|
MNENJE
|
|
Evropski ekonomsko-socialni odbor
|
|
Prepoved proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom
|
|
_____________
|
|
Prepoved proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trgu Unije
[COM(2022) 453 final]
|
|
|
|
REX/565
|
|
|
|
Glavni poročevalec: Thomas WAGNSONNER
|
|
|
|
Zaprosili
|
Evropski parlament, 6. 10. 2022
Svet, 12. 10. 2022
|
|
Pravna podlaga
|
člena 114 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
Sklep plenarne skupščine
|
14.12. 2022
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zunanje odnose
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
/
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
25. 1. 2023
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
575
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
196/1/4
|
1.Sklepi in priporočila
1.1EESO pozdravlja Predlog Evropske komisije za uredbo o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trgu Unije (COM(2022) 453 final)
, saj sta, kot je navedeno v točki 1(4)(j) akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024
, spodbujanje ekonomskih, socialnih, kulturnih in delavskih pravic ter s tem izkoreninjenje vseh oblik prisilnega dela in izkoriščanja bistvenega pomena.
1.2EESO ugotavlja, da se v sedanjem predlogu ne upošteva ustrezno vidika delavcev, ki so prisiljeni opravljati izkoriščevalsko delo v Evropski uniji in zunaj nje. Da bi okrepili položaj delavcev, ki so prisiljeni v delo, bi bilo treba v evropski zakonodaji razmisliti o ustreznih odškodninah za žrtve. Kot poudarja EESO, je ključnega pomena, da vse države članice EU ratificirajo Protokol iz leta 2014 h Konvenciji Mednarodne organizacije dela (MOD) o prisilnem delu iz leta 1930
.
1.3EESO podpira opredelitev iz člena 2(a) uredbe, ki temelji na opredelitvi MOD o prisilnem delu. Ta vključuje izraz „vsako delo ali storitev“, zato bi moral predlog Komisije vključevati blago, ki se prevaža z uporabo prisilnega dela.
1.4EESO priznava, da Komisija v predlagani uredbi izrecno omenja prisilno delo otrok. Da bi pospešili proces odprave dela otrok, bi moralo področje uporabe te uredbe vključevati Konvencijo MOD o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja iz leta 1973 (št. 138)
, Priporočilo MOD št. 146
, Konvencijo MOD o prepovedi najhujših oblik dela otrok iz leta 1999 (št. 182)
in Priporočilo MOD št. 190
. EESO opozarja na potrebo po ustrezni zakonodajni pobudi EU za boj proti vsem drugim oblikam dela otrok.
1.5EESO pozdravlja vključitev vseh gospodarskih subjektov. Pristojni nacionalni organi bi se morali v preiskavah osredotočiti na velikost gospodarskih subjektov in njihove ekonomske vire. Prednostno bi bilo treba obravnavati podjetja, pri katerih je tveganje uporabe prisilnega dela visoko, in velike gospodarske subjekte.
1.6EESO ugotavlja, da pred predložitvijo predloga ni bila izvedena ocena učinka, četudi so bile opravljene ocene učinka drugih pobud, kot je predlog direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Ta uredba se osredotoča na prepoved, prekinitev prometa in zadržanje uvoženih in izvoženih proizvodov na carini ali v pristaniščih, kar bo privedlo do novih postopkov. Ocena bi morala biti uravnotežena ter upoštevati koristi in stroške boja proti prisilnemu delu.
1.7V boju proti vsem oblikam prisilnega ali obveznega dela ima osrednjo vlogo organizirana civilna družba. Socialni partnerji so v strateško dobrem položaju, da zagotavljajo institucionalno sodelovanje in trajnostnost. Zato je institucionalna umestitev socialnih partnerjev in nevladnih organizacij v to zakonodajo bistvena.
1.8Ker je sedanji predlog povezan s predlagano direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, je treba tudi pojasniti, kako bosta oba zakonodajna akta delovala skupaj v praksi. Evropska komisija bi morala slediti usklajenemu pristopu in se izogibati nedoslednostim.
1.9EESO pozdravlja predlog za izdajo smernic iz člena 23 uredbe, s katerimi bi podprli podjetja pri opredelitvi, preprečevanju, zmanjševanju ali odpravljanju tveganj prisilnega dela v njihovih dejavnostih in vrednostnih verigah. To je zlasti pomembno za mala in srednja podjetja (MSP). Zelo pomembno je, da so smernice objavljene ob začetku veljavnosti uredbe.
1.10Komisija mora imeti dejavno in vodilno vlogo v mreži Unije proti proizvodom, proizvedenim s prisilnim delom (UNAFLP), ki je predlagana v členu 24 uredbe, da bi tako podpirali in usklajevali dejavnosti nacionalnih organov pri izvajanju te uredbe. EESO poudarja, da je za vzpostavitev ustrezne in učinkovite infrastrukture v boju proti prisilnemu delu na evropski in nacionalni ravni ključnega pomena zadostno financiranje.
1.11EESO poudarja, da bo predlagana podatkovna zbirka iz člena 11 osrednji instrument prepovedi, zato bo treba izdelati njeno podrobno strukturo. Nadalje poudarja, da so potrebni natančni in pregledni kazalniki tveganja, ki bodo med drugim temeljili na poreklu in sestavnih delih proizvoda ter drugih ustreznih informacijah. Za učinkovito izvrševanje so potrebni podrobni podatki o proizvodu, izdelovalcu, uvozniku, poreklu in sestavnih delih, pa tudi o virih in mineralih, uporabljenih v proizvodu in njegovih sestavnih delih. Zbirko podatkov je treba posodabljati z novimi informacijami, ki bodo med drugim zbrane v preiskovalnih postopkih.
1.12EESO opozarja na pomen preglednosti in odprtega dostopa do informacij za podjetja, pristojne organe, organizirano civilno družbo in širšo javnost. Predlaga, da se v podatkovno zbirko vključi sistem primerjalnih analiz, katerega jedro naj bo sistem bonitetnega ocenjevanja za regije in sektorje ter tudi skupine proizvodov, proizvode in podjetja z visokim in nizkim tveganjem. Sistem bi temeljil na informacijah, ki bi jih v podatkovni zbirki zbrali strokovnjaki, vendar ne bi bil omejen le nanje. Po mnenju EESO je treba organizirani civilni družbi, tudi socialnim partnerjem, omogočiti nudenje ustreznih informacij.
1.13EESO meni, da bi morali imeti pristojni organi pravico, da blago na meji EU zadržijo takoj, ko ugotovijo, da obstaja utemeljen pomislek po členu 2(n) uredbe. Odbor predlaga, naj imajo gospodarski subjekti različne obveznosti glede na to, ali so uvrščeni med podjetja z visokim ali nizkim tveganjem. Poleg tega bi se morali pristojni nacionalni organi v predhodni fazi preiskav osredotočiti na proizvode, povezane z regijami, podjetji in/ali sektorji z visokim tveganjem. V vsakem primeru je treba zaščititi poslovne skrivnosti, na primer z uporabo ustreznih klavzul o zaupnosti.
1.14V predhodni fazi preiskav mora gospodarski subjekt predložiti izjavo o potrebni skrbnosti, če je proizvod povezan z regijami, podjetji in/ali sektorji z visokim tveganjem. Neizpolnjevanje zahtev skrbnega pregleda, ki bodo podrobno navedene v smernicah (člen 23), in neposredovanje zahtevanih izjav o potrebni skrbnosti je treba opredeliti kot utemeljen pomislek, ki bi vodil v zadržanje proizvoda in neposreden začetek preiskave.
1.15EESO poziva Komisijo, naj preuči izvedljivost ustanovitve javne bonitetne agencije EU za okoljsko in socialno trajnostnost ter človekove pravice v podjetjih. Taka agencija bi morala poleg drugih nalog, kot je tehnična podpora pristojnim nacionalnim organom, razviti evropske standarde za sisteme skrbnega pregleda. Slednji bi lahko v bistvu prispevali k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev, kar je še posebej v interesu evropskih podjetij.
1.16EESO opozarja na potrebo po jasnem in razumljivem besedilu, da bi zagotovili pravno varnost in enostavne smernice za ohranitev obvladljivega upravnega bremena za gospodarske subjekte, zlasti MSP. Pristojni nacionalni organi morajo podjetjem, zlasti MSP, ponuditi tehnično podporo pri oblikovanju lastnih sistemov skrbnega pregleda.
1.17EESO poudarja, da so v zvezi s kršitvami uredbe potrebne enotne, minimalne kazni na ravni EU. S tem bi se izognili tekmovanju v zniževanju standardov med državami članicami in zagotovili enake konkurenčne pogoje.
1.18Komisija bi morala okrepiti prizadevanja za vzpostavitev mednarodnih struktur za odpravo prisilnega dela. EESO ponovno poziva EU, naj podpre zavezujočo mednarodno pogodbo ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter razmisli o morebitni konvenciji MOD o dostojnem delu vzdolž dobavnih verig. Za ustrezno izvajanje sta pomembna sodelovanje in izmenjava informacij s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.
2.Ozadje mnenja
2.1MOD v svoji nedavni publikaciji o sodobnem suženjstvu ocenjuje, da se vsak dan s prisilnim delom sooča približno 27,6 milijona ljudi. Prisilno delo je problem v vseh regijah po svetu, tudi v Evropi.
2.2V Konvenciji MOD št. 29 o prisilnem delu iz leta 1930
je kot prisilno ali obvezno delo opredeljeno vsako delo ali storitev, ki se zahteva od osebe pod grožnjo kakršne koli kazni in za katero se ta oseba ni prostovoljno javila. Protokol o prisilnem delu (člen 1(3)) je sestavljen iz treh vidikov:
·„delo ali storitev“ se nanaša na vse vrste dela v kateri koli dejavnosti, panogi ali sektorju, tudi v neformalni ekonomiji;
·„grožnja kakršne koli kazni“ se nanaša na najrazličnejše kazni, ki se uporabljajo za prisiljevanje nekoga k delu;
·„ponujeno prostovoljno“ se nanaša na svobodno in informirano privolitev delavca, da sprejme delo, in na to, da lahko od njega kadar koli odstopi (to zajema vprašanja, kot je neprostovoljna izročitev osebnega dokumenta).
MOD uvršča Konvencijo št. 29, Protokol iz leta 2014 h Konvenciji št. 29
in Konvencijo št. 105
o odpravi prisilnega dela med svoje temeljne konvencije.
2.3EESO poudarja, da več temeljnih mednarodnih in evropskih sporazumov prepoveduje prisilno delo, kot sta člen 5(2) Listine EU o temeljnih pravicah
in člen 4 Splošne deklaracije človekovih pravic
. Osmi člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah
določa, da „[n]ihče ne sme biti primoran k prisilnemu ali obveznemu delu“. Učinkoviti instrumenti, ki obravnavajo prisilno delo, so potrebni za doseganje ciljev, določenih v splošnih ciljih ZN glede trajnostnega razvoja
(zlasti cilja trajnostnega razvoja 8). Evropska socialna listina
zagotavlja okvir za socialno pravične delovne pogoje in poštene socialne pravice. EESO poudarja ključni pomen uveljavljanja človekovih pravic, tudi pravic delavcev, ne glede na morebitno neskladje s štirimi svoboščinami notranjega trga (prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb).
2.4EESO je to temo neposredno obravnaval v mnenju REX/395 o vlogi EU v boju proti prisilnemu delu v Evropi in po svetu – prispevek EESO h konferenci MOD 2014
, dotaknil pa se je je tudi v drugih mnenjih, med drugim SOC/727
, INT/911
, INT/973
, REX/532
in REX/518
.
2.5Število ljudi, ki opravljajo prisilno delo, se je med letoma 2016 in 2021 povečalo za 2,7 milijona. Nedavne krize, zlasti pandemija COVID‑19, podnebna kriza in več oboroženih spopadov, nazadnje pa ruska agresija v Ukrajini, povzročajo izpad prihodkov in tako še zaostrujejo revščino, kar povečuje problem prisilnega dela.
2.6EESO pozdravlja predlog Komisije za uredbo o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trgu Unije (COM(2022) 453 final). V okviru zaveze EU za spodbujanje dostojnega dela po vsem svetu mora biti boj proti prisilnemu delu prednostna naloga agende EU na področju človekovih pravic.
2.7Kot je navedeno v točki 1(4)(j) akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024, je spodbujanje ekonomskih, socialnih, kulturnih in delavskih pravic ter s tem izkoreninjenje vseh oblik prisilnega dela in izkoriščanja ključnega pomena zlasti za zagotovitev vodilne vloge EU v svetu na področju človekovih pravic in demokracije. Ta uredba je skupaj s sporočilom Komisije o dostojnem delu po vsem svetu
le eden od instrumentov, potrebnih za dosego omenjenega cilja in podporo konkurenčnosti družbeno odgovornih evropskih proizvajalcev na skupnem trgu, pa tudi drugod.
2.8EESO poudarja pomen vzpostavitve usklajenega regulativnega okvira EU na tem področju. Skupaj s predlogom Komisije za direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti
, ki obravnava ravnanje podjetij in postopke skrbnega pregleda za podjetja, bi morala biti ta uredba ustrezno regulativno orodje za vzpostavitev skladnosti med EU (npr. Uredbo (EU) št. 2019/1020) in nacionalnimi zakonodajami. Prav tako bi morala dopolnjevati prizadevanja za spodbujanje izkoreninjenja prisilnega dela in izvajanja mednarodnih standardov o odgovornem poslovnem ravnanju, kot so vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah
ter smernice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja
. Poleg tega se lahko kot podpora podjetjem in vladam pri izkoreninjanju prisilnega dela uporabita tristranska deklaracija MOD o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike (deklaracija MOD o večnacionalnih podjetjih)
in Priročnik MOD za delodajalce in podjetja o boju proti prisilnemu delu
.
2.9V boju proti vsem oblikam prisilnega ali obveznega dela ima osrednjo vlogo organizirana civilna družba. Zlasti socialni partnerji so v strateško dobrem položaju za institucionalno sodelovanje in zagotavljanje trajnostnosti. Zato je izredno pomembno, da se s to zakonodajo v prihodnji proces izvajanja na vseh ravneh dobavne verige institucionalno vključijo socialni partnerji in nevladne organizacije.
2.10Prizadevanja za čim večje dobičke na račun nespoštovanja človekovih pravic so eden od glavnih vzrokov prisilnega dela. EESO ugotavlja, da je treba vzroke prisilnega dela obravnavati širše. Kljub temu je lahko ta uredba pomemben dodaten korak pri oblikovanju globalnih temeljev za enake konkurenčne pogoje.
3.Splošne ugotovitve
3.1EESO poudarja, kako pomembno je sprejeti učinkovite ukrepe za preprečevanje in odpravo prisilnega dela v EU in zunaj nje, žrtvam zagotoviti zaščito ter dostop do ustreznih in učinkovitih pravnih sredstev, kot je odškodnina, ter naložiti sankcije odgovornim za prisilno ali obvezno delo. Opozarja, da je prvi korak k zagotavljanju učinkovitega izvajanja ratifikacija Protokola MOD iz leta 2014 h Konvenciji št. 29 (P029)
v vseh državah članicah. EU mora pri svojem političnem in zakonodajnem delu uporabljati priporočila iz Protokola P029 ter spodbujati mednarodni proces ratifikacije z vsemi razpoložljivimi instrumenti (npr. trgovinskimi sporazumi, razvojnim sodelovanjem in dialogom o človekovih pravicah). Poleg tega je spodbujanje ratifikacije in učinkovitega izvajanja Konvencije MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja iz leta 1949
na svetovni ravni ključen element v boju proti vzrokom prisilnega dela.
3.2Izvajanje postopkov skrbnega pregleda v podjetjih je pomemben korak za upoštevanje družbene odgovornosti podjetij v proizvodnem procesu v celotni dobavni verigi, zato je osredotočeno na proizvodni proces. V zvezi z učinkovito uporabo in ohranjanjem obvladljivega upravnega bremena, zlasti za MSP, so potrebne jasno opredeljene in realistične obveznosti, skladne z regulativnimi akti, ki jih je Komisija že predstavila, zlasti s pobudo za skrbni pregled v podjetjih glede trajnostnosti. EESO je zadovoljen, da je prepoved uvoza, ki dopolnjuje obstoječi in načrtovani regulativni okvir, osredotočena na proizvodne linije.
3.3Vendar pa se pri osredotočenosti na proizvodne linije ne upošteva dejstva, da je prisilno delo pogosto sistemski vzorec v celotni organizaciji proizvajalca, izdelovalca ali uvoznika. EESO poudarja, da je opredelitev proizvodov sicer pomembno izhodišče, vendar prisilnega dela ne bi smeli obravnavati razdrobljeno. Izrecen cilj te uredbe mora biti vključitev vseh proizvodov določenega gospodarskega subjekta, saj prisilno delo ni omejeno zgolj na eno proizvodno linijo v obratu.
3.4EESO ugotavlja, da pred predložitvijo predloga ni bila izvedena ocena učinka, četudi so bile opravljene ocene učinka drugih pobud, kot je direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Ta uredba se osredotoča na prepoved, prekinitev prometa in zadržanje uvoženih in izvoženih proizvodov na carini ali v pristaniščih, kar bo vodilo v nove postopke. Vendar bi morala biti ocena uravnotežena ter upoštevati koristi in stroške boja proti prisilnemu delu.
3.5Ker pa je trenutno v pripravi predlog direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in ker tudi predlog uredbe vsebuje jasne elemente skrbnega pregleda v dobavnih verigah, je treba tudi pojasniti, kako bosta oba zakonodajna akta delovala skupaj v praksi. Komisija bi morala zato slediti usklajenemu pristopu in se izogibati nedoslednostim.
3.6EESO ugotavlja, da ima predlog znatne omejitve pri obravnavi sistemskega prisilnega dela. Za ustrezno obravnavo tega vprašanja bi bilo mogoče z jasnim postopkom, ki bi vključeval regije in sektorje, ki predstavljajo visoko tveganje prisilnega dela, močno okrepiti moč uredbe pri obravnavi razširjenosti prisilnega dela, ki ga nalaga država, zlasti v dobavnih verigah EU, in prisiliti podjetja, da ga odpravijo.
3.7EESO poudarja, da bo predlagana podatkovna zbirka iz člena 11 osrednji instrument prepovedi, vendar bo treba izdelati njeno podrobno strukturo. Po mnenju EESO so potrebni jasno opredeljeni, natančni, pregledni in točni kazalniki tveganja, ki bodo med drugim temeljili na poreklu in sestavnih delih proizvoda ter drugih ustreznih informacijah. Zbirko podatkov je treba posodabljati z novimi informacijami, ki bodo med drugim zbrane v preiskovalnih postopkih.
3.8EESO poudarja pomen preglednosti in odprtega dostopa do informacij za podjetja, pristojne organe, organizirano civilno družbo in širšo javnost. Zato predlaga, da se kot del podatkovne zbirke uvede sistem primerjalnih analiz, podoben tistemu, ki ga je Komisija predlagala v Predlogu uredbe o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije (COM(2021) 706 final). Jedro tega sistema primerjalnih analiz bi bil sistem bonitetnega ocenjevanja za regije in sektorje ter tudi skupine proizvodov, proizvode in podjetja z visokim in nizkim tveganjem, ki bi temeljil na informacijah, ki bi jih v podatkovni zbirki zbrali strokovnjaki, vendar ne bi bil omejen le nanje. EESO nadalje poudarja, da je treba organizirani civilni družbi, tudi socialnim partnerjem, omogočiti nudenje ustreznih informacij. Posebej si je treba prizadevati za to, da lahko ustrezne informacije v zvezi s prisilnim delom enostavno posredujejo organizacije civilne družbe v tretjih državah. Bistvenega pomena za zbiranje ustreznih informacij je tesno sodelovanje s stalnimi predstavništvi in delegacijami EU ter uradi ZN (med njimi uradi MOD), nedavno ustanovljeno opazovalno skupino MOD za prisilno delo in njeno podatkovno zbirko ter drugimi organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo s prisilnim delom, kot je Delta 8.7.
3.9Ključni element predloga uredbe je, da morajo pristojni nacionalni organi na lastno pobudo ali na podlagi prejetih informacij začeti preiskavo, če utemeljeno sumijo, da je bilo zadevno blago izdelano s prisilnim delom. EESO meni, da bi morali imeti pristojni nacionalni organi pravico, da blago na meji EU zadržijo takoj, ko ugotovijo, da obstaja utemeljen pomislek po členu 2(n). Podoben pristop že uporabljajo carinski organi ZDA v obliki nalogov za zadržanje pripustitve. EESO predlaga, naj imajo gospodarski subjekti različne obveznosti glede na to, ali so uvrščeni med podjetja z visokim ali nizkim tveganjem.
3.10Za visoko tveganje mora biti skrbni pregled obvezen in mora med drugim vključevati zbiranje informacij, oceno tveganja in zmanjševanje tveganja, podobno kot to velja za sistem iz uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, vendar prilagojeno predlogu v zvezi s prisilnim delom. Zato so potrebne podrobne informacije o proizvodu, proizvajalcu, uvozniku, poreklu in sestavnih delih, ter tudi o virih in mineralih, uporabljenih v proizvodu, in njegovih sestavnih delih v okviru evidentiranja in razkritja dobavne verige, saj je to bistveno za opredelitev, kje v vrednostni verigi se je pojavilo prisilno delo. Ob upoštevanju položaja MSP bi bilo treba izvajati poenostavljen skrbni pregled, ki bi bil omejen na zbiranje ustreznih informacij. Poleg tega bi morali pristojni nacionalni organi svoje delo v predhodnih preiskavah osredotočiti na proizvode, povezane z regijami, podjetji in/ali sektorji z visokim tveganjem. V vsakem primeru je treba zaščititi poslovne skrivnosti, na primer z uporabo ustreznih klavzul o zaupnosti.
3.11V predhodni fazi preiskav mora gospodarski subjekt predložiti izjavo o potrebni skrbnosti, če je proizvod povezan z regijami, podjetji in/ali sektorji z visokim tveganjem. Neizpolnjevanje zahtev skrbnega pregleda, ki bodo podrobno navedene v smernicah (člen 23), in neposredovanje zahtevanih izjav o potrebni skrbnosti je treba opredeliti kot utemeljen pomislek, ki bi vodil v zadržanje proizvoda in neposreden začetek preiskave. V zvezi s proizvodi, ki so povezani z regijami, podjetji in/ali sektorji z nizkim tveganjem, so gospodarski subjekti oproščeni obveznega skrbnega pregleda, postopek pa je treba izvesti v skladu s predlogom Komisije. Vendar EESO poudarja, da se za preprečevanje neodgovornega neudejstvovanja skrbni pregled ne sme uporabljati kot ščit pred začetkom preiskave.
3.12EESO opozarja, da je ustrezno izvrševanje mogoče le, če države članice EU pristojnim nacionalnim organom namenijo dovolj finančnih sredstev in virov. Komisija je že priznala, da je učinkovito izvrševanje močno ogroženo, če imajo nacionalni carinski organi premalo sredstev. Poleg tega bi morali pristojni nacionalni organi imeti dovolj časa za izvedbo poglobljene in skrbne preiskave.
3.13Kot je navedeno v nedavni publikaciji MOD o sodobnem suženjstvu, je socialno-demografska sestava žrtev prisilnega dela raznolika. Večjemu tveganju za prisilno delo so izpostavljene zlasti ranljive družbene skupine, kot so delavci migranti. EESO zato poziva, naj se pozornost nameni položaju delavcev migrantov, oseb brez državljanstva in otrok, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi vidiku spola.
3.14Po podatkih MOD je v otroško delo po svetu vključenih 160 milijonov otrok. Dejanska odprava dela otrok je del Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu. Zavezanost EU boju proti delu otrok izhaja iz njenega pristopa ničelne tolerance do dela otrok, ki temelji na členu 32 Listine EU o temeljnih pravicah, strategiji EU o otrokovih pravicah
ter točki 1(4)(c) akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024. EESO je seznanjen, da Komisija v členu 2(a) predlagane uredbe izrecno omenja prisilno delo otrok. Da pa bi pospešili proces odprave dela otrok, bi moralo področje uporabe te uredbe vključevati Konvencijo MOD o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja (št. 138), Priporočilo MOD št. 146, Konvencijo MOD o prepovedi najhujših oblik dela otrok iz leta 1999 (št. 182) in Priporočilo MOD št. 190. Poleg tega EESO opozarja na potrebo po ustrezni zakonodajni pobudi EU za boj proti vsem drugim oblikam dela otrok.
3.15EESO ugotavlja, da se v sedanjem predlogu ne upošteva ustrezno vidika delavcev, ki so prisiljeni opravljati izkoriščevalsko delo v Evropski uniji in zunaj nje. Da bi okrepili položaj delavcev, ki so prisiljeni v delo, bi bilo treba v evropski zakonodaji razmisliti o ustreznih odškodninah za žrtve. Predstavniki delavcev, lokalni sindikati, Mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC) in sami delavci ter organizacije civilne družbe bi morali sodelovati v postopkih preiskave in odločanja, da se zagotovi upoštevanje stališč in interesov prizadetih delavcev v vseh fazah.
3.16Komisija bi morala okrepiti prizadevanja za vzpostavitev mednarodnih struktur, namenjenih reševanju problema prisilnega dela, ter uskladiti dejavnosti in ukrepe za zagotovitev pravne varnosti na mednarodni ravni. EESO nadalje poziva EU, naj podpre zavezujočo mednarodno pogodbo ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter razmisli o morebitni konvenciji MOD o dostojnem delu vzdolž dobavnih verig, kot je že omenil v svojem mnenju SOC/727
. Za ustrezno izvajanje ciljev uredbe sta pomembna sodelovanje in izmenjava informacij s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.
3.17EESO poudarja, da je za boj proti prisilnemu delu v EU in vseh njenih partnerskih državah bistvena odločna in ambiciozna zakonodaja. Zato je treba sedanji predlog uskladiti z opredelitvami in merili zlasti v ZDA, Kanadi in na drugih razvitih zrelih trgih (npr. z ameriškim zakonom za preprečevanje prisilnega dela Ujgurov, ameriškim zakonom o tarifah in kanadskim zakonom o boju proti prisilnemu delu in delu otrok v dobavnih verigah, o katerem se razpravlja), da bi preprečili neskladnosti in učinkovito reševali vprašanje prisilnega dela na svetovni ravni. Kljub temu je pomembno v EU imeti učinkovit institucionalni sistem za preverjanje primerov prisilnega dela po vsem svetu, ki ga bodo morala podjetja spoštovati. Cilj predloga bi moral biti razvoj skupnih mednarodnih struktur za obravnavo prisilnega dela, da bi dosegli večjo usklajenost, pravno jasnost in gotovost na mednarodni ravni, zlasti zato, da bi preprečili, da bi podjetja EU delovala v nasprotju s tujo zakonodajo.
3.18Ker je prisilno delo svetovna težava in ker so svetovne vrednostne verige med seboj tesno povezane, je treba pri boju proti prisilnemu delu spodbujati mednarodno sodelovanje. EESO poudarja, da sta tesno sodelovanje in izmenjava informacij z organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami, zlasti MOD in ZN, bistvena za zagotavljanje pravilnega izvajanja prepovedi.
3.19Stalna predstavništva in delegacije EU v posameznih državah bi morali imeti ključno vlogo pri komuniciranju z žrtvami prisilnega dela in organizacijami civilne družbe. Bistveno vlogo bi morali imeti tudi pri sodelovanju z ZN in MOD pri zbiranju in posredovanju dragocenih podatkov za oceno tveganja (npr. pri pripravi nacionalnih raziskav o prisilnem delu ali njihovi podpori), pri tekočih preiskavah pa bi morali sodelovati kot partnerji. Morali bi biti tudi prve kontaktne točke za pritožbe.
3.20Proces globalizacije je okrepil položaj globalno delujočih podjetij in oslabil moč javnih institucij, zlasti na svetovnem jugu. EESO poudarja, da je treba boj proti prisilnemu delu vključiti v trgovinsko politiko in politiko razvojnega sodelovanja EU. Kar zadeva manj razvite in najmanj razvite države, bi morala dejavna podpora lokalnih organov za delo biti prednostna naloga. EESO poudarja, da bi bilo treba s to zakonodajo vse države obravnavati enako, ter svari pred nesorazmerno slabšim položajem manj razvitih in najmanj razvitih držav.
3.21EESO pozdravlja področje uporabe predloga, ki vključuje vse gospodarske subjekte ne glede na njihovo velikost. Kljub temu bi morala velikost gospodarskih subjektov in njihovih ekonomskih virov vplivati na osredotočenost preiskav nacionalnih organov. Zato bi bilo treba prednostno obravnavati podjetja, pri katerih je tveganje uporabe prisilnega dela visoko, in velike gospodarske subjekte. EESO poudarja, da je zaradi njihove edinstvene narave potrebna posebna obravnava digitalnih trgov pri izvajanju te zakonodaje.
3.22EESO želi izkoristiti priložnost, ki jo ponuja ta zakonodajni akt, in Komisijo pozvati, naj preuči izvedljivost vzpostavitve javne bonitetne agencije EU za okoljsko in socialno trajnostnost ter človekove pravice v podjetjih, kar je že omenil v mnenju REX/518 (točka 3.11). Takšna agencija bi morala razviti evropske standarde za sisteme skrbnega pregleda, ki bi lahko dejansko prispevali k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev, kar je še posebej v interesu evropskih podjetij. Nadalje bi morala agencija razviti obvezne standarde kakovosti za podjetja, ki izvajajo revizije in postopke akreditacije za revizijske družbe v EU, ter sistem spremljanja za redne preglede teh podjetij.
3.23EESO poziva, naj se v državah članicah imenujejo ali ustanovijo pristojni nacionalni organi za akreditiranje podjetij, ki bodo izvajali revizije na področju okoljske in socialne trajnostnosti ter človekovih pravic v podjetjih. Javna bonitetna agencija bi morala pristojnim nacionalnim organom pomagati z zagotavljanjem tehnične podpore in usposabljanja za vzpostavitev nacionalnih sistemov, ki bi nudili podporo podjetjem v zvezi z odgovornostjo in skrbnimi pregledi. EESO ugotavlja, da so v zvezi z izvajanjem te uredbe potrebne jasne in razumljive formulacije, ki bodo zagotavljale pravno varnost, in enostavne smernice, da se ohrani obvladljivo upravno breme za gospodarske subjekte, zlasti za MSP, v njihovih vsakdanjih dejavnostih. Zato morajo pristojni nacionalni organi podjetjem, zlasti MSP, zagotoviti tehnično podporo pri oblikovanju sistemov skrbnega pregleda (v skladu z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernicami OECD za večnacionalna podjetja in deklaracijo MOD o večnacionalnih podjetjih).
4.Posebne ugotovitve
4.1EESO podpira opredelitev iz člena 2(a), temelječo na opredelitvi MOD o prisilnem delu, ki vključuje „vsako delo ali storitev“. Blago, ki se prevaža z uporabo prisilnega dela, bi bilo zato treba vključiti v predlog, da bi se upoštevala opredelitev, pa tudi zato, ker so prevozne storitve bistven del dobavne verige blaga.
4.2Komisija mora imeti močno, dejavno in vodilno vlogo v mreži Unije proti proizvodom, proizvedenim s prisilnim delom, kot je predlagano v členu 24, da bi podpirala in usklajevala nacionalne organe pri izvajanju uredbe. EESO poziva Komisijo, naj za mrežo zagotovi jasno opredeljeno strukturo in zadostna finančna sredstva, da bo lahko podpirala države članice EU pri zbiranju informacij, in naj jo uporabi za ohranjanje stalnega pretoka informacij. Mreža bi morala usklajevati ukrepe, kot je izvajanje mednarodnih preiskav, in podpirati izvrševanje prepovedi uvoza. Poleg tega bi morala Komisija razmisliti o možnosti, da bi sama izvajala preiskave, kot to že počne pri spremljanju in preiskovanju protikonkurenčnih praks. EESO poziva Komisijo, naj v vse ukrepe mreže vključi organizirano civilno družbo, zlasti socialne partnerje.
4.3EESO pozdravlja predlog Komisije za izdajo smernic iz člena 23 predloga, s katerimi bi pomagali podjetjem pri opredelitvi, preprečevanju, zmanjševanju ali odpravljanju tveganj prisilnega dela v njihovih dejavnostih in vrednostnih verigah. Poleg tega bi morala Komisija ali drugi javni organi zagotoviti jasna priporočila o tem, kako razviti sisteme skrbnega pregleda za MSP, in s tem še posebej podpreti MSP. EESO poziva Komisijo, naj v postopek priprave vključi organizirano civilno družbo in te smernice (člena 11 in 23) objavi tako, da bodo dostopne brez težav in čim prej, vsekakor pa precej pred začetkom veljavnosti uredbe. To bo pristojnim nacionalnim organom, carinskim organom in poslovnim subjektom omogočilo, da se pripravijo na izvajanje pravnega akta in morebitne s tem povezane težave.
4.4EESO opozarja, da pristojni nacionalni organi za izvajanje preiskav potrebujejo soglasje gospodarskih subjektov, kot je navedeno v členu 5(6). To slabi postopek preiskave in ustvarja vrzel v predlagani uredbi.
4.5EESO poudarja, da so v zvezi s kršitvami uredbe potrebne enotne, minimalne kazni na ravni EU. S tem bi se izognili tekmovanju v zniževanju standardov med državami članicami in zagotovili enake konkurenčne pogoje. Poleg tega bi bilo koristno uvesti obveznost za Komisijo, da redno (npr. vsaki dve leti) poroča o uporabi uredbe v posameznih državah članicah.
4.6EESO izraža zaskrbljenost nad tem, da bodo za izvajanje uredbe odgovorni nacionalni carinski organi (člen 12). To bi lahko povzročilo neučinkovitost pri izvajanju, saj bi lahko nastale razlike med različnimi carinskimi uradi držav, kar bi povzročilo nedoslednosti znotraj EU. Zato je treba poudariti in institucionalno zagotoviti ustrezno izvajanje v različnih državah. Nacionalnim izvršilnim organom je treba zagotoviti jasne smernice in vire, potrebne za učinkovito spremljanje in izvrševanje predlagane uredbe. Poslovni skupnosti bi bilo treba zagotoviti tehnično podporo, da bo lažje ravnala v skladu z zakonodajo. EESO zato meni, da EU potrebuje konceptualni okvir za skupno oceno tveganja ter jasne smernice, ki bodo preprečevale podvajanje birokracije in pripeljale k poenostavitvi postopkov, kadar je to mogoče.
4.7V zvezi z roki za postopek preiskave meni, da bi moral biti čas, ki ga podjetja potrebujejo za predložitev dokazov, daljši od 15 dni v fazi predhodnega postopka in dodatnih 15 dni v drugi fazi preiskave. Daljše bi moralo biti tudi 30-dnevno obdobje, ki je podjetjem na voljo za odpoklic proizvodov, ki kršijo uredbo. Poleg tega je treba jasneje opredeliti, kako bo postopek umika potekal v praksi, vključno z uničenjem proizvodov, če bo to potrebno.
4.8Kot je EESO navedel v mnenju INT/973 o trajnostnem upravljanju podjetij
, sindikati in predstavniki delavcev najbolje vedo, kje lahko pride do kršitev, zato poudarja, da jih je treba skupaj z Mednarodno konfederacijo sindikatov vključiti v vzpostavljanje postopkov skrbnega pregleda (v zvezi z evidentiranjem tveganj) in v njihovo spremljanje (izvajanje) in poročanje o kršitvah (mehanizmi opozarjanja). Poziva, naj se v členu 26(a) izrecno omenijo sindikati in predstavniki delavcev v EU in tretjih državah.
4.9EESO poudarja, da bi se bilo treba pri pripravi delegiranih aktov iz člena 27 uredbe posvetovati z organizirano civilno družbo.
V Bruslju, 25. januarja 2023
Christa SCHWENG
predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________