtevo pristojnih organov zagotovijo in dokažejo, da imajo fizične osebe, ki v imenu investicijskega podjetja opravljajo investicijsko svetovanje za stranke, vsaj znanje in usposobljenost iz Priloge V, ki ju vzdržujejo, ter da opravijo najmanj 15 ur poklicnega usposabljanja in razvoja na leto. Skladnost z merili iz Priloge V ter letno uspešno dokončanje stalnega poklicnega usposabljanja in razvoja se dokažeta s spričevalom.
|
2. Za namene odstavka 1 države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da na zahtevo pristojnih organov zagotovijo in dokažejo, da imajo fizične osebe, ki v imenu investicijskega podjetja opravljajo investicijsko svetovanje za stranke, vsaj znanje in usposobljenost iz Priloge V, ki ju vzdržujejo, ter da opravijo najmanj 35 ur poklicnega usposabljanja in razvoja na leto. Skladnost z merili iz Priloge V ter letno uspešno dokončanje stalnega poklicnega usposabljanja in razvoja se dokažeta s spričevalom.
|
|
Obrazložitev
|
|
Malim vlagateljem bi morali zaradi stroškovne učinkovitosti finančno svetovanje ponujati ustrezno usposobljeni finančni svetovalci. Sedanja zahteva po usposabljanju je zelo majhna v primerjavi z drugimi poklici in tipičnimi pravicami delavcev do usposabljanja. Glede na nova znanja in spretnosti, ki jih je treba pridobiti, med drugim o trajnostnem financiranju, predlagamo tudi višje zahteve po usposabljanju.
|
Predlog spremembe 5
Predlog spremembe je povezan s priporočilom 4
Člen 2(29)(b)(i), ki spreminja člen 10 Direktive (EU) 2016/97 (IDD)
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
(i) prvi, drugi in tretji pododstavek se nadomestijo z naslednjim:
[...]
Za namene prvega pododstavka države članice vzpostavijo in objavijo mehanizme za učinkovito nadziranje ter ocenjevanje znanja in sposobnosti zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov, zaposlenih v zavarovalnicah in pozavarovalnicah ter zaposlenih pri zavarovalnih posrednikih, kot je določeno v Prilogi I, ki temeljijo na vsaj 15 urah poklicnega usposabljanja ali razvoja letno, pri tem pa upoštevajo naravo prodajanih produktov, vrsto distributerja, njihovo vlogo in dejavnosti, ki jih opravljajo pri distributerju zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov.
Matične države članice zahtevajo, da se skladnost z merili iz Priloge I ter vsakoletno uspešno dokončanje stalnega poklicnega usposabljanja in razvoja dokazujeta s spričevalom.
|
(i) prvi, drugi in tretji pododstavek se nadomestijo z naslednjim:
[...]
Za namene prvega pododstavka države članice vzpostavijo in objavijo mehanizme za učinkovito nadziranje ter ocenjevanje znanja in sposobnosti zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov, zaposlenih v zavarovalnicah in pozavarovalnicah ter zaposlenih pri zavarovalnih posrednikih, kot je določeno v Prilogi I, ki temeljijo na vsaj 35 urah poklicnega usposabljanja ali razvoja letno, pri tem pa upoštevajo naravo prodajanih produktov, vrsto distributerja, njihovo vlogo in dejavnosti, ki jih opravljajo pri distributerju zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov.
Matične države članice zahtevajo, da se skladnost z merili iz Priloge I ter vsakoletno uspešno dokončanje stalnega poklicnega usposabljanja in razvoja dokazujeta s spričevalom.
|
|
Obrazložitev
|
|
Malim vlagateljem bi morali zaradi stroškovne učinkovitosti finančno svetovanje ponujati ustrezno usposobljeni finančni svetovalci. Sedanja zahteva po usposabljanju je zelo majhna v primerjavi z drugimi poklici in tipičnimi pravicami delavcev do usposabljanja. Glede na nova znanja in spretnosti, ki jih je treba pridobiti, med drugim o trajnostnem financiranju, predlagamo tudi višje zahteve po usposabljanju.
|
Predlog spremembe 6
Predlog spremembe je povezan s priporočilom 5
Člen 1(14), ki spreminja člen 25 Direktive 2014/65/EU (MiFID)
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
|
3a. Pri investicijskem svetovanju produkti, ki jih predlaga investicijsko podjetje, vključujejo vsaj en produkt, ki ima za cilj trajnostno naložbo, kot je opredeljeno v členu 9 Uredbe (EU) 2019/2088, razen če je stranka izrecno navedla, da nima preferenc glede trajnostnosti, kot so opredeljene v členu 2(7) Delegirane uredbe (EU) 2017/565.
|
|
Obrazložitev
|
|
Spremembe delegirane direktive MiFID II o trajnostnosti, ki jih je uvedla Komisija, se uporabljajo od 22. novembra 2022, vendar le za obveznosti glede upravljanja produktov. Da bi bile te spremembe učinkovite, jih je treba dopolniti z močnejšo vključitvijo trajnostnosti v prodajni proces, ki ga ureja direktiva o trgih finančnih instrumentov. Potrošniki se pogosto ne zavedajo vse večjega nabora trajnostnih produktov, ki so na voljo na trgu, zato bi jim jih bilo treba predlagati kot „privzeto možnost“, namesto da bi o njih morali sami povpraševati.
|
Predlog spremembe 7
Predlog spremembe je povezan s priporočilom 6
Člen 2(39), ki spreminja člen 23 Direktive (EU) 2016/97 (IDD)
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
4.
[...]
|
4.
[...]
(d) potrebne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da se digitalna razkritja ne zlorabljajo za prikrivanje najpomembnejših informacij za potrošnike, ki bi se morale pojaviti na prvi ravni;“
|
|
Obrazložitev
|
|
S tem so zaščitni ukrepi za digitalna razkritja in večplastno razvrščanje produktov, ki ostajajo v okviru IDD, usklajeni z novimi določbami iz revidirane uredbe o PRIIP.
|
IV.PREDLOGI SPREMEMB UREDBE
COM(2023) 278 final – 2023/0166 (COD)
Predlog spremembe 1
Predlog spremembe je povezan s priporočilom 5
Člen 1(5)(d)(ga), ki spreminja Uredbo (EU) 1286/2014 (MiFIR)
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
[...]
|
[...]
(iii)(novo) vire podatkov, na katerih temelji ocena trajnostnosti, ter povezavo do spletnega mesta proizvajalca, kjer so dostopni vhodni podatki;
|
|
Obrazložitev
|
|
Kot kažejo nedavna poročila preiskovalnega novinarstva o „netrajnostnih“ naložbah v finančne produkte, ki se prodajajo kot „temno zeleni“ produkti iz člena 9 uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo, obstaja pomembna informacijska asimetrija med proizvajalci in distributerji finančnih produktov, ki take produkte razvrščajo in tržijo, ter potrošniki, ki jih kupujejo. Da bi preprečili zavajajočo prodajo, bi morali imeti potrošniki možnost preveriti, zakaj je bil produkt razvrščen kot ustrezen v skladu s členom 8 ali 9 uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo. Zato predlagamo spremembo zahtev po razkritju, ki zajemajo take produkte.
|
V Bruslju, 3. oktobra 2023
Sandra PARTHIE
predsednica strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
_____________