|
MNENJE
|
|
Evropski ekonomsko-socialni odbor
|
|
Reforma trga električne energije
|
|
_____________
|
|
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2019/943 in (EU) 2019/942 ter direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 za izboljšanje zasnove trga električne energije v Uniji
[COM(2023) 148 final – 2023/0077 (COD)]
|
|
|
|
TEN/793
|
|
|
|
Poročevalec: Jan DIRX
|
|
Soporočevalec: Christophe QUAREZ
|
|
Zaprosila
|
Evropska komisija, 14. 3. 2023
Svet Evropske unije, 31. 3. 2023
Evropski parlament, 29. 3. 2023
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
16. 5. 2023
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
14. 6. 2023
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
579
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
209/11/9
|
1.Politična priporočila
1.1Energija – z infrastrukturo, potrebno za prenos in distribucijo,– se bistveno razlikuje od ostalih dobrin, saj je temeljni element našega ekonomskega in socialnega sistema ter tako osrednji del zagotavljanja javnih storitev. Oskrba z energijo spada torej med storitve splošnega pomena. Zato je treba ustvariti regulativne okvirne pogoje za energijo prihodnosti, ki bodo zagotavljali okolju prijazno, cenovno dostopno in zanesljivo oskrbo z energijo ter tudi pravico do energije. To tudi pomeni, da je treba pri zasnovi trga energije upoštevati zahteve, povezane z razogljičenjem. EESO meni, da je za dosego cenovno dostopne osnovne oskrbe z energijo treba z novo zasnovo trga omogočiti osnovno oskrbo z energijo po reguliranih cenah.
1.2Po mnenju EESO bi morala Komisija v svojem predlogu reforme trga električne energije predstaviti več korakov za prilagoditev zasnove trga novi realnosti, v kateri si je treba hkrati prizadevati za uresničenje treh ciljev: trajnostnosti, cenovne dostopnosti in zanesljivosti oskrbe. Nova realnost bo temeljila tudi na obnovljivih virih energije, pri čemer bodo poleg velikih proizvajalcev vse večjo vlogo imeli tudi proizvajalci-odjemalci in mali udeleženci na trgu.
1.3Sistem, ki upošteva te spremembe, lahko deluje le, če se odpravi vrstni red gospodarnosti in nadomesti z modelom, pri katerem cene električne energije temeljijo na konkretnih proizvodnih stroških. Prav tako mora sistem upoštevati povprečne stroške pri določanju cen.
1.4V okviru reforme trga električne energije je treba liberalizacijo kritično preučiti z vidika njene trajnostnosti, cenovne dostopnosti in zanesljivosti oskrbe. Poleg tega je treba poudariti, da se je s sedanjo krizo pokazalo, da liberalizirani energetski trgi ne morejo zadostiti potrebam in ne ustvarjajo zadostnih spodbud in varnosti naložb v obnovljive vire energije. Vlade bodo odgovorne za doseganje teh treh ciljev (trajnostnosti, cenovne dostopnosti in zanesljivosti oskrbe) na dolgi rok, saj jih trg ne bo spontano povezal in uresničil.
1.5EESO se zato zavzema za hibridni model, pri katerem tržne sile in ciljno usmerjeno upravljanje skupaj vodijo do optimalnega delovanja trga v okviru zastavljenih ciljev. Bistvo tega modela je vladni „energetski mehanizem“, ki kupuje električno energijo od proizvajalcev in jo prodaja dobaviteljem gospodinjskih odjemalcev, malim in srednjim podjetjem, energetskim skupnostim državljanov in velikim odjemalcem, pa tudi drugim državam, kjer je to primerno in mogoče, pri čemer so vodilo za odločanje navedeni trije cilji. Ta mehanizem bi na podlagi razpisov sklepal dolgoročne pogodbe s proizvajalci električne energije, pri čemer bi bile pogodbe različnih vrst, na primer pogodbe o nakupu električne energije, pogodbe na razliko ter pogodbe s stroški in dodatkom.
1.6EESO močno podpira predlog Komisije, da se vloga odjemalcev okrepi z uvedbo pravice do neposredne souporabe energije iz obnovljivih virov. Pogoj za to pa je med drugim zahteva, da morajo biti vse zadevne informacije jasne in dostopne potrošnikom, da bodo lahko kot odjemalci in proizvajalci imeli neodvisno vlogo na trgu električne energije. EESO tudi meni, da mora biti trg organiziran tako, da bo odjemalcem, ki sami proizvajajo električno energijo (proizvajalci-odjemalci), ali drugim malim udeležencem na trgu omogočil čim večjo korist od električne energije, ki jo proizvedejo sami, tudi če jo dovajajo v omrežje. Primer tega, kako je to mogoče organizirati na drugačen, bolj pošten način za male proizvajalce, je „banka električne energije“.
1.7Poleg zahteve po pospešitvi razvoja zelenih plinov EESO poziva Komisijo, naj v sveženj za vodik in nizkoogljične pline vključi uredbo za zasnovo trga zemeljskega plina. Na ta način bi z enotnim integriranim in varnim trgom zemeljskega plina na ravni EU pospešili elektrifikacijo energetskega sistema z zagotavljanjem večje cenovne enakosti in varnosti za potrošnike.
1.8Za močno povezane sisteme energije iz obnovljivih virov in pospešen prehod na razogljičen sistem pa samo shranjevanje in lastna proizvodnja električne energije ne bosta zadostovala. Kar potrebujemo, so prožni trgi, ki v najboljšem scenariju tudi opozorijo na razmere, ki prevladujejo v omrežju. Pri vzpostavljanju teh prožnih trgov je smiselno razlikovati med različnimi ravnmi napetosti.
1.9Ker bo za popolno učinkovitost reforme potreben čas, EESO priporoča, da mehanizem omejitve podmejnih donosov ostane v veljavi, dokler reforma ne bo v celoti izvedena. Prihodki bi morali biti usmerjeni v najbolj ranljive z možnostjo znižanja cen glede na tekoča gibanja veleprodajnih cen.
1.10EESO poziva Komisijo, naj spremlja učinke predlagane reforme trga z električno energijo. To je nujno, saj ta trg doživlja korenite spremembe, vendar je še daleč do popolnoma novega sistema, zato bodo v prihodnjih letih nedvomno potrebne nadaljnje prilagoditve. To je pomembno tudi zato, ker za sedanji predlog Komisije ni bila pripravljena nikakršna ocena učinka, kar povečuje negotovost glede učinkov te reforme.
2.Utemeljitev političnih priporočil
Splošni vidiki
2.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) že nekaj časa poziva k reformi trga električne energije v EU. Razlog je v tem, da se tveganja, ki jim je izpostavljen trg električne energije v EU, v praksi večinoma prenašajo na odjemalce, kar je v posebnem poročilu z naslovom Povezovanje notranjega trga z električno energijo ugotovilo tudi Evropsko računsko sodišče.
2.2Zvišanje cen energije v letih 2021 in 2022 se je pospešilo z rusko agresijo proti Ukrajini; vojna je vplivala na cene fosilnih goriv, predvsem plina, posledične podražitve pa so se po vrstnem redu gospodarnosti prenesle na cene električne energije. Tako je bilo jasno, da obstoječa struktura trga električne energije ne more ohraniti cen električne energije, ki bi bile obvladljive za odjemalce in podjetja.
2.3Zavedati se je tudi treba, da obstaja temeljni ekonomski razlog za preoblikovanje trga električne energije: mejni stroški sistemov energije iz obnovljivih virov so enaki nič. Jasno je, da tržni sistem z mehanizmom cen, pri katerem obračunsko ceno določajo mejni stroški zadnje elektrarne, ne bo deloval v prihodnjem sektorju električne energije, v katerem bodo prevladovali sistemi energije iz obnovljivih virov (ali drugi sistemi z intenzivnimi naložbami v osnovna sredstva). Zato kot plačilno shemo za vse proizvajalce energije iz obnovljivih virov potrebujemo pogodbo na razliko, pri kateri se za določitev referenčne cene uporabljajo izravnani stroški energije (ali povprečni stroški).
2.4Glavni razlog za pogodbo na razliko so mejni stroški obnovljivih virov energije. Nasprotno od tega, kar meni Komisija, bo s pogodbo na razliko stabilnost cen dosežena le delno, če sploh. To bi držalo, če bi pogodba na razliko zajemala samo proizvedeno električno energijo in ne kompleksnejših proizvodov, kot je kombinacija proizvodnje energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in upravljanja povpraševanja. Razlog za to je, da je treba v obdobjih, ko je proizvodnja energije iz obnovljivih virov nizka, kupiti preostalo energijo, ti stroški pa so lahko precej visoki. Komisija tega učinka ne upošteva in končnim potrošnikom obljublja stvari, ki v resnici ne bodo izvedljive.
2.5EESO poudarja, da se energija z infrastrukturo, potrebno za prenos in distribucijo,– bistveno razlikuje od ostalih dobrin, saj je temeljni element našega ekonomskega in socialnega sistema ter tako osrednji del zagotavljanja javnih storitev. Oskrba z energijo spada torej med storitve splošnega pomena. Zato je treba ustvariti regulativne okvirne pogoje za energijo prihodnosti, ki bodo zagotavljali okolju prijazno, cenovno dostopno in zanesljivo oskrbo z energijo ter tudi pravico do energije. To tudi pomeni, da je treba pri zasnovi trga energije upoštevati zahteve, povezane z razogljičenjem. EESO meni, da je za dosego cenovno dostopne osnovne oskrbe z energijo treba z novo zasnovo trga omogočiti osnovno oskrbo z energijo po reguliranih cenah. Povračilo stroškov dobaviteljem energije mora temeljiti na dokazilih o stroških, v zameno pa je treba od dobaviteljev energije stalno zahtevati, da zagotavljajo določen delež energije za osnovno oskrbo.
2.6Jasno je, da so nedavni dogodki na trgu električne energije opozorili na to, kako pomembno je najti novo in ustrezno ravnovesje med prisotnostjo javnih in zasebnih akterjev na trgu električne energije. EESO je to vprašanje temeljito preučil v mnenju TEN/771 z naslovom Javne naložbe v energetsko infrastrukturo kot del rešitve za podnebna vprašanja (glej opombo 1). EESO je hkrati trdno prepričan, da so reforme trga električne energije nujno potrebne, da se dosežejo navedeni cilji trajnostnosti, cenovne dostopnosti in zanesljivosti oskrbe.
2.7Komisija je 14. marca 2023 objavila zakonodajni predlog za „reformo zasnove trga z električno energijo v EU, da bi pospešila porast obnovljivih virov energije in postopno opuščanje plina, zmanjšala odvisnost zneskov na računih odjemalcev od nestanovitnih cen fosilnih goriv, v prihodnje bolje zaščitila odjemalce pred povišanji cen in morebitnimi tržnimi manipulacijami ter da bi industrija EU postala čista in konkurenčnejša“.
2.8EESO pozdravlja ta predlog kot prvi korak v pravo smer: energetski sistem prihodnosti, ki bi moral biti razogljičen, temeljiti na obnovljivih in neogljičnih virih energije in biti osredotočen na odjemalce. Vse zadevne informacije morajo biti jasne in dostopne potrošnikom, da bodo lahko kot odjemalci in proizvajalci imeli neodvisno vlogo na trgu električne energije.
2.9EESO poziva Komisijo, naj spremlja učinke predlagane reforme trga z električno energijo. To je nujno, saj ta trg doživlja korenite spremembe, vendar je še daleč do popolnoma novega sistema, zato bodo v prihodnjih letih nedvomno potrebne nadaljnje prilagoditve. To je pomembno tudi zato, ker za sedanji predlog Komisije ni bila pripravljena nikakršna ocena učinka, kar povečuje negotovost glede učinkov te reforme.
2.10V predlogu reforme trga električne energije je načrtovana uvedba storitve in produktov za izravnavo konic; pri tem gre za zmožnost udeležencev na trgu, da zmanjšajo porabo električne energije ob konicah, ki jo določi operater prenosnega sistema. V skladu s členom 7a se pogodbe za naročilo produkta za izravnavo konic ne smejo skleniti več kot dva dni pred njegovo aktivacijo, pogodbeno obdobje pa ne sme biti daljše od enega dne. Tako kratek rok je zaželen, da se preprečijo zlorabe, zlasti s strani velikih potrošnikov, vendar bi lahko številnim potrošnikom (in neodvisnim agregatorjem) preprečil dobavo proizvodov. EESO zato poziva Komisijo, naj preuči pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče podaljšati pogodbeno obdobje.
2.11Po mnenju EESO je Komisija pripravila nekaj dobrih predlogov za prilagoditev trga električne energije, vendar bi morala narediti več korakov za prilagoditev zasnove trga novi realnosti, v kateri je potrebno hkratno upravljanje treh ciljev: trajnostnosti, cenovne dostopnosti in zanesljivosti oskrbe. Zasnova bo temeljila tudi na obnovljivih virih energije, pri čemer naj bi, kot obljublja Komisija, poleg velikih proizvajalcev vse večjo vlogo imeli tudi mali udeleženci na trgu. Vendar predlog Komisije tega ne odraža v zadostni meri, zato EESO dodaja še dva druga predloga, ki naj se vključita v zakonodajni predlog.
2.12Sistem, ki upošteva te spremembe, lahko deluje le, če se odpravi vrstni red gospodarnosti in nadomesti z modelom, pri katerem cene električne energije temeljijo na konkretnih proizvodnih stroških. Prav tako mora sistem upoštevati povprečne stroške pri določanju cen.
Vladni mehanizem
2.13Od leta 1996 je EU zavezana liberalizaciji trga električne energije. V okviru reforme tega trga je treba liberalizacijo kritično preučiti z vidika njene trajnostnosti, cenovne dostopnosti in zanesljivosti oskrbe. Upoštevati je treba preteklo in prihodnje dogajanje na trgu, vključno z velikimi spremembami proizvodnih zmogljivosti z zelo različnimi neto cenami. Vlade bodo odgovorne za doseganje teh treh ciljev na dolgi rok, saj jih trg ne bo spontano povezal.
2.14EESO meni, da bi se bilo bolje odločiti za učinkovito mešanico liberalizacije in usmerjanja, s čimer bi združili prednosti liberaliziranega trga z želeno usmeritvijo na strani vlad, s tem pa bi zagotovili spoštovanje ciljev.
2.15Kot je EESO poudaril že v mnenju TEN/771, je treba posebno pozornost nameniti opredelitvi, da je razvoj omrežja v prevladujočem javnem interesu, vključitvi blažitve podnebnih sprememb kot regulativnega cilja ter na splošno boljši usklajenosti pri načrtovanju obnovljivih virov energije in elektroenergetskega omrežja. Nujno potrebne so konkretne zahteve v skladu z evropsko zakonodajo.
2.16Model, ki ga EESO tu predstavlja za reformirani trg električne energije, torej temelji na naslednjem načelu: liberalizacija, kjer je mogoča, in regulacija, kjer je potrebna. To bi bil hibridni model, pri katerem tržne sile in ciljno usmerjeno upravljanje skupaj vodijo do optimalnega delovanja trga v okviru zastavljenih ciljev.
2.17V skladu s tem modelom, ki ga omogoča že veljavna zakonodaja, bi moral biti vzpostavljen vladni „energetski mehanizem“, ki bi kupoval električno energijo od proizvajalcev in jo prodajal dobaviteljem gospodinjskih odjemalcev, malim in srednjim podjetjem, energetskim skupnostim državljanov in velikim odjemalcem, pa tudi drugim državam, kjer bi bilo to primerno in mogoče, pri čemer so kot vodilo pri odločanju navedeni trije cilji. Ta mehanizem bi na podlagi razpisov sklepal dolgoročne pogodbe s proizvajalci električne energije, pri čemer bi bile pogodbe različnih vrst, na primer pogodbe o nakupu električne energije, pogodbe na razliko ter pogodbe s stroški in dodatkom. Ker naj bi bile pogodbe na razliko instrument za spodbujanje novih naložb za proizvodnjo električne energije iz sistemov obnovljivih virov energije, to orodje proizvajalcem ne sme preprečiti prizadevanj za optimiziranje proizvodnje električne energije. Za dražbo pogodb na razliko je treba opredeliti najnižjo in najvišjo ceno, ki temeljita na dinamični referenčni vrednosti na podlagi izravnanih stroškov energije zadevnih tehnologij (sonce, veter idr.). Zato je treba od držav članic zahtevati, da določijo najnižja in najvišja plačila, s čimer bi se proizvajalce električne energije spodbudilo k optimizaciji proizvodnje. Za mejno oskrbo z energijo (na primer s plini iz obnovljivih virov ali baterijami) bi morale veljati posebne določbe.
2.18Glede na razpoložljive proizvodne možnosti in v skladu z navedenimi tremi cilji lahko mehanizem sklepa pogodbe z različnimi tipi proizvodnih podjetij. Dolgoročne pogodbe, ki jih sklene mehanizem, zagotavljajo tako sprejemljivo ceno, ki jo jamči država za končne odjemalce, kot tudi varnost naložb za proizvajalce.
2.19Mehanizem nato odkupljeno električno energijo proda naprej distribucijskim podjetjem, velikim odjemalcem in drugim udeležencem na trgu. V ta namen se lahko sklepajo tudi različne vrste pogodb, ki so delno določene na podlagi želja udeležencev. Določene so najvišje cene za preprodajo, da se preprečijo dodatni dobički.
Banka električne energije
2.20EESO močno podpira pristop, opisan v evropski energetski uniji Komisije, da bi okrepili vlogo potrošnikov in jih postavili v središče politike, med drugim z vzpostavitvijo pravice do neposredne souporabe energije iz obnovljivih virov. Zato pozdravlja, da je Komisija v svoj predlog vključila, da bodo potrošniki lahko svojim sosedom prodajali odvečno električno energijo, ki jo je proizvedla njihova strešna sončna elektrarna. Po mnenju EESO mora biti trg organiziran tudi tako, da bo odjemalcem, ki sami proizvajajo električno energijo (proizvajalci-odjemalci in skupnosti energije iz obnovljivih virov), ali drugim malim udeležencem na trgu ali proizvajalcem omogočil, da imajo čim večjo korist od električne energije, ki jo proizvedejo sami, tudi če jo dovajajo v omrežje. Primer tega, kako je to mogoče organizirati na drugačen, bolj pošten način za male proizvajalce, je „banka električne energije“ – koncept, ki ga je mogoče še izpopolniti.
2.21Banka električne energije lahko deluje tako: na strehi imate sončne panele, ki ob sončnih dnevih proizvedejo več električne energije, kot je tisti dan porabite. Ta presežek električne energije prek omrežja dobavite distribucijskemu podjetju, s katerim imate sklenjeno pogodbo. Podjetje lahko prek vašega pametnega števca odčita, koliko električne energije ste dobavili in ta znesek bo delno (morda med 70 % in 90 %, odvisno od tega, koliko energije dobavite v omrežje; manjšim dobaviteljem se pripiše večji delež) pripisan v dobro vašemu računu kWh. Le delno je pripisan iz treh razlogov: prvič, zaradi financiranja storitev banke, drugič, podjetje mora upoštevati morebitne razlike v ceni med trenutkom, ko dobavite energijo, in trenutkom, ko jo želite kupiti, in tretjič, ker je treba v sistem vključiti spodbude za dodajanje zmogljivosti shranjevanja (četudi le majhen generator), da bo celotno električno omrežje odpornejše. Primer: dobavili ste 100 kWh in banka nato vašemu računu v dobro pripiše 80 kWh. Nato morate električno energijo dobiti od svojega ponudnika, na primer za lastno gospodinjstvo, ali napolniti baterijo avtomobila na polnilni postaji s polnilno kartico svojega ponudnika električne energije. Recimo, da potrebujete 200 kWh: prvih 80 kWh bo bremenjenih z vašega računa in zanje ne plačate ničesar. Za naslednjih 120 kWh, ki jih kupite, plačate ceno, ki je določena v pogodbi s podjetjem za električno energijo.
2.22Torej, namesto da za storitve banke električne energije plačate v eurih, zanje plačate v kWh. Seveda cena električne energije, ki jo prejmete iz omrežja, vključuje običajne zunanje stroške, kot so omrežnine, pribitki, dajatve in davki.
Potreba po zelenem plinu, prožnosti in zanesljivosti oskrbe
2.23Zaenkrat se je EU odločila, da bo namesto ruskega plina uporabljala utekočinjeni zemeljski plin (UZP). Vendar je to kratkoročna rešitev, saj ima vpliv na okolje (na primer plin iz skrilavca iz ZDA, ki se nato pošilja v Evropo), ekonomski učinek (molekula je dražja, kot je bila pri ruskem plinu) in geopolitični učinek (EU bi lahko postala odvisna od drugih partnerjev, ki so nedemokratični ali ne spoštujejo človekovih pravic). Zato sta ključna dva ukrepa. Prvi je zmanjšanje marginalnosti plina. Uporaba plinarn bo še naprej nujna kot prilagodljiv srednjeročni rezervni sistem, zato bo potreben hiter prehod na zeleni plin, kot so nekatere oblike bioplina in zeleni vodik. Z reformo bi bilo treba poskušati tudi opredeliti načine in sredstva za izvedbo tega, z obveznimi cilji ob konicah.
2.24Glede na različne scenarije, ki jih je pripravila Komisija, bo imel zemeljski plin kratkoročno še naprej pomembno vlogo pri zagotavljanju oskrbe proizvodnega sistema EU s toplotno energijo. Proizvodne zmogljivosti za bioplin je treba povečati, stroški zelenega vodika pa se morajo znižati, da bi lahko zemeljski plin čim hitreje zamenjali. Poleg zahteve po pospešitvi razvoja zelenih plinov EESO poziva Komisijo, naj v sveženj za vodik in nizkoogljične pline vključi uredbo za zasnovo trga zemeljskega plina. Na ta način bi z enotnim integriranim in varnim trgom zemeljskega plina na ravni EU pospešili elektrifikacijo energetskega sistema z zagotavljanjem večje cenovne enakosti in varnosti za Evropejce ter izboljšanjem usklajevanja v podporo čim prejšnji opustitvi uporabe zemeljskega plina.
2.25Po scenariju modeliranja Evropske komisije naj bi leta 2030 električna energija iz obnovljivih virov obsegala približno 70 % proizvodnje električne energije v EU. Da bi dosegli tako visoko stopnjo integracije sistemov energije iz obnovljivih virov in pospešili prehod na razogljičen sistem, bo treba zagotoviti večjo učinkovitost kratkoročnega trga, povečati obseg skladiščenja z lažjim dostopom do financiranja in dovoljenj ter spodbujati odjemalce k uporabi električne energije, ki so jo proizvedli sami. Vendar skladiščenje in lastna proizvodnja električne energije ne bosta dovolj, kratkoročni trg pa verjetno ne bo ponudil učinkovite rešitve. Kar potrebujemo, so prožni trgi, ki v najboljšem scenariju tudi opozorijo na razmere, ki prevladujejo v omrežju. Pri reformi bi se bilo treba izogniti tudi vsakršnemu tveganju razdrobljenosti s skrbnim spremljanjem izvajanja novih ukrepov.
2.26Pri vzpostavljanju teh prožnih trgov je smiselno razlikovati med različnimi ravnmi napetosti. Na visoko- in srednjenapetostnem nivoju so potrebne obsežne rešitve glede prožnosti, kot so velike zmogljivosti za shranjevanje električne energije, upravljavce omrežja pa bi lahko pooblastili in od njih zahtevali, da jih vključijo med svoja lastna sredstva. Na nizkonapetostnem nivoju pa je treba združiti male rešitve glede prožnosti, ki jih zagotavljajo proizvajalci-odjemalci, npr. gospodinjstva z lastno fotonapetostno napravo, majhno baterijo in toplotno črpalko. Digitalne platforme, ki jih vodijo upravljavec omrežja ali drugi udeleženci na trgu, bi lahko postale pomembno orodje za trženje prožnosti v okviru kot zagotavljanja sistemskih storitev in njihovega vključevanja v elektroenergetski sistem.
2.27Dinamične tarife, vključno z dinamičnimi omrežninami, bi lahko bile močne spodbude za končne odjemalce, da bodo ravnali na sistemu prijazen način. Vendar je za to potrebna digitalna infrastruktura, saj bi bilo treba pri dinamičnih tarifah upoštevati status omrežja. Poleg tega bi bilo treba pri omrežninah spodbujati proizvodnjo, ki je blizu porabi, saj je to lahko eden od načinov za omejitev širitve omrežja.
Energetska revščina
2.28Ker je bil cilj reforme zaščititi odjemalce pred nestanovitnostjo veleprodajnega trga, EESO pozdravlja predlog, ki ščiti končnega odjemalca (zasilni dobavitelj, izogibanje odklopu električne energije odjemalcem v stiski itd.). Vendar EESO ugotavlja, da omejitev podmejnih donosov ni bila podaljšana. Ker bo za popolno učinkovitost reforme potreben čas, EESO priporoča, da mehanizem ostane v veljavi, dokler reforma ne bo v celoti izvedena. Prihodki bi morali biti usmerjeni v najbolj ranljive (kot so ljudje, ki so izpostavljeni energetski revščini, in MSP) z možnostjo znižanja cen glede na nedavna gibanja veleprodajnih cen.
2.29EESO meni, da je za zajamčenje cenovno dostopne osnovne oskrbe z energijo treba z novo zasnovo trga zagotoviti osnovno porabo energije po reguliranih cenah. Dobaviteljem energije je treba stroške povrniti na podlagi dokazil o stroških. V zameno je treba od dobaviteljev energije trajno zahtevati, da zagotavljajo določen delež energije za osnovno oskrbo.
3.Predlogi sprememb zakonodajnega predloga
3.1Uredba (EU) 2019/943
Predlog spremembe 1
Za uvodno izjavo 21 se doda nova uvodna izjava:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
|
EU je od leta 1996 zavezana liberalizaciji trga z električno energijo, ki se je začela z Direktivo 96/92/ES z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije. V okviru reforme trga električne energije pa bi bilo treba to liberalizacijo obravnavati z vidika trajnostnosti, cenovne dostopnosti in zanesljivosti oskrbe. Upoštevati je treba pretekli in prihodnji razvoj na trgu električne energije, vključno z velikimi spremembami v proizvodnih obratih z zelo različnimi stroški. Za dosego teh ciljev morajo države članice zagotoviti ustrezen regulativni okvir. To vključuje pravne zahteve za podjetja v energetskem sektorju, ki morajo biti nediskriminatorne. Eden od načinov, kako to doseči, je vladni „energetski mehanizem“, ki bi kupoval električno energijo od proizvajalcev in jo prodajal distributerjem in velikim odjemalcem, pri čemer so kot vodilo pri odločanju navedeni trije cilji. Ta mehanizem bi sklepal dolgoročne pogodbe s proizvajalci električne energije na podlagi razpisov, kot so pogodbe o nakupu električne energije in dvosmerne pogodbe na razliko. Tak model omogoča že veljavna zakonodaja.
|
|
Obrazložitev
|
|
Glej poglavje 2 – točke 2.18 do 2.21.
|
Predlog spremembe 2
Za uvodno izjavo 50 se doda nova uvodna izjava:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
|
Pravica do delitve električne energije je pomembna spodbuda za odjemalce in druge male udeležence na trgu, da vlagajo v lastno proizvodnjo električne energije. Dodatna spodbuda bi bila, če bi bil trg organiziran tako, da bi lahko odjemalci, ki proizvajajo lastno električno energijo (proizvajalci-odjemalci), ali drugi mali udeleženci na trgu čim bolje zaslužili z električno energijo, ki jo proizvedejo sami, tudi če jo najprej dobavljajo v omrežje. Elektroenergetska podjetja v več državah članicah že imajo sisteme, ki to omogočajo.
|
|
Obrazložitev
|
|
Glej poglavje 2 – točke 2.22 do 2.24.
|
Predlog spremembe 3
Člen 1 se spremeni:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
|
(a): razlikovati energijo od ostalih dobrin, saj je temelj našega gospodarskega in socialnega sistema. Oskrba z energijo spada torej med storitve splošnega pomena. Glavna naloga energetskega sektorja je zanesljiva, cenovno dostopna in trajnostna oskrba z energijo;
|
|
Obrazložitev
|
|
Glej poglavje 2 – od točke 2.5 naprej.
|
Predlog spremembe 4
Člen 1 se spremeni:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
|
(b): vzpostaviti sistem, v katerem morajo potrošniške cene električne energije odražati dejanske proizvodne stroške (skupaj z ustreznim pribitkom dobička). To pomeni, da mora veleprodajna cena ustrezati povprečnim stroškom vseh vrst proizvodnje električne energije in ne najvišji ceni, kot to velja trenutno. Da bi zagotovili ustrezno nadomestilo za proizvajalce električne energije, varnost naložb in širitev obnovljivih virov energije, so potrebne cene, ki so odvisne od tehnologije;
|
|
Obrazložitev
|
|
Glej poglavje 2 – točka 2.13.
|
Predlog spremembe 5
Člen 19b se spremeni:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
|
(3)(c) Za „dvosmerne pogodbe na razliko“ se v vsaki državi članici določijo cenovne kapice za posamezno tehnologijo. Cenovne kapice temeljijo na stroških, potrebnih za delovanje stroškovno učinkovitega in sodobnega obrata. Stroški vključujejo amortizacijo in ustrezno donosnost lastniškega in dolžniškega kapitala za naložbo.
|
|
Obrazložitev
|
|
Glej poglavje 2 – točka 2.19.
|
Predlog spremembe 6
Člen 7a(2)(c) se spremeni:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
(c) naročilo produkta za izravnavo konic poteka po konkurenčnem postopku zbiranja ponudb, pri čemer izbira temelji na najnižjih stroških izpolnjevanja vnaprej določenih tehničnih in okoljskih meril;
|
(c) naročilo produkta za izravnavo konic poteka po konkurenčnem postopku zbiranja ponudb, pri čemer izbira temelji na najnižjih stroških izpolnjevanja vnaprej določenih tehničnih in okoljskih meril, konkurenčne ponudbe pa lahko temeljijo tako na fiksnih kot spremenljivih cenah;
|
|
Obrazložitev
|
|
Glej poglavje 2 – točka 2.11.
|
Predlog spremembe 7
Člen 19b(3) se spremeni:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
|
(c) Države članice določijo najnižje in najvišje plačilo dvosmerne pogodbe za razliko, ki mora odražati dejanske proizvodne stroške določene tehnologije, da bi proizvajalce električne energije spodbudili k optimizaciji njihove proizvodnje. Izvršilno ceno dvosmernih pogodb določijo države članice ob upoštevanju izravnanih stroškov energije posameznega objekta sodobne tehnologije v pogodbi. Stroški vključujejo amortizacijo in ustrezno donosnost lastniškega in dolžniškega kapitala za naložbo.
|
|
Obrazložitev
|
|
Glej poglavje 2 – točka 2.19.
|
3.2Direktiva (EU) 2019/944
Predlog spremembe 8
Člen 4 se spremeni:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
Države članice zagotovijo, da lahko vsi odjemalci prosto izbirajo dobavitelja, od katerega bodo kupovali električno energijo. Države članice zagotovijo, da imajo vsi odjemalci možnost hkrati imeti več kot eno pogodbo o dobavi električne energije in da imajo odjemalci v ta namen pravico do več kot enega merilnega in obračunskega mesta v okviru enotne priključne točke za njihov objekt.
|
Države članice zagotovijo, da potrošniške cene električne energije odražajo dejanske proizvodne stroške (skupaj z ustreznim pribitkom dobička) in da lahko vsi odjemalci prosto izbirajo dobavitelja, od katerega bodo kupovali električno energijo. Države članice zagotovijo, da imajo vsi odjemalci možnost hkrati imeti več kot eno pogodbo o dobavi električne energije in da imajo odjemalci v ta namen pravico do več kot enega merilnega in obračunskega mesta v okviru enotne priključne točke za njihov objekt.
|
|
Obrazložitev
|
|
Glej poglavje 2 – točka 2.9.
|
Predlog spremembe 9
Člen 4(b)(1) se spremeni:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni okvir omogoča, da dobavitelji ponujajo pogodbe s fiksno ceno, sklenjeno za določeno obdobje, in pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije. Države članice zagotovijo, da lahko končni odjemalci, ki imajo nameščene pametne števce, zahtevajo sklenitev pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije in da lahko vsi končni odjemalci zahtevajo sklenitev pogodbe s fiksno ceno, sklenjeno za določeno obdobje, ki traja vsaj eno leto, z vsaj enim dobaviteljem in z vsakim dobaviteljem, ki ima več kot 200 000 končnih odjemalcev.
|
Države članice zagotovijo, da nacionalni regulativni okvir omogoča, da dobavitelji ponujajo pogodbe s fiksno ceno, sklenjeno za določeno obdobje, in pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije. Države članice zagotovijo, da lahko končni odjemalci, ki imajo nameščene pametne števce, zahtevajo sklenitev pogodbe z dinamičnimi cenami električne energije in da lahko vsi končni odjemalci zahtevajo sklenitev pogodbe z ugodno fiksno ceno, sklenjeno za določeno obdobje, ki traja vsaj eno leto, z vsaj enim dobaviteljem in z vsakim dobaviteljem, ki ima več kot 200 000 končnih odjemalcev.
|
|
Obrazložitev
|
|
Glej poglavje 2 – točka 2.9.
|
Predlog spremembe 10
Člen 27a(1) se spremeni:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
Države članice imenujejo zasilne dobavitelje vsaj za gospodinjske odjemalce. Zasilni dobavitelji se imenujejo po poštenem, odprtem, preglednem in nediskriminatornem postopku.
|
Države članice imenujejo zasilne dobavitelje vsaj za gospodinjske odjemalce. Zasilni dobavitelji se imenujejo po poštenem, odprtem, preglednem in nediskriminatornem postopku. Vsi dobavitelji energije morajo biti na voljo kot zasilni dobavitelji v skladu s svojim tržnim deležem.
|
|
Obrazložitev
|
|
Pravično bi bilo, če bi vsi dobavitelji energije veljali za zasilne dobavitelje.
|
Predlog spremembe 11
Člen 27a(2) se spremeni:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
Končni odjemalci, ki se prenesejo na zasilne dobavitelje, ne izgubijo pravic, ki jih imajo kot odjemalci, zlasti pravic iz členov 4, 10, 11, 12, 14, 18 in 26.
|
Končni odjemalci, ki se prenesejo na zasilne dobavitelje, ne izgubijo pravic, ki jih imajo kot odjemalci, zlasti pravic iz členov 4, 10, 11, 12, 14, 18 in 26.
Pogodbeni pogoji zasilnega dobavitelja ne smejo biti diskriminatorni ali odvračilni. Pogodbeni pogoji morajo odražati dejanske proizvodne stroške (skupaj z ustreznim pribitkom).
|
|
Obrazložitev
|
|
To je potrebno za pravično obravnavo odjemalcev.
|
Predlog spremembe 12
Člen 66a se spremeni:
Točke od 1 do 4 se nadomestijo z naslednjim:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe
|
|
1.
Komisija lahko s sklepom razglasi regionalno krizo ali krizo na ravni Unije zaradi cen električne energije, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)
zelo visoke cene na veleprodajnih trgih električne energije, ki so vsaj dvainpolkrat višje od povprečne cene v preteklih petih letih in ki naj bi se nadaljevale vsaj šest mesecev;
(b)
močna zvišanja maloprodajnih cen električne energije za vsaj 70 %, ki naj bi se nadaljevala še vsaj šest mesecev;
(c)
zvišanje cen električne energije negativno vpliva na širše gospodarstvo.
2.
Komisija v sklepu o razglasitvi regionalne krize ali krize na ravni Unije zaradi cen električne energije določi obdobje veljavnosti navedenega sklepa, ki je lahko največ eno leto.
3.
Kadar Komisija sprejme sklep v skladu z odstavkom 1, lahko države članice za čas veljavnosti navedenega sklepa uporabijo ciljno usmerjene javne posege pri določanju cen za dobavo električne energije malim in srednjim podjetjem. Taki javni posegi:
(a)
so omejeni na največ 70 % porabe upravičenca v istem obdobju prejšnjega leta in ohranjajo spodbudo za zmanjšanje povpraševanja;
(b)
so v skladu s pogoji iz člena 5(4) in (7);
(c)
kadar je ustrezno, izpolnjujejo pogoje iz odstavka 4.
4.
Kadar Komisija sprejme sklep v skladu z odstavkom 1, lahko države članice za čas veljavnosti navedenega sklepa z odstopanjem od člena 5(7), točka (c), pri uporabi ciljno usmerjenih javnih posegov pri določanju cen za dobavo električne energije v skladu s členom 5(6) ali odstavkom 3 tega člena izjemoma in začasno določijo ceno za dobavo električne energije, ki je nižja od stroškov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)
cena, določena za gospodinjstva, velja za največ 80 % mediane porabe gospodinjstev in ohranja spodbudo za zmanjšanje povpraševanja;
(b)
med dobavitelji ni diskriminacije;
(c)
dobavitelji prejmejo nadomestilo za dobave pod stroškovno ceno in
(d)
vsi dobavitelji so na isti podlagi upravičeni do predložitve ponudb za ceno dobave električne energije, ki je pod stroškovno ceno.“;
|
1. Če so izpolnjeni naslednji pogoji:
zelo visoke cene na veleprodajnih trgih z električno energijo: povprečna cena najmanj 100 EUR na megavatno uro v dveh zaporednih mesecih.
2. Države članice lahko za čas trajanja pogoja iz odstavka 1 izjemoma in začasno določijo ceno za dobavo električne energije, ki je nižja od stroškov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)
cena, določena za gospodinjstva, velja za največ 80 % mediane porabe gospodinjstev in ohranja spodbudo za zmanjšanje povpraševanja;
(b)
cena ne sme presegati 10 centov na kilovatno uro;
(c)
med dobavitelji ni diskriminacije;
(c)
če lahko dobavitelji dokažejo, da dobavljajo pod ceno, prejmejo za to nadomestilo;
(d)
vsi dobavitelji so na isti podlagi upravičeni do predložitve ponudb za ceno dobave električne energije, ki je pod stroškovno ceno.“;
3. Nadomestilo iz točke (c) odstavka 2 je treba financirati s prihodki od zgornje meje tržnih prihodkov za proizvodnjo električne energije iz podmejnih tehnologij.
|
|
Obrazložitev
|
|
Trenutne cene energije so pokazale, da so v primeru sočasnega izkrivljanja trga potrebni ukrepi za zagotovitev osnovne oskrbe z energijo za zasebna gospodinjstva, pa tudi za podjetja. Vendar je mehanizem, ki ga predlaga Komisija v členu 66a, zapleten in neučinkovit. Hkrati je sofinanciranje ukrepa popolnoma izključeno.
Predlagamo preprost, vendar učinkovit mehanizem po vzoru avstrijskega zakona Stromkostenzuschussgesetz. Ta mehanizem bi lahko začel veljati samodejno in bi se financiral z obdavčenjem nepričakovanih dobičkov.
-Cena električne energije za nakup količine za osnovno oskrbo ne sme presegati 10 centov neto cene na kWh.
-Če povprečna borzna cena električne energije v dveh zaporednih mesecih presega 100 EUR/MWh, imajo dobavitelji, ki morajo energijo ponuditi pod svojimi dejanskimi stroški nabave, pravico do nadomestila za razliko v teh stroških.
-Dobavitelji energije morajo dokazati svoje stroške.
-Ta „cenovna zavora“ se financira z obdavčenjem presežnih prihodkov iz podmejne proizvodnje.
|
Priloga 1: Vladni energetski mehanizem – položaj na trgu
Priloga 2 – Koristi od centraliziranega vladnega energetskega mehanizma
·nakup po različnih cenah – odvisno od vira
-omogočanje udeležencem na trgu, da se prijavijo na razpis, in zagotavljanje stabilnosti na trgu
·prodaja po dolgoročnih fiksnih cenah
-dobro za trg in dobro za potrošnike
·zanesljivost oskrbe na podlagi ustrezne energetske mešanice
-razmisliti o mednarodnem pridobivanju goriva in ga usmerjati
-zagotoviti, da bo mogoče zadovoljiti povpraševanje po energiji glede na pričakovano dvo- do trikratno povečanje povpraševanja po energiji (elektrifikacija)
-financirati, uvajati in upravljati nove tehnologije v okviru sedanje in pričakovane rasti v smeri trajnosti
·vlade ohranjajo nadzor in zagotovljena je tržna svoboda
V Bruslju, 14. junija 2023
Oliver RÖPKE
predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________