|
MNENJE
|
|
Evropski ekonomsko-socialni odbor
|
|
Evropska strategija oskrbe
|
|
_____________
|
|
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o
evropski strategiji oskrbe
[COM(2022) 440 final]
|
|
|
|
SOC/741
|
|
|
|
Poročevalka: Kinga JOÓ
|
|
Soporočevalka: Zoe TZOTZE-LANARA
|
|
Zaprosilo
|
Evropska komisija, 27. 10. 2022
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
11. 1. 2023
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
24. 1. 2023
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
575
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
169/0/4
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predloge iz evropske strategije oskrbe za ukrepe na ravni EU in na nacionalni ravni, s katerimi bi okrepili infrastrukturo oskrbe v Evropi na podlagi pristopa, ki bi zajemal vso družbo, ter poziv k večji kakovosti storitev v celotnem življenjskem ciklu, ki je v strategiji podan v obliki predlogov Svetu.
1.2EESO ponovno predlaga uvedbo evropskega jamstva za oskrbo, da bi vsem prebivalcem EU zagotovili vseživljenjski dostop do cenovno dostopnih in kakovostnih storitev zdravstvenega varstva in oskrbe. S tem instrumentom bi ob uspešnem izvajanju prispevali k odpravljanju pomanjkanja oskrbe in spodbujanju dostojnih delovnih pogojev za oskrbovalce, med njimi tudi neformalne.
1.3EESO poudarja pomen podpore družinam pri njihovi temeljni vlogi. To vključuje naložbe v skupnosti, ki presegajo socialne politike. Ustrezno podprte družine v vsej svoji raznolikosti delujejo kot varnostna mreža in so bistveni element trajnostnega sistema oskrbe, ki temelji na solidarnosti. Nujno je poudariti, da je treba kot odziv na pretrese dati prednost cenovni dostopnosti in neprekinjenosti storitev oskrbe.
1.4EESO ima ključno vlogo pri ozaveščanju z zbiranjem in razširjanjem glavnih elementov dobrih praks med socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, in sicer v zvezi z orodji in infrastrukturo ter izmenjavo novih oblik storitev oskrbe. Odbor poziva k dodelitvi posebnih proračunskih sredstev za opredelitev potreb oskrbovancev in izvajalcev oskrbe ter oskrbovalcev na domu.
1.5Pri izvajanju strategije mora imeti osrednji pomen enakost spolov, kar vključuje ukrepe za odpravo škodljivih spolnih stereotipov, ki razkrajajo formalni in neformalni sektor oskrbe. EESO se ponovno zavzema za prizadevanja, da bi večje število moških spodbudili k zaposlitvam na področju oskrbe in zagotovili ustreznejšo porazdelitev nege v gospodinjstvih.
1.6EESO poudarja, da je pri spodbujanju zdravega in aktivnega staranja potreben pristop, ki bo upošteval celoten življenjski cikel, hkrati pa je treba preprečevati starizem in druge oblike diskriminacije, zlorabo starejših, slabo ravnanje in stereotipe ter zagotavljati zaščito pred njimi. Zavzema se tudi za oblikovanje evropske strategije za starejše.
1.7EESO poziva, naj se uporabijo vsa sredstva za zadovoljitev naraščajočega in raznolikega povpraševanja po oskrbi. Za okrepitev rasti in zaposlovanja je treba nameniti ustrezna sredstva za infrastrukturo za oskrbo in oskrbovalce. Znotraj trdnih okvirov za zagotavljanje kakovosti je treba mobilizirati vse ponudnike oskrbe. Države članice morajo spodbujati ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in zagotoviti, da bodo delovna mesta v socialnem varstvu privlačna, ustrezno plačana in cenjena ter da bodo ponujala dobre poklicne možnosti.
1.8EESO se zavzema za ustreznejše posredovanje podatkov o udeležbi otrok v predšolski vzgoji in varstvu, da bi zagotovili primerljivost in razpoložljivost celovitejših informacij pri oblikovanju in izvajanju reform.
1.9EESO poziva institucije EU, naj ob upoštevanju uravnotežene zastopanosti spolov ustanovijo strokovno skupino na visoki ravni za dolgotrajno oskrbo, ki bo formalizirala sodelovanje, združila vse akterje in njihove organizacije ter soustvarjala storitve oskrbe za prihodnost
. Priporoča se tudi vsebinsko sodelovanje oskrbovancev in oskrbovalcev ter njihovih organizacij v celotnem ciklu oblikovanja politike.
1.10EESO poudarja, da je treba razmisliti o mobilnosti oskrbovalcev in delovnih migracijah iz držav, ki niso članice EU, ter o orodjih za usklajevanje povpraševanja in ponudbe ter priznavanje kvalifikacij. Ugotavlja, da strategija ne upošteva dovolj številnih delavcev brez dokumentov, ki že zagotavljajo oskrbo v Evropi.
1.11EESO poziva k vmesnemu pregledu priporočil na podlagi spremljanja barcelonskih ciljev in splošnih ciljev reform dolgotrajne oskrbe po izteku cikla financiranja EU.
2.Cilji in obseg mnenja
2.1EESO pozdravlja predloge iz evropske strategije oskrbe (v nadaljnjem besedilu: strategija) za ukrepe na ravni EU in nacionalni ravni, s katerimi bi okrepili infrastrukturo oskrbe v Evropi in podprli tako oskrbovance (od rojstva do starosti) kot tudi oskrbovalce (formalne in neformalne), ter analitični pristop sporočila, na podlagi katerega so opredeljene slabosti, ozka grla in problematična področja, ki vplivajo na zagotavljanje kakovostne oskrbe.
2.2Ta strategija je v skladu z akcijskim načrtom Evropske komisije za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic iz leta 2021 in državam članicam zagotavlja koristne smernice o dostopni, primerni in kakovostni oskrbi za izpolnjevanje vse večjih in raznolikih potreb po oskrbi, skupaj z ambicioznimi cilji na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok ter orodji dobrega upravljanja za spremljanje ukrepov dolgotrajne oskrbe. Strategija temelji na obstoječih okvirih EU
in ima medsektorsko naravo, da bi lahko obravnavali primanjkljaje na področju oskrbe ter spodbujali pravice oskrbovalcev in oskrbovancev.
2.3Za pomoč pri izvajanju so na voljo številne študije in mnenja, ki nudijo vpogled in podatke v zvezi z več vidiki oskrbe, vključno s spolom
,
, stroški neformalne oskrbe
,
, sistemi dolgotrajne oskrbe v Evropi
, delovno silo in pogoji zaposlovanja
,
.
2.4Evropski parlament je poudaril pomen dostopnosti in razpoložljivosti javne oskrbe, pa tudi da bi moral vsakdo imeti pravico do dejanske izbire storitev, ki so zanj in za njegovo družino primerne (družinska oskrba, oskrba v skupnosti, oskrba, osredotočena na pacienta, individualizirana oskrba ali druge oblike oskrbe
).
3.Splošne ugotovitve
3.1EESO pozdravlja priznanje v strategiji, da je za oskrbo odgovorna celotna družba in ne le družine, in oba predloga priporočil Sveta, ki vsebujeta poziv k večji kakovosti storitev v celotnem življenjskem ciklu. Podpira spremembo družbene paradigme glede načina vrednotenja in zagotavljanja oskrbe v EU, s katero se premoščajo različni kulturni vidiki in nacionalne razlike.
3.2Namen strategije je evropsko razpravo o oskrbi preusmeriti k trajnostnemu modelu oskrbe, ki bo temeljil na človekovih pravicah, spodbujal enakost spolov pri formalni in neformalni oskrbi ter zagotavljal človekovo dostojanstvo, neodvisno življenje in vključenost v skupnost. Odpornost in ustreznost sistemov oskrbe v EU sta bili na preizkušnji med pandemijo COVID-19, ki je še povečala strukturne težave, kot sta nezadostno financiranje in pomanjkanje osebja.
3.3Za uspeh strategije je potreben transformativni in ambiciozni pristop, ki bo v središče postavil temeljne pravice in potrebe oskrbovancev in oskrbovalcev, vključno z njihovo polno in vsebinsko udeležbo pri posvetovanjih in odločitvah.
3.4EESO poudarja, da morajo biti ukrepi za preprečevanje, habilitacijo in rehabilitacijo sestavni del izvajanja strategije. Ukrepi bi se morali vse bolj osredotočati na zgodnje posredovanje, zdravo in aktivno staranje, preventivne ukrepe in podporo avtonomiji, kar vse lahko zmanjša potrebo po dolgotrajni oskrbi ter okrepi vključenost v družbo in aktivno državljanstvo, zlasti z oblikovanjem celovite evropske strategije za starejše.
3.5EESO opozarja na izkušnje z varčevalnimi ukrepi v času nedavne finančne in gospodarske krize ter poudarja, da je treba kot odziv na trenutne pretrese, povezane z vojno v Ukrajini, energetsko krizo in trenutno draginjsko krizo, dati prednost cenovni dostopnosti in neprekinjenosti storitev oskrbe.
3.6Vključevanje načela enakosti spolov v celotno strategijo je dobrodošlo. V formalnem in neformalnem sektorju oskrbe prevladujejo ženske. V EU 29 % žensk meni, da so glavni razlog za njihovo neaktivnost na trgu dela ali delo s krajšim delovnim časom njihove skrbstvene dolžnosti, medtem ko je takih moških le 6 %
. Ta neuravnotežena porazdelitev skrbstvenih obveznosti po ocenah stane 242 milijard EUR na leto
. Priporočila so koristne smernice za države članice pri odpravljanju spolnih stereotipov, razlik v plačah, pokojninah in oskrbi.
3.7EESO poudarja pomen družinske in neformalne oskrbe kot elementov trajnostnih sistemov oskrbe ter poziva k hitremu evidentiranju potreb in realnosti teh oblik oskrbe. Priznati ju je treba kot partnerja pri zagotavljanju kontinuitete oskrbe in zanju zagotoviti celovito podporo, kot so možnosti usposabljanja s shemami potrjevanja znanj in spretnosti, pa tudi njuno vključenost na trgu dela in v družbenem življenju s kombinacijo virov, storitev in časovne ureditve (v povezavi z direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja), hkrati pa zagotoviti dostop do socialnih pravic, nadomestne oskrbe in storitev na področju duševnega zdravja
.
3.8EESO pozdravlja, da je poudarek namenjen boljšemu varstvu pravic oskrbovalcev. Države članice poziva, naj odpravijo vrzeli pri izvajanju delovnega prava EU, ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 189, ki določa standarde za dostojne delovne pogoje delavcev v gospodinjstvu, in sprejmejo ukrepe za ureditev položaja v gospodinjstvu živečih oskrbovalcev
, vključno z delavci migranti in mobilnimi delavci. Ugotavlja pa, da so v strategiji premalo upoštevani številni delavci brez dokumentov, ki že zagotavljajo oskrbo v Evropi, in da bi se morali v strategiji osredotočiti na vse oskrbovalce, ki živijo v EU – ne glede na njihov migracijski status in status rezidenta.
3.9EESO pozdravlja zavezo za izboljšanje delovnih pogojev v sektorju oskrbe z zagotavljanjem izpopolnjevanja, prekvalifikacije ter potrjevanja znanj in spretnosti, zvišanjem plač, spodbujanjem socialnih in delavskih pravic, pozornostjo do fizičnih in psihosocialnih zdravstvenih tveganj ter obravnavanjem tveganj nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu. Države članice poziva, naj ratificirajo konvencijo MOD št. 190 o nasilju in nadlegovanju v svetu dela. Socialni partnerji in vlade morajo sodelovati, da bi odpravili prekarne oblike skrbstvenega dela ter vzpostavili trdne regulativne in finančne okvire ter okvire za kolektivna pogajanja. Pomanjkanje kvalificiranega osebja v skoraj vseh državah članicah ogroža zdravstvene standarde in standarde oskrbe, zlasti zaradi demografskih sprememb, mobilnosti delavcev in staranja prebivalstva.
4.Posebne ugotovitve
4.1EESO ponovno poudarja, da je treba nujno oblikovati namensko evropsko jamstvo za oskrbo
, ki je bistven element za uspešno izvedbo strategije na podlagi kombinacije politike, prakse in finančnih orodij, s čimer bi zagotovili, da so ukrepi strategije v celoti vključeni v nacionalne pravne in politične okvire ter okvire financiranja in storitev. Določanje standardov je ključnega pomena za zagotavljanje izboljšav v sektorju, prav tako pa tudi njihovo spremljanje
.
4.2Evropsko strategijo oskrbe je treba dopolniti s strukturiranim evropskim izvedbenim načrtom in shemami financiranja. Javne naložbe v oskrbo v številnih državah članicah niso zadostne. Strukturne in investicijske sklade EU (ESS+, ESRR) ter mehanizem za okrevanje in odpornost in Instrument za tehnično podporo je treba uporabiti za podporo državam članicam na posebnih področjih, povezanih z oskrbo (od zasnove politike do izvajanja storitev in spremljanja učinka), zlasti prek družbeno odgovornih javnih naročil.
4.3Temeljnega pomena bo ocenjevanje napredka in učinka na oskrbovance in oskrbovalce. S posebnimi tehničnimi smernicami za vzpostavitev okvirov spremljanja in ocenjevanja bi lahko nacionalna ministrstva podprli s posebnimi navodili za razvoj trajnostnih modelov storitev oskrbe, merjenja učinka in kazalnikov. Spremljanje Evropske komisije bi moralo vključevati poročila o politiki in financiranju ter poziv k vmesnemu pregledu priporočil. V okviru evropskega semestra je treba bolje usmeriti priporočila za posamezne države, da bi državam članicam pomagali prednostno obravnavati ustrezno financiranje oskrbe kot produktivne in trajnostne naložbe in ne kot gospodarsko breme.
4.4Ukrepe in smernice bi bilo treba po sprejetju obeh priporočil Sveta hitro vključiti v nacionalne politike in pravne okvire. EESO poudarja pomen nacionalnih koordinatorjev za dolgotrajno oskrbo pri zagotavljanju skladnosti in vključevanju oskrbe na druga področja, v ministrstva in ravni upravljanja, kar bi presegalo socialne in zdravstvene politike (stanovanjska, prometna, energetska, gospodarska itd.).
4.5Neželena izbira tveganja, komercializacija ter lov za prihodki in dobičkom na škodo oskrbe in zdravja lahko povečajo neenakosti pri dostopu do oskrbe. Potrebni so sorazmerni nadzorni ukrepi, da se prepreči nezdrava praksa ter zagotovijo trdna jamstva za visokokakovostne storitve in pravilno uporabo sredstev. Za dolgotrajno oskrbo ter vzgojo in varstvo predšolskih otrok je treba na ravni držav članic vzpostaviti močne sisteme socialne zaščite in kakovostne javne storitve, temelječe na solidarnosti, socialnih naložbah in akterjih socialne ekonomije – npr. vzajemnih družbah –, da se zagotovijo različne oblike financiranja in sistemi delitve stroškov za skupnostno in domačo oskrbo, ki bi jo izvajali ustrezno usposobljeni oskrbovalci
. Za financiranje teh določb bi bilo treba predvideti alternative socialnim prispevkom
. Razmisliti je treba o vključitvi prostovoljne podpore neprofitnih organizacij, ki koristijo tako sistemu oskrbe kot zdravstvenemu sistemu, a ne kot ukrep za zmanjšanje stroškov.
4.6Kar zadeva nacionalne pristojnosti in subsidiarnost, bi morala Evropska komisija zagotoviti, da bodo visokokakovostne storitve oskrbe, ki jih razvijejo države članice, vključujoče. S strategijo je treba zagotoviti, da ima vsaka oseba, ki potrebuje oskrbo, popoln in enak dostop do storitev, zlasti z močnimi in zavezujočimi okviri kakovosti. Posebno pozornost je treba nameniti skupinam, ki so običajno izključene, kot so Romi, migranti itd., ter vplivu presečnih in strukturnih diskriminacij. Tako bo infrastruktura za oskrbo dostopna tudi na oddaljenih območjih in območjih z nizko gostoto prebivalstva.
4.7Vlaganje v digitalno infrastrukturo lahko olajša uspešno načrtovanje in zagotavljanje oskrbe, shranjevanje, izmenjavo in sporočanje informacij med različnimi izvajalci zdravstvenega in socialnega varstva, kar omogoča uspešno spremljanje kakovosti in enakega dostopa. Številne možnosti, kot so podporne tehnologije, preventivni ukrepi, robotika, telezdravje in druge, lahko – če so v celoti vključujoče in dostopne – podpirajo dosegljivost, neprekinjenost, usklajevanje in visoko kakovost storitev oskrbe.
4.8V predlaganem priporočilu o dolgotrajni oskrbi je navedeno, da morajo sistemi poskrbeti tudi za potrebe invalidov po podpori, pri tem pa se to priporočilo jasno sklicuje na Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Komisija bi morala zagotoviti, da sredstva EU, zbrana v okviru strategije, sledijo cilju deinstitucionalizacije in podpirajo vključevanje z razvojem storitev v skupnosti z dobro usposobljeno delovno silo
. EESO ponovno opozarja, da je treba podpreti invalidne otroke in starše
, in pozdravlja, da priporočilo o vzgoji in varstvu predšolskih otrok to poudarja.
5.Izvajanje priporočila o vzgoji in varstvu predšolskih otrok
5.1EESO podpira revizijo barcelonskih ciljev za izboljšanje razpoložljivosti dostopnega, cenovno ugodnega, vključujočega in kakovostnega otroškega varstva. Države članice, ki so dosegle ali presegle cilje, bi se morale bolj osredotočiti na zagotavljanje standardov kakovosti in razvoj različnih oblik vzgoje in varstva predšolskih otrok glede na različne starostne skupine. Cilji večje razpoložljivosti vzgoje in varstva predšolskih otrok morajo sovpadati z okviri za zagotavljanje kakovosti in dostojnimi delovnimi pogoji. Države članice bi morale pripraviti kazalnike za spremljanje dostopnosti do modelov varstva v skladu z nacionalnimi preferencami in razlikami, hkrati pa izpolnjevati cilje, standarde kakovosti in druge standarde revidiranih ciljev.
5.2EESO pozdravlja poziv, da se vsem otrokom zagotovi zakonska pravica do dostopa do kakovostnih storitev, in povezanost strategije z evropskim jamstvom za otroke, pri čemer se nadaljuje njen večgeneracijski pristop, ki je ključen za ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter dobro počutje družine. Brezplačen dostop do vzgoje in varstva predšolskih otrok za družine v stiski je treba dopolniti z vrsto ukrepov, ki vključujejo brezplačne obroke, brezplačne higienske izdelke (npr. plenice) ter pomoč pri telesnem in duševnem razvoju (finomotorične spretnosti, govorna in jezikovna terapija itd.).
5.3EESO pozdravlja sklicevanja na okvire EU za enakost in omembo otrok v ranljivih razmerah, da bi oblikovali sisteme, ki vključujejo in spoštujejo vse oblike družin. Ukrepi, ki jih je treba uvesti, bi morali vključevati ozaveščanje, usposabljanje osebja o pravicah uporabnikov storitev ter o vključevanju in pristranskosti. EESO zlasti pozdravlja predloge za zagotavljanje primernega razmerja med otroki in osebjem, stalno strokovno usposabljanje osebja in vključitev časovnih zahtev v kazalnike, kar je zlasti pomembno za invalidne otroke, ki imajo pogosto le delni dostop do vzgoje in varstva predšolskih otrok.
5.4Modeli dobre prakse vzgoje in varstva predšolskih otrok morajo biti v središču ukrepov za izvajanje priporočila Sveta ter podprti s podnacionalnimi politikami in okviri financiranja, vključno z dodelitvijo posebnih proračunskih sredstev za evidentiranje potreb oskrbovancev in oskrbovalcev, in s preskušanjem novih oblik storitev oskrbe. V središču pozornosti bi morale ostati pravice otrok. Otroci v zgodnjem otroštvu potrebujejo zdravo in spodbudno okolje, ne glede na to, ali gre za družinsko ali strokovno varstvo; zato morajo biti na voljo različni modeli varstva (dnevno varstvo, vrtci na delovnem mestu, varuške, materinski pomočniki, igralne skupine, izvenšolsko varstvo), pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe otrok različnih starosti.
6.Izvajanje priporočila o dolgotrajni oskrbi
6.1EESO poziva k oblikovanju trdnih izvedbenih načrtov, s katerimi bi zajeli celoten spekter dolgotrajne oskrbe. Evropska komisija bi morala formalizirati sodelovanje, tako da ustanovi strokovno skupino na visoki ravni za dolgotrajno oskrbo, v kateri bi sodelovali socialni partnerji, organizacije civilne družbe, nacionalni koordinatorji, upravičenci do dolgotrajne oskrbe, zlasti starejši in invalidi, ter drugi ustrezni strokovnjaki in izvajalci. Kot prispevek k delu skupine bi se lahko vzpostavila spletna javna platforma za zbiranje podatkov in raziskav ter spodbujanje izmenjave dobre prakse.
6.2EESO je sprejel več mnenj o zagotavljanju dolgotrajne oskrbe v EU
, v katerih je poudaril, da je treba vlagati v visokokakovostno, trajnostno in dostopno oskrbo za vse. EESO poudarja, da je treba čim bolj povečati dopolnjevanje in sinergijo med vsemi izvajalci oskrbe in zdravstvenega varstva v javnem in zasebnem sektorju (profitnem in neprofitnem), da bi dosegli vključenost vseh, ob upoštevanju dobre prakse v državah članicah.
6.3EESO pozdravlja dejstvo, da je v predlogu o dolgotrajni oskrbi priznan pomen akterjev socialne ekonomije kot ponudnikov storitev. Komisijo spodbuja, naj še naprej preučuje možnosti za vzpostavitev strukturiranih komunikacijskih poti med akterji socialne ekonomije in evropskimi institucijami na področju politike dolgotrajne oskrbe.
6.4EESO opozarja na pomen različnih pobud v okviru zelenega in digitalnega prehoda, da se izkoristijo vse možnosti tehnologij za ustvarjanje, ponovni razmislek in prenovo stanovanjskega fonda na bolj vključujoč in trajnosten način.
6.5Modeli dobre prakse dolgotrajne oskrbe lahko vključujejo bolj strukturirano in učinkovito pomoč na domu ter nove stanovanjske alternative, kot so varovana, nadzorovana stanovanja ali stanovanja v skupnosti, enote za sobivanje ali druge alternative, v skladu s potrebami in željami oskrbovancev ter na podlagi zakonsko odobrenih okvirov kakovosti. Upoštevati bi bilo treba tudi druge vrste modelov oskrbe, da bi z integriranim pristopom zajeli celoten spekter oskrbe, kot so podpora za duševno zdravje, družinski centri, podporne skupine za starše in kratkoročna stanovanjska podpora, in sicer na način, ki olajša prehod iz enega modela v drugega z različno intenzivnostjo ali naravo potrebnih storitev, ne da bi se pri tem prekinila kontinuiteta oskrbe.
V Bruslju, 24. januarja 2023
Christa SCHWENG
predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________