NAT/903
EU in Agenda 2030: krepitev izvajanja ciljev trajnostnega razvoja
MNENJE
Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
EU in Agenda 2030: krepitev izvajanja ciljev trajnostnega razvoja
[raziskovalno mnenje na zaprosilo španskega predsedstva]
|
Kontakt
|
nat@eesc.europa.eu
|
|
Administratorka
|
Judit CARRERAS GARCIA
|
|
Datum dokumenta
|
12. 10. 2023
|
Poročevalka: Maria NIKOLOPOULOU
Soporočevalka: Antje GERSTEIN
|
Zaprosilo
|
špansko predsedstvo Sveta, 14. 4. 2023
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
2. 10. 2023
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
46/1/2
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
...
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Iz posebne izdaje poročila Združenih narodov o napredku v zvezi s cilji trajnostnega razvoja je razvidno, da je napredek na polovici časovnice za njihovo uresničitev nezadosten, kar je zaskrbljujoče.
Po navedbah iz tega poročila naj bi predhodna ocena približno 140 ciljev pokazala, da izvajanje ustrezno napreduje le pri 12 %. Pri skoraj polovici je napredek sicer prisoten, vendar je pretežno ali povsem nezadosten, pri približno 30 % pa sploh ni bilo napredka ali pa se je stanje poslabšalo v primerjavi z izhodiščem iz leta 2015.
1.2Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ponavlja, da EU potrebuje povezano, celovito strategijo z ambicioznimi dolgoročnimi cilji in načrti, da bi na evropski in svetovni ravni pospešili napredek v zvezi s cilji trajnostnega razvoja, čeprav jih Komisija obravnava kot bistven del političnih smernic. EU bi morala k tem ciljem pristopiti celostno, namesto da jih obravnava ločeno, saj bi s tem poenostavila svoje politike in instrumente za trajnostni razvoj.
1.3EESO poudarja, da je potrebna dolgoročna politična zavezanost Komisije, ki se bo nadaljevala tudi po koncu tega mandata. Komisija se mora zavezati, da bo deležnike vključila v zgodnje faze oblikovanja in določanja agende ter poskrbela za zastopanost drugih institucij in za ustrezne vire za vsebinsko in vključujočo udeležbo organizacij civilne družbe. Cilji trajnostnega razvoja morajo biti dolgoročna zaveza tudi po letu 2030.
1.4EESO poudarja, da je treba pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja sodelovati s civilno družbo, javnim in zasebnim sektorjem, akademskimi krogi, mladimi in ženskimi organizacijami. EESO je nedavno uspešno izpolnil vlogo posrednika, ko je poskrbel, da so bila stališča organizacij civilne družbe upoštevana pri prostovoljnem pregledu EU, zato Komisijo poziva, naj z njim vzpostavi prostor za reden in strukturiran dialog s civilno družbo, v katerem bi sodelovali podjetja, sindikati in organizacije civilne družbe, ki delujejo na lokalni in regionalni ravni.
1.5Po mnenju EESO so drugi ključni dejavniki, ki lahko omogočijo hitrejše izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, njihovo družbeno sprejemanje, ki ga je mogoče doseči s sorazmerno porazdelitvijo stroškov in koristi prehoda, proaktivna komunikacijska strategija proti napadom zoper Agendo 2030, nadaljnje naložbe v te cilje in njihova uskladitev z evropskim semestrom, multilateralizem ter vzpostavitev močne diplomacije ciljev trajnostnega razvoja ali zelenega dogovora. Strošek prehoda za podjetja, delavce in preostalo družbo ne sme biti nevzdržen.
2.Sedanje stanje po mnenju Komisije
2.1Evropska komisija navaja, da so cilji trajnostnega razvoja bistven del političnih usmeritev predsednice von der Leyen in letnih delovnih programov Evropske komisije.
Komisija pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja uporablja medresorski pristop ter jih v zakonodaji, politiki in financiranju EU obravnava prednostno.,
2.2Evropska komisija je julija 2023 predstavila svoj prvi prostovoljni pregled EU, v katerem je ponovno potrdila, da je EU zavezana Agendi 2030, in obravnavala stališča civilne družbe. V pregledu je predstavljen napredek EU pri notranjem in zunanjem izvajanju ciljev trajnostnega razvoja.
2.3Eurostat v svojem zadnjem poročilu z naslovom Sustainable development in the European Union – monitoring report on progress towards the SDGs in an EU context, 2023 edition (Trajnostni razvoj v Evropski uniji – poročilo o spremljanju napredka v zvezi s cilji trajnostnega razvoja v okviru EU, izdaja za leto 2023) obravnava napredek, ki ga je EU dosegla od leta 2015. Čeprav je bil na večini področij zmeren, se je stanje bistveno izboljšalo pri treh konkretnih ciljih. Kljub temu se je napredek zaradi več kriz, vključno s pandemijo COVID-19, podnebno krizo in vojno v Ukrajini, po letu 2020 upočasnil in na nekaterih področjih je prišlo celo do nazadovanja. Posledice krize zaradi COVID-19 so že jasno razvidne iz podatkov, v zvezi z vojno v Ukrajini pa je mogoče analizirati le kratkoročne učinke. Na splošno je bil znaten napredek dosežen pri nekaterih socialno-ekonomskih ciljih, bolj pa si je treba prizadevati za varstvo okolja in trajnostno rabo virov.
Večji napredek je potreben v zvezi s cilji trajnostnega razvoja 13, 15 in 17
2.4Čeprav so se neto emisije toplogrednih plinov po ocenah že zmanjšale za 30 %, so potrebna okrepljena prizadevanja na področju podnebnih ukrepov (cilj trajnostnega razvoja 13), da bi dosegli ambiciozen cilj o 55-odstotnem zmanjšanju do leta 2030.
2.5V zvezi z življenjem na kopnem (cilj trajnostnega razvoja 15) je mogoče opaziti majhen napredek in bolj si je treba prizadevati za izboljšanje stanja na področju degradacije zemlje in biotske raznovrstnosti. Proizvodne procese v EU je treba dosledneje pregledovati, izboljševati in inovirati, potrošniške navade pa je treba usmeriti k resnično trajnostnim rešitvam na vseh ravneh evropskih in svetovnih dobavnih verig.
2.6Napredek glede partnerstev za doseganje ciljev (cilj trajnostnega razvoja 17) je bil razmeroma slab, saj je viden zgolj na dveh področjih, in sicer pri uvozu iz držav v razvoju in deležu gospodinjstev s hitrim internetom. Po podatkih OECD je delež, namenjen uradni razvojni pomoči, nezadosten v večini držav EU, ki tako niso napredovale pri doseganju cilja, da do leta 2030 v ta namen zagotovijo sredstva v višini 0,7 % bruto nacionalnega dohodka.
2.7Evropsko računsko sodišče je v posebnem poročilu o podnebnih in energetskih ciljih EU zapisalo, da se ne zdi verjetno, da bodo z ukrepi iz evropskega zelenega dogovora, svežnja „Pripravljeni na 55“ in načrta REPowerEU doseženi ambiciozni cilji EU za leto 2030.
Napredek pri izvajanju preostalih ciljev trajnostnega razvoja
2.8V EU je bil dosežen znaten napredek pri zagotavljanju dostojnega dela in gospodarske rasti (cilj trajnostnega razvoja 8). EU je imela leta 2022 rekordno visoko stopnjo zaposlenosti (74,6 %) in je na dobri poti, da doseže cilj za leto 2030. Delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je bil leta 2022 rekordno nizek, cilj za leto 2030, v skladu s katerim naj bi ta delež znašal 9 %, pa je dosegljiv. Naložbe so leta 2022 še naprej močno rasle in vrh dosegle pri 23,2 % BDP.
2.9Pri odpravi revščine (cilj trajnostnega razvoja 1) je EU do leta 2019 na vseh področjih beležila izboljšanje, tako da je vse več ljudi lahko izpolnjevalo svoje osnovne potrebe. Od leta 2020 je stopnja zmanjševanja revščine večinoma prenizka, stopnja revščine pa se med državami članicami EU močno razlikuje, pri čemer revščina in socialna izključenost še posebej prizadeneta otroke in mlade.
2.10Napredek v zvezi z enakostjo spolov (cilj trajnostnega razvoja 5) je razmeroma pozitiven. Plačna vrzel med spoloma se je zmanjšala, ženske pa zavzemajo vse več vodstvenih položajev, vendar je kljub temu potreben večji napredek, da bi dosegli cilj za leto 2030. Po drugi strani je delež moških, ki končajo terciarno izobrazbo, še vedno manjši kot pri ženskah.
2.11EU je dosegla precejšen napredek pri zmanjšanju neenakosti (cilj trajnostnega razvoja 10), zagotavljanju kakovostnega izobraževanja (cilj trajnostnega razvoja 4), zagotavljanju miru, pravičnosti in močnih institucij (cilj trajnostnega razvoja 16), spodbujanju zdravja in dobrega počutja (cilj trajnostnega razvoja 3) ter spodbujanju industrije, pospeševanju inovacij in gradnji infrastrukture (cilj trajnostnega razvoja 9). Napredek glede odgovorne porabe in proizvodnje (cilj trajnostnega razvoja 12), trajnostnih mest in skupnosti (cilj trajnostnega razvoja 11), življenja v vodi (cilj trajnostnega razvoja 14), odprave lakote (cilj trajnostnega razvoja 2) ter čiste vode in sanitarne ureditve (cilj trajnostnega razvoja 6) je bil zmeren. Napredek v zvezi s cenovno dostopno in čisto energijo (cilji trajnostnega razvoja 7) je bil sicer zmeren, vendar se pri zadnjih podatkih ne upoštevajo posledice vojne v Ukrajini, povezane z energijo, ki so navedene v sporočilu Evropski semester 2023: pomladanski sveženj.
Posledice mednarodnih učinkov prelivanja
2.12EU je napredek dosegla tudi pri ustvarjanju pozitivnih učinkov prelivanja v zvezi z bruto dodano vrednostjo, obenem pa je zmanjšala svoj neto uvoz surovin.
2.13EU mora pri svojih prihodnjih politikah paziti, da njeni pristopi k politikam ne bodo povzročili novih negativnih učinkov prelivanja, povezanih z njeno porabo (pa naj gre za energijo, emisije, surovine, hrano ali potrošniško blago itd.).
3.Sedanje stanje po mnenju organizacij civilne družbe
3.1Ni presenetljivo, da so organizacije civilne družbe bolj kritične. To je posledica zlasti tega, da njihova poročila vključujejo tudi neuradne podatke iz zanesljivih virov, kot je organizacija Transparency International, poleg tega pa sledijo širšemu naboru kazalnikov in bolj upoštevajo vpliv EU na druge države.
3.2V zvezi s tem EESO ugotavlja, da je po mnenju organizacij civilne družbe doseganje ciljev trajnostnega razvoja po treh letih zaporednih kriz resno ogroženo. V zadnjem poročilu o ciljih trajnostnega razvoja
in poročilu generalnega sekretarja OZN so poudarjeni negativni učinki omenjenih kriz na te cilje in človekov razvoj po svetu. Vendar je prav v okviru vse večjih geopolitičnih napetosti in oslabljenega multilateralizma bistveno priznati, kako zelo pomembni so cilji trajnostnega razvoja in Agenda 2030, saj pomenijo najbolj celovit, ambiciozen in univerzalen časovni načrt za trajnostno socialno-ekonomsko blaginjo, združljivo z omejitvami planeta. Če se načela ciljev trajnostnega razvoja ne bodo izvajala, bi to lahko povzročilo nove krize, zato je še toliko pomembneje, da Evropska unija okrepi svoja prizadevanja ter te cilje uporabi kot usmeritev za povečanje notranjih ambicij ter okrepitev zunanjega dialoga in sodelovanja.
3.3V več nedavnih poročilih je navedeno, da je napredek v zvezi s trajnostnim razvojem po svetu in v Evropi neustrezen. Iz posebne izdaje poročila Združenih narodov o napredku v zvezi s cilji trajnostnega razvoja je razvidno, da je napredek na polovici časovnice za njihovo uresničitev nezadosten, kar je zaskrbljujoče.
Po navedbah iz tega poročila naj bi predhodna ocena približno 140 ciljev pokazala, da izvajanje ustrezno napreduje le pri 12 %. Pri skoraj polovici je napredek sicer prisoten, vendar je pretežno ali povsem nezadosten, pri približno 30 % pa sploh ni bilo napredka ali pa se je stanje poslabšalo v primerjavi z izhodiščem iz leta 2015.
3.4Glede na poročila civilne družbe, ki temeljijo na podatkih o trendih, je bila verjetnost, da bo EU dosegla vse cilje trajnostnega razvoja, majhna že pred pandemijo. Napredek že prej ni bil dovolj hiter, od leta 2020 pa stagnira. Trenutno kaže, da bo EU dosegla približno 66 % ciljev trajnostnega razvoja, vključenih v poročilo o trajnostnem razvoju Evrope
. Napredek pri 20 % kazalnikov je omejen, pri 13 % pa je prišlo do poslabšanja. EU se na področjih, kot so odgovorna poraba in proizvodnja, trajnostni prehranski sistemi, podnebni ukrepi ter zdravje kopenskih in morskih ekosistemov (cilj trajnostnega razvoja 2 in cilji trajnostnega razvoja 12–15) spoprijema z velikimi izzivi. Poleg tega so med državami prisotne vrzeli v uspešnosti na področju cilja trajnostnega razvoja 9 (industrija, inovacije in infrastruktura).
3.5Poleg tega so se v zadnjih dveh letih povečale neenakosti v več državah članicah, kot je razvidno iz pomanjkanja napredka v zvezi s številnimi razsežnostmi indeksa neprezrtja (angl. leave no one behind index) na ravni EU.
Evropa ima težave tudi pri doseganju cilja trajnostnega razvoja 17 (partnerstva za doseganje ciljev), delno tudi zato, ker zgolj štiri države članice EU izpolnjujejo cilj, v skladu s katerim naj bi uradni razvojni pomoči namenile 0,7 % bruto nacionalnega dohodka.
3.6Organizacije civilne družbe ugotavljajo tudi, da nekatere politike in instrumenti EU, kot sta akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic
in evropski zeleni dogovor
, niso ustrezno usklajeni s cilji trajnostnega razvoja
. Poleg tega ponavljajo, da akterji civilne družbe niso dovolj vključeni v spremljanje in izvajanje teh ciljev v EU.
4.Prihodnje politike: ključni dejavniki za dosego ciljev trajnostnega razvoja
4.1EESO je zaskrbljen zaradi razdrobljenega pristopa k doseganju ciljev trajnostnega razvoja v zakonodaji EU. EU in države članice namesto tega potrebujejo povezano in celovito strategijo, da bi dosegle te cilje na evropski in svetovni ravni. EESO je večkrat pozval, naj se namesto segmentiranja ciljev in njihovega ločenega obravnavanja sprejme krovna strategija s celostnim pristopom, da bi poenostavili politike trajnostnega razvoja ter učinkovito sodelovali z državljani in znanstveniki.
4.2Potrebni so cilji, časovni razporedi in časovni načrti, da se pojasni, kako namerava EU doseči 17 ciljev trajnostnega razvoja. Uporabila bi lahko operativnejši pristop, kot je pristop šestih preoblikovanj, ki vse cilje trajnostnega razvoja združuje v šest korenitih preoblikovanj. Vsako preoblikovanje je usklajeno z organizacijo vlade in opisuje korenito spremembo družbenih, gospodarskih, političnih in tehnoloških struktur, ki temelji na načelu krožnosti in načelu, da nihče ne sme biti zapostavljen. Ta okvir je bil prilagojen evropskemu kontekstu
, da bi se oblikoval diskurz, ki deluje in o katerem je enostavno komunicirati, ter da bi pomagal ustvariti sinergije in iskati kompromise med cilji. EESO meni, da je to zanimiv pristop, ki ga je treba podrobneje preučiti in bi lahko služil kot merilo za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja. Prav tako je bistveno, da se načrt redno posodablja in da se cilji ohranijo tudi po letu 2030.
4.3K bolj trajnostnemu in hkrati boljšemu življenjskemu slogu državljanov bi lahko prispevale tudi druge politike, ki na prvi pogled niso neposredno povezane s cilji trajnostnega razvoja, s čimer bi te cilje še dodatno spodbujali. Tako bi lahko na primer s politikami na področju organizacije časa, med drugim za pripravo urnikov, delovni čas, prosti čas in druge vidike življenja ljudi, ter načrtovanjem mest izboljšali uspešnost v šoli in na delovnem mestu ter usklajevanje družinskega in poklicnega življenja in razvili več pametnih mest z ustreznimi sistemi javnega prevoza itd. Čeprav je ta področja politike treba oblikovati in izvajati na regionalni in nacionalni ravni, morajo biti v skladu s cilji politike EU. Posebno pozornost je treba nameniti zmanjšanju teritorialnih neravnovesij med mesti in podeželjem, da bi preprečili odseljevanje in zapuščanje podeželskih območij.
4.4Poleg tega bi bilo treba za preprečevanje nenamernih posledic nacionalnih politik uporabiti tudi prakse in postopke javnega upravljanja, zlasti javnega naročanja, in ocene učinka zakonodajnih predpisov. Cilji, ki temeljijo na porabi, ukrepi za prehransko in energetsko učinkovitost ter inovacije lahko pripomorejo k omejevanju učinkov prelivanja v verigah preskrbe s hrano, minerali in drugim blagom. Tak sveženj politik bi bilo treba podpreti z jasno komunikacijsko strategijo, mehanizmi izvrševanja, kjer je potrebno, in celovitimi podatkovnimi sistemi na ravni EU, nacionalni in panožni ravni ter ravni podjetij.
4.5Da bi cilje trajnostnega razvoja dosegli, jih je treba lokalizirati. Lokalni in regionalni akterji, ki se zavežejo, da bodo svoje politike povezali s cilji trajnostnega razvoja, so ključnega pomena za uspeh. Lokalizacijo je treba podpreti z učinkovito ureditvijo upravljanja na več ravneh. Poleg vključevanja ciljev trajnostnega razvoja v lokalne razvojne načrte bi bilo treba uvesti spodbude za javne in zasebne deležnike za sodelovanje, inovacije in skupno oblikovanje rešitev z večsektorskim pristopom.
Sistematično spremljanje dialoga in vzpostavitev zanesljive zbirke podatkov
4.6Močna večdeležniška partnerstva in znanstveno utemeljeni načrti bi morali biti v središču oblikovanja evropske politike. S poslušanjem in upoštevanjem zamisli in pomislekov podjetij, sindikatov in organizacij civilne družbe, ki delujejo na lokalni in regionalni ravni ter imajo jasno sliko o gospodarstvu in socialnih potrebah, bomo pospešili ta proces in med izvajanjem novih politik preprečili negativne učinke.
4.7EESO je imel med pripravo prostovoljnega pregleda EU bistveno vlogo pri zbiranju stališč organizacij civilne družbe, ki so bila nato vključena v končni dokument. Glede na uspešno sodelovanje pri tej nalogi EESO poziva Komisijo, naj skupaj z njim vzpostavi prostor za strukturno vključevanje civilne družbe v izvajanje ciljev trajnostnega razvoja. Pomembno je, da se Komisija temu cilju zaveže dolgoročno, tudi po koncu sedanjega mandata, pri čemer je treba deležnike vključiti v zgodnje faze oblikovanja in določanja agende ter zagotoviti zastopanost drugih institucij in ustrezne vire, potrebne za smiselno in vključujoče sodelovanje organizacij civilne družbe. Koristno bi bilo tudi vzpostaviti sodelovanje s pomembnimi skupinami in drugimi deležniki ter njihovimi regionalnimi koordinatorji, da bi predstavili svoja stališča organom EU in ZN ter da bi bile njihove zahteve bolj prepoznavne.
4.8Kar zadeva predlog št. 39 iz končnega poročila Konference o prihodnosti Evrope, bi lahko EESO s svojo edinstveno vlogo v institucionalni strukturi EU spodbujal državljanske forume, povezane z učinkovitejšim doseganjem ciljev trajnostnega razvoja, in jih moderiral. Prepričan je, da je mogoče s posvetovalnimi demokratičnimi postopki izboljšati politike ter okrepiti ekonomsko in socialno kohezijo, zlasti v tako zahtevnem prehodnem času. Mladi in izobraževanje imata ključno vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, saj bodo na mlade najbolj vplivale sedanje odločitve in so vse bolj zaskrbljeni glede prihodnosti.
4.9Mladinske in ženske organizacije so bistvene za spodbujanje trajnostnega razvoja, zato bi jim bilo treba omogočiti, da cilje trajnostnega razvoja prenašajo v nacionalne, regionalne in lokalne politike. EU bi morala povečati vpliv evropske mladine in žensk na politiko in odločanje v zvezi s cilji trajnostnega razvoja na vseh ravneh, in se pri tem zgledovati po izkušnjah EESO z vključevanjem mladih, saj je v njegovi delegaciji na Konferenci pogodbenic mladi delegat, gosti pa tudi okrogle mize za mlade o podnebju in trajnostnosti.
4.10Dobro oblikovanje politike temelji na zanesljivih podatkih: v evropskem okviru je bistveno spremljanje in ocenjevanje napredka pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, tudi v zunanjih odnosih s partnerskimi državami zunaj EU. EESO poziva Eurostat, naj v svojo zbirko podatkov o ciljih trajnostnega razvoja sistematično vključuje podatke o uspešnosti iz evropskega semestra, da bi lahko bolje ocenili uspešnost pri teh ciljih znotraj Evropske unije. Eurostat mora ostati uradni vir podatkov, vendar se mora tudi izboljšati in razmisliti o inovativnejšem pristopu h kazalnikom. Poleg tega imajo nekatere organizacije civilne družbe zelo specifične in dragocene podatke, ki bi jih morali oblikovalci politik upoštevati v posameznih primerih.
4.11EESO s presenečenjem ugotavlja, da analiza Komisije temelji na podatkih do leta 2019, zlasti v zvezi s ciljem trajnostnega razvoja 1 o revščini. Zaradi številnih kriz, ki so sledile, tj. pandemije COVID-19, rasti obrestnih mer, visoke inflacije in cen energije, ter drugih posledic, povezanih z rusko invazijo v Ukrajini, so se razmere za številne družine poslabšale. Glede revščine otrok in mladih podatki kažejo, da je bilo leta 2021 po ocenah 24,4 % otrok (mlajših od 18 let) v EU izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti v primerjavi z 21,1 % odraslih (starih 18 let in več). Najnovejši podatki kažejo, da je bilo leta 2021 20 % mladih, starih od 15 do 29 let, izpostavljenih tveganju revščine, medtem ko je stopnja tveganja revščine za celotno prebivalstvo EU znašala 17 %. Poleg tega se je po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) leta 2022 na svetovni ravni z lakoto soočalo 122 milijonov ljudi več kot leta 2019, pri čemer se je v Evropi še poslabšala neustrezna prehranska varnost.
Spodbujanje več naložb v ljudi in infrastrukturo
4.12Pri ciljih trajnostnega razvoja gre predvsem za naložbe v človeški kapital (zdravje, izobraževanje, socialna zaščita) in fizično infrastrukturo (elektrifikacija, čista energija, digitalna infrastruktura). EU zato potrebuje širok pristop k usmerjanju javnih in zasebnih naložbenih tokov v njihovo doseganje. To zahteva usklajeno in boljše nacionalno načrtovanje, regulacijo, poročanje in nadzor. V zvezi s tem bi lahko nov gospodarski model, ki bo trajnosten in vključujoč, spodbudili tudi z uskladitvijo evropskega semestra s cilji trajnostnega razvoja.
4.13Družbeno sprejemanje ciljev trajnostnega razvoja bi lahko povečali tudi s poudarjanjem, da so politike trajnostnega razvoja neločljivo povezane z blaginjo, zdravim gospodarstvom, pravno državo, temeljnimi pravicami, tj. stebri dolgoročne družbene dobrobiti. Pomembno je jasno komunicirati o tem, kako bo uresničitev ciljev trajnostnega razvoja pozitivno vplivala na različne družbene skupine. Bistveno je zlasti pokazati, kako se s temi cilji ustvarja vrednost za podjetja, na primer dobiček zaradi diferenciacije trga, kar spodbuja zanimanje vlagateljev in povečuje odpornost dobavnih verig.
4.14K družbenemu sprejemanju ciljev trajnostnega razvoja lahko prispevamo tako, da na enostaven način pojasnimo, zakaj so pomembni, in poudarimo njihove koristi. Razumevanje njihovega pomena se začne s formalnim ali neformalnim izobraževanjem. Na lažne novice v zvezi z negativnimi učinki Agende 2030 se je treba ustrezno odzvati. Glede na to, da nekatera populistična gibanja, ki razširjajo teorije zarote, še zlasti pa skrajno desne politične stranke uporabljajo izkrivljen diskurz o negativnih učinkih trajnostnega razvoja, je zaradi bližajočih se evropskih volitev ključno oblikovati proaktivno komunikacijsko strategijo, ki temelji na dejstvih.
4.15Na družbeno sprejemanje ciljev trajnostnega razvoja pozitivno vpliva tudi, če se ljudje zavedajo, da bodo poleg stroškov prehoda na bolj zelen, pravičnejši in uspešnejši svet enakomerno porazdeljene tudi njegove koristi. Vendar morajo države članice in EU dokazati, da so dejansko sposobne zagotoviti tako porazdelitev, če želijo, da jim ljudje v zvezi s tem zaupajo. Strošek prehoda za podjetja, delavce in preostalo družbo ne sme biti nevzdržen.
Zunanji pogled: multilateralizem in zelena diplomacija
4.16EU je imela pomembno vlogo pri sprejetju ciljev trajnostnega razvoja in bi morala imeti zdaj vodilno vlogo pri spodbujanju močnejše zaveze tem ciljem na globalni ravni. Na vrhu o ciljih trajnostnega razvoja leta 2023, konferenci COP28 in vrhu o prihodnosti leta 2024 bi morala voditi diplomacijo ciljev trajnostnega razvoja/zelenega dogovora.
4.17Ker se države z nizkimi in srednjimi dohodki spoprijemajo z velikimi proračunskimi težavami in nimajo dostopa do mednarodnega kapitala za naložbe v Agendo 2030, bi morala EU uresničiti in okrepiti zaveze s konference COP27 in vrha G20 na Baliju ter podpreti poziv generalnega sekretarja OZN k spodbudam za cilje trajnostnega razvoja, da bi breme financiranja prilagajanja na podnebne spremembe ter stroške izgub in škode porazdelili med države, ki so zanje najbolj odgovorne. Poleg spodbujanja znatnega povečanja financiranja ciljev trajnostnega razvoja s krepitvijo posojilne zmožnosti multilateralnih razvojnih bank bi si morala EU prizadevati tudi za obsežno reformo svetovnega finančnega ustroja in mednarodnih institucij, med drugim OZN, Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Z odločnim ukrepanjem za okrepitev mednarodnega financiranja ciljev trajnostnega razvoja in sistemov OZN lahko druge države spodbudi k uresničevanju svojih vrednot, osredotočenih na človekovo dostojanstvo, svobodo, demokracijo in pravno državo.
4.18EESO poziva tudi k okrepitvi prizadevanj, da bi čim prej, vendar najpozneje do leta 2030, dosegli cilj, v skladu s katerim bi za uradno razvojno pomoč namenili 0,7 % sredstev bruto nacionalnega dohodka, da se spodbudita trajnostni gospodarski razvoj in blaginja v državah v razvoju. To vključuje sredstva EU, pa tudi sredstva držav članic.
Čim bolj omejiti negativne mednarodne učinke prelivanja
4.19Poraba EU je povezana z znatnimi negativnimi učinki prelivanja na okolje in družbe po svetu. EU je nedavno okrepila svoja prizadevanja za spremljanje in zmanjšanje teh negativnih mednarodnih učinkov, ki se kažejo kot netrajnostne dobavne verige, in sicer zlasti s sodelovanjem s partnerskimi državami pri pripravi načrtov za prehod. Trdni dvostranski trgovinski sporazumi, ki so v najboljšem interesu EU in tretjih držav, so pomembni in bi morali vključevati zrcalne določbe glede ciljev trajnostnega razvoja, ne le zato, da bi preprečili učinke prelivanja ter drugim državam pomagali izboljšati njihove standarde, temveč tudi, ker bi bilo to pošteno do podjetij in sektorjev EU, zlasti primarnih sektorjev, ki si prizadevajo za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja in v ta namen izvajajo naložbe.
4.20Sedanje zakonodajne akte v EU, ki so že v obravnavi, bi bilo treba razumeti kot učinkovite priložnosti za pospešitev uresničevanja ciljev Agende 2030. S sprejetjem predloga direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in predloga o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, ter izvajanjem priporočil iz sporočila o dostojnem delu po vsem svetu lahko prispevamo k doseganju ciljev trajnostnega razvoja 12 in 8. Poleg tega bosta na uresničitev ciljev trajnostnega razvoja in omejevanje negativnih učinkov prelivanja pozitivno vplivali tudi direktiva o embalaži in odpadni embalaži ter direktiva o energetski učinkovitosti. EESO nazadnje meni, da mora imeti EU skupaj s svojimi mednarodnimi partnerji vodilno vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. EU bi morala nadaljevati svoja prizadevanja na svetovni ravni, tudi za nenehno izboljševanje podpornih sporazumov, kot so vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah.
V Bruslju, 2. oktobra 2023
Peter SCHMIDT
predsednik strokovne skupine za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
_____________