TEN/783
Pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije
MNENJE
Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij
Strategija EU za sončno energijo
[COM(2022) 221 final]
ter
Priporočilo Komisije o pospešitvi postopkov izdaje dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in poenostavitvi sklepanja pogodb o nakupu električne energije
[C(2022) 3219 final]
|
Kontakt
|
ten@eesc.europa.eu
|
|
Administratorka
|
Giorgia Andrea BORDIGNON
|
|
Datum dokumenta
|
11. 10. 2022
|
Poročevalec: Kęstutis KUPŠYS
Soporočevalka: Alena MASTANTUONO
|
Zaprosilo
|
Evropska komisija, 28. 6. 2022
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
4. 10. 2022
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
66/1/2
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
…
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
.../.../...
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da mora EU nujno okrepiti izkoriščanje sončne energije in evropske zmogljivosti na tem področju, in sicer iz več razlogov: da bi dosegli podnebne cilje, povečali strateško energetsko avtonomijo EU, pospeševali javne in zasebne naložbe ter ustvarjanje dostojnih delovnih mest, okrepili industrijsko bazo in spodbujali poslovne možnosti ter gospodinjstvom pomagali pri dostopu do cenovno dosegljive energije.
1.2EESO hkrati poudarja, da je treba upoštevati razlike med državami članicami glede mešanice virov energije, ki odraža njihove geografske in podnebne razmere ter razpoložljivost različnih obnovljivih virov energije. Večja uporaba sončne energije mora biti v skladu s tehničnimi pogoji in okoljsko trajnostjo. Za izkoriščanje celotnega potenciala sončne energije v Evropi pa je potrebno tesnejše sodelovanje med državami članicami.
1.3EESO pozdravlja strategijo EU za sončno energijo (v nadaljnjem besedilu: strategija), vendar obžaluje, da bodo njeni rezultati tako pozni. Države članice spodbuja, naj ne čakajo na sprejetje novih pravil EU in naj že kar začnejo poenostavljati upravne postopke in krajšati postopek za izdajo dovoljenj. Poziva jih tudi, naj okrepijo celovite in enotne postopke za izdajo dovoljenj na točkah „vse na enem mestu“ ter takoj pospešijo določanje namenskih območij, da bi celoten proces izvajanja omejili na največ dve leti. Poudarja tudi, da strategija za sončno energijo zahteva solidno vzpostavitev skladiščnih zmogljivosti, prenosna in distribucijska omrežja pa morajo biti pripravljena.
EESO poziva oblikovalce politik, naj ljudi spodbujajo, jih podpirajo in jim omogočajo, da postanejo proizvajalci-odjemalci sončne energije in da vzpostavijo energetske skupnosti. Lokalnim oblastem priporoča, naj začnejo izvajati projekte za boj proti energijski revščini na območjih, kjer si ljudje ne morejo privoščiti naložb prek energetskih skupnosti. Zavzema se tudi za večji poudarek na agrofotovoltaičnih sistemih, da bi kmetje dobili nove priložnosti in koristi.
1.4Odbor ugotavlja, da je treba razširjeno uporabo toplotnih črpalk obravnavati skupaj s povečanim nameščanjem fotovoltaičnih solarnih sistemov, saj je kombinacija (strešnega) fotovoltaičnega solarnega sistema in toplotne črpalke najbolj energijsko učinkovita in ekonomsko dostopna rešitev za hlajenje, kjer podnebni pogoji to omogočajo. EESO meni tudi, da je treba spodbujati sončne toplotne sisteme na ravni omrežja.
1.5Za obsežno uvajanje fotovoltaičnih solarnih sistemov je treba okrepiti evropsko industrijsko bazo ter zagotoviti nemotene in zanesljive dobavne verige na področju solarne energije. Po mnenju EESO mora zato EU nujno poiskati načine za proizvodnjo fotovoltaičnih solarnih naprav v Evropi, izboljšati okolje za javne in zasebne naložbe ter ustvariti podjetjem prijazne pogoje, vključno z ustreznim dostopom do financiranja in močnim poudarkom na raziskavah in inovacijah.
1.6Nameščanje naprav za izkoriščanje sončne energije je velik izziv, saj močno primanjkuje usposobljenih delavcev, premagati pa je treba tudi regulativne in celo tehnične ovire. EESO poziva k intenzivnemu spodbujanju usposabljanja in razvoja znanj in spretnosti v sodelovanju z ustreznimi deležniki.
1.7EESO poudarja pomen razvijanja lastne industrijske zmogljivosti EU za trajnostne proizvode za izkoriščanje sončne energije po razumni ceni ter poziva k trdni podpori zavezništvu industrije fotovoltaike. Izpostaviti želi tudi jasno potrebo po mobilizaciji vseh vpletenih strani ob podpori javnih organov in socialnih partnerjev, da bi pridobili potrebno praktično in strokovno znanje ter široko podporo za uvajanje solarnih fotovoltaičnih naprav.
2.Ozadje
2.1Evropska komisija je 18. maja 2022, v času vojne v Ukrajini, uvedbe sankcij EU proti Rusiji in prizadevanj za obravnavanje vprašanja energetske suverenosti, predlagala načrt REPowerEU
, namenjen „hitremu zmanjšanju naše odvisnosti od ruskih fosilnih goriv s pospešenim prehodom na čisto energijo ter združitvijo moči za doseganje odpornejšega energetskega sistema in resnične energetske unije“.
2.2V tem načrtu so predlagani načini proizvodnje čiste energije, s katerimi lahko EU pospeši zeleni prehod in spodbudi množično vlaganje v energijo iz obnovljivih virov. Evropska komisija je kot del načrta REPowerEU sprejela strategijo EU za sončno energijo (v nadaljnjem besedilu: strategija). Ta strategija temelji na štirih pobudah:
a)evropski pobudi za strešne solarne panele;
b)svežnju v zvezi s postopki izdaje dovoljenj;
c)obsežnem partnerstvu EU za znanja in spretnosti;
d)zavezništvu industrije fotovoltaike EU.
2.3Strategija izhaja iz predlaganih pobud EU glede obnovljivih virov energije, energijske učinkovitosti stavb in učinkovite rabe energije (v nadaljnjem besedilu: COM(2022) 222 final
). V sporočilu COM(2022) 222 final je predvideno sprejetje najdaljšega trajanja postopka izdaje dovoljenj za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Komisija je podala pobudo za povečanje ciljev, ki so bili določeni v prejšnjih predlogih za reviziji direktive o energiji iz obnovljivih virov in direktive o energetski učinkovitosti.
2.4To mnenje je eno od več mnenj EESO na temo energije, zato ga je treba obravnavati v tem širšem kontekstu mnenj o načrtu REPowerEU, o energetskih trgih, energetski varnosti in cenah energije, med drugim.
3.Splošne ugotovitve
3.1EESO pozdravlja predlagano strategijo, zlasti dejstvo, da obravnava potrebo po ukrepanju pri vseh vidikih sončne energije: naložbe, inovacije, proizvodnja energije, električna energija, zasnova trga, spodbude, infrastruktura, kvalificirani delavci, ozaveščanje, trajnostnost in vrednostne verige.
3.2Spodbujanje sončne energije in povečanje evropskih zmogljivosti na tem področju sta nujna iz več razlogov. Treba je doseči podnebne cilje, hkrati pa povečati strateško avtonomijo EU na področju energije. Na ta način se tudi pospešujejo javne in zasebne naložbe ter ustvarjanje dostojnih delovnih mest, omogočajo poslovne možnosti, gospodinjstvom pa se pomaga pri dostopu do cenovno dosegljive energije.
3.3Za skladno in trajnostno strategijo EU za sončno energijo mora EU zagotoviti:
1)ustrezne regulativne okvire, ki prihranijo čas in zmanjšajo stroške;
2)aktivni prispevek potrošnikov k proizvodnji sončne energije;
3)uporabo ekonomije obsega;
4)obsežne javne in zasebne naložbe v infrastrukturo;
5)spodbude za raziskave, razvoj in inovacije;
6)usposobljene delavce in kakovostna delovna mesta, da bi jih privabili;
7)zadostne surovine;
8)krožnost in energijsko učinkovitost v celotnem fotovoltaičnem sektorju;
9)ustrezno financiranje.
3.4EESO hkrati poudarja, da je treba v strategiji upoštevati razlike med državami članicami glede mešanice virov energije, ki odraža njihove geografske in podnebne razmere ter razpoložljivost različnih obnovljivih virov energije. Poleg tega mora biti povečanje izkoriščanja sončne energije v skladu s tehničnimi pogoji in okoljskim okvirom.
3.5Odbor upa, da bo strategija za sončno energijo postala eden od temeljev prehoda na podnebno nevtralen energetski sistem, v katerem bo imela energija iz obnovljivih virov osrednjo vlogo. Zato je treba veliko pozornosti nameniti razvoju tehnologije shranjevanja, uravnavanju povpraševanja in povezovanju celotnega energetskega sistema.
3.6EESO opozarja, da je nujno ustvariti ugodne pogoje za raziskave, razvoj proizvodov in vzpostavljanje industrijskih zmogljivosti EU za proizvodnjo trajnostne opreme za sončno energijo po konkurenčnih cenah. Zato trdno podpira zavezništvo industrije fotovoltaike EU, ki naj bi poiskalo rešitve za trdovratno težavo krčenja industrijskih zmogljivosti v EU. Pri tem bi bilo treba uporabiti izkušnje drugih zavezništev, kot je evropsko zavezništvo za baterije, in izkoristiti morebitne sinergije z njimi. Akterji civilne družbe bi morali biti vključeni že od vsega začetka, saj imajo bistveno vlogo pri posredovanju praktičnega in strokovnega znanja, pri nagovarjanju širše javnosti ter zagotavljanju družbene podpore in posvetovanja z družbo.
Povečanje uporabe sončne energije
3.7Za pospešitev sprejemanja sončne energije potrebujemo politiko, ki bo potrošnike in vse deležnike v energetskem sistemu spodbudila, da ta cilj upoštevajo pri nabavi energije. Hkrati jih je treba spodbujati k ukrepom za energijsko učinkovitost in varčevanje z energijo. To je mogoče doseči z ozaveščanjem o pričakovanih koristih, npr. zmanjšanju stroškov energije, izboljšanju vsakdanjega dobrega počutja in povečanju vrednosti njihovih nepremičnin, ter z oblikovanjem ustreznih finančnih instrumentov.
3.8EESO poziva oblikovalce politik, naj ljudi spodbujajo, podpirajo in jim omogočajo, da postanejo ne le ozaveščeni odjemalci energije, temveč tudi proizvajalci-odjemalci energije, in da vzpostavijo lokalne energetske skupnosti. To bi jim pomagalo k večji ozaveščenosti in neodvisnosti od cen na skupnem trgu. EESO priporoča, naj lokalne oblasti začnejo izvajati skupne projekte sončne energije ter izkoristijo javne stavbe, kot so pisarne, šole in bolnišnice, da bi se spopadle z energijsko revščino na območjih, kjer si ljudje ne morejo privoščiti naložb prek energetskih skupnosti.
3.9Države članice bi morale glede na prednostni pomen energijske učinkovitosti in varčevanja z energijo olajšati uvajanje pametnih števcev, da bi uporabniki energije bolje razumeli, kolikšna je njihova poraba in kako jo lahko upravljajo. EESO se zavzema za upoštevanje povezave med izboljšanjem energijske učinkovitosti in večjo vlogo sončne energije pri prenovi stavb. Države članice naj porabnike energije spodbujajo k pametni razporeditvi svojih potreb po energiji čez dan (24 ur), da bi zmanjšali konice v povpraševanju.
3.10Odbor ugotavlja, da bi bilo treba povečano nameščanje fotovoltaičnih sistemov obravnavati skupaj z vse bolj razširjeno uporabo toplotnih črpalk, saj višek proizvodnje sončne energije sovpada s povečanjem povpraševanja po energiji za hlajenje stavb. Kombinacija (strešnega) fotovoltaičnega sistema in toplotne črpalke je energijsko najučinkovitejša in najcenejša rešitev za hlajenje (v določenih delih dneva), kjer podnebni pogoji to omogočajo. Preostali čas je proizvodnja povezana z nihanjem intenzivnosti osončenosti, kar pomeni, da je treba za pokritje potreb po energiji uporabiti drug vir energije. To nihanje je mogoče delno ublažiti z uporabo solidnih zmogljivosti za shranjevanje, ki danes še vedno niso na voljo v zadostnih količinah, in boljšimi prenosnimi povezavami, za kar je potrebno boljše sodelovanje med državami članicami.
3.11Toplotna sončna energija je v večini držav članic močno podcenjena. EESO poziva k večji uporabi sončnih toplotnih sistemov na ravni omrežja, kjer je to mogoče, v okviru načrtov za energetski prehod na ravni držav članic ter regionalni in občinski ravni. V sedanji krizi preskrbe s plinom in ob potrebi po nadomeščanju zemeljskega plina, ki se večinoma uporablja za ogrevanje in potrebe industrije, bo toplotna sončna energija pomemben dejavnik energetskega sistema.
3.12EESO ugotavlja, da je treba še naprej ocenjevati in dodatno povečati potencial za uporabo strešnih fotovoltaičnih sistemov z vzpostavitvijo stalnih posvetovalnih in sodelovalnih mehanizmov, ki bi vključevali širok nabor ustreznih deležnikov. Zato bi bilo treba ustanoviti in ustrezno financirati lokalne in regionalne agencije in subjekte za obnovljive vire, ki bi pomagali državljanom, malim in srednjim podjetjem ter lokalnim oblastem, poleg tega pa dajali pobude za usposabljanje in spodbujali nova, dostojna delovna mesta.
3.13Fotovoltaični sistemi, vgrajeni v stavbe, imajo pomembno vlogo pri čim večji proizvodnji sončne energije. Če s površinami za proizvodnjo sončne električne energije ni pokrita samo streha, temveč tudi deli fasade stavbe, ima uporabnik možnost izkoriščanja sončne energije večji del dneva. Ta pristop je dober za celoten energetski sistem, ker pomeni, da je mogoče ublažiti nihanja v proizvodnji energije s fotovoltaičnimi sistemi. Odbor priporoča, da se spodbujajo nadaljnje raziskave fotovoltaičnih sistemov, vgrajenih v stavbe, in da se pobudi za strešne solarne panele doda še večji poudarek podpori za namestitev fotovoltaičnih panelov, ki so obrnjeni proti vzhodu in zahodu.
Pospešitev postopkov izdaje dovoljenj in zagotavljanje finančnih sredstev
3.14EESO poudarja, da bo nujno pospešiti postopke izdaje dovoljenj, da se olajša uvajanje energije iz obnovljivih virov, vključno z njeno proizvodnjo, shranjevanjem, distribucijo in prenosom. Za izdajo dovoljenj so pristojne države članice, EESO pa podpira splošne usmeritve iz sporočila COM(2022) 222 final in Priporočila Komisije C(2022) 3219 final ter spodbuja države članice, naj si prizadevajo za razvoj svojih postopkov.
3.15V skladu z analizo panoge pridobivanje dovoljenj za namestitev fotovoltaičnih sistemov traja od 12 mesecev v Litvi do 48 mesecev na Hrvaškem. Med 12 državami, za katere so na voljo podatki, je bil čas za izdajo dovoljenj samo v treh krajši od zgornje meje EU, ki znaša 24 mesecev. EESO zato poziva države članice, naj določijo konkretne krajše roke za upravni postopek in postopek izdaje dovoljenj ter poenostavijo procese z okrepitvijo celovitih in enotnih postopkov izdaje dovoljenj na točkah „vse na enem mestu“. Po mnenju Odbora države članice ne bi smele čakati na sprejetje predloga, temveč bi morale že začeti krajšati postopke. Poleg tega Odbor poudarja, da je treba digitalizirati čim več postopkov v različnih fazah izdaje dovoljenj.
3.16EESO v celoti podpira oddelek priporočila Komisije z naslovom Olajšanje udeležbe državljanov in skupnosti. Udeležba državljanov in energetskih skupnosti v projektih energije iz obnovljivih virov je bistvena za sodelovanje državljanov in njihovo podporo energetskemu prehodu. EESO poudarja, da uporaba sončne energije ne bi smela biti privilegij nekaterih odjemalcev in da morajo imeti tudi energijsko revni in ranljivi odjemalci dostop do sončne energije, npr. prek naprav na socialnih stanovanjskih stavbah, prek energetskih skupnosti ali finančne podpore za posamezne naprave.
3.17Države članice bi morale v skladu s sporočilom COM(2022) 222 final sprejeti načrt ali načrte, v katerih bi določile namenska območja za enega ali več vrst obnovljivih virov energije v dveh letih po začetku veljavnosti sprememb direktive. Odbor poudarja, da je nujno, da so ti načrti pripravljeni čim prej, da bi celoten proces izvajanja omejili na največ dve leti. Strehe so homogeno območje, seveda z izjemo kulturno zaščitenih območij. EESO zagovarja krajše roke za zagon pobud, katerih tehnične rešitve so dobro znane, kakršen je primer strešnih fotovoltaičnih sistemov.
3.18EESO tudi ugotavlja, da fotovoltaični moduli, ki plavajo na površju jezer in vodnih zbiralnikov, zmanjšajo izgubo vode zaradi izhlapevanja, hkrati pa izboljšajo učinkovitost pretvorbe fotovoltaične energije zaradi hlajenja, ki ga samodejno nudi voda. V primeru jezov se lahko električna energija podnevi proizvaja s plavajočimi fotovoltaičnimi moduli, ponoči pa s sproščanjem vode iz jezu, pri čemer se za oboje uporablja obstoječa priključitev na omrežje.
3.19Previdnost pa je potrebna v primerih, kjer so tehnične rešitve manj napredne in posledice za izgubo biotske raznovrstnosti niso v celoti preučene. Tak primer so plavajoči fotovoltaični projekti, zlasti na naravnih vodnih telesih. Pomanjkanje bolj razčlenjenega pristopa je ena redkih slabosti obravnavanega predloga.
3.20EESO poziva k večjemu poudarku na agrofotovoltaičnih sistemih, morda v obliki dodatnega priporočila Komisije. Ukrepi držav članic na tem področju ne bi smeli vplivati na uporabo produktivnih kmetijskih zemljišč ali škodovati proizvodnji hrane (zato je treba spodbujati proizvodnjo sončne energije na manj dragocenih zemljiščih). Hkrati je treba na področju kmetijske politike poudariti možnosti dodatnega dohodka od proizvodnje energije za kmete ter boljše zaščite pridelkov in živali (učinek senčenja in hlajenja, zmanjšanje toplotnega stresa, zaščita pred točo in zmrzaljo), ki jo je treba obravnavati tudi z vidika boljšega prilagajanja podnebnim spremembam. Velike sončne parke bi bilo treba prednostno postavljati na obrobnih in degradiranih zemljiščih.
3.21Spodbujanje sončne energije je nujno, zato je treba dati prednost tovrstnim projektom iz nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Ker se zmogljivosti za proizvodnjo zelene energije, zlasti sončne, med regijami močno razlikujejo, bi lahko in morali s kohezijsko politiko odločilno prispevati k skupni preskrbi EU z energijo, pomembno vlogo pa bi moral imeti tudi InvestEU ali podoben program. EESO pozdravlja osredotočenost strategije na spremembo namembnosti nekdanjih industrijskih ali rudarskih zemljišč, ki so priložnost za uvajanje sistemov sončne energije. V tem smislu podpira uporabo Sklada za modernizacijo in Sklada za pravični prehod za namenska območja.
Krepitev proizvodnih zmogljivosti in zmogljivosti za namestitev
3.22Sedanji cilj EU, da se do leta 2025 namesti za 320 GW fotovoltaičnih sistemov, do leta 2030 pa za 600 GW (samo Nemčija želi 215 GW), je zelo ambiciozen, vendar je nujen za uresničitev podnebnih ciljev EU. V skladu s načrtom REPowerEU bi morali do leta 2025 vsako leto namestiti za 42 GW sistemov, po letu 2025 pa bi bilo treba nameščanje pospešiti na 53 GW letno. EU mora v skladu s tem načrtom podvojiti hitrost nameščanja solarnih sistemov iz leta 2021: z 21 GW na leto mora takoj preiti na 42 GW na leto.
3.23Evropsko gospodarstvo zaradi pomanjkanja proizvodnih zmogljivosti trenutno ni sposobno proizvesti potrebnih sestavnih delov za tako obsežno uvedbo solarne fotovoltaike. Nameščanje naprav je velik izziv tudi zato, ker močno primanjkuje usposobljenih delavcev, premagati pa je treba tudi regulativne in celo tehnične ovire. Za primerjavo navedimo Kitajsko, kjer za razliko od EU predvidevajo, da bodo v letu 2022 namestili še za 100 GW fotovoltaičnih sistemov, s čimer bodo skoraj podvojili hitrost nameščanja, obenem pa bodo zajeli celotno vrednostno verigo svoje industrije fotovoltaike.
3.24Odbor zato poudarja, da je treba okrepiti evropsko industrijsko bazo in gospodarstvo, zaščititi strateško avtonomijo (zlasti avtonomijo preskrbe z energijo) ter zagotoviti nemotene in zanesljive dobavne verige. EESO opozarja, da ima lahko EU vodilno vlogo v solarni industriji le, če bodo gospodarske razmere ugodne, in poudarja, da je s podporo javnih organov in socialnih partnerjev nedvomno treba aktivirati vse relevantne deležnike.
3.25EESO poziva Komisijo in države članice, naj ustvarijo vse potrebne pogoje za trženje inovativnih evropskih fotovoltaičnih rešitev prek pomembnih projektov skupnega evropskega interesa (IPCEI) vzdolž celotne vrednostne verige sončne energije. Tak okvir bi zagotovil dolgoročno vzdržne konkurenčne pogoje za evropsko proizvodnjo fotovoltaičnih naprav, vključno z vodilno vlogo EU na področju fotovoltaičnih tehnologij, trajnostnosti, recikliranja in integriranih fotovoltaičnih rešitev.
3.26EESO meni, da mora EU nujno okrepiti javne in zasebne naložbe ter ustvariti ugodne pogoje za sektor sončne energije, na primer z nadaljnjim usposabljanjem na tem področju in zagotavljanjem ustreznega dostopa do financiranja, tudi z orodji taksonomije EU za trajnostne dejavnosti. V skladu s predvidenim preoblikovanjem Evropske investicijske banke v evropsko podnebno banko EESO poziva, naj se v programih financiranja, ki jih nudi ta banka, poudari podpora proizvodnji solarnih fotovoltaičnih naprav.
3.27EESO se zavzema za spodbujanje raziskav novih fotovoltaičnih tehnologij, npr. na podlagi alternativnih materialov. Za odpravo pomanjkanja kvalificirane delovne sile je bistveno spodbujati usposabljanje in razvoj znanj in spretnosti v sodelovanju z ustreznimi deležniki. Zato EESO poziva pristojne institucije, naj poiščejo načine za razvoj delovne sile, ki bo imela znanje, spretnosti in kompetence za uporabo vseh razpoložljivih možnosti za energijsko učinkovitost in tehnologij za obnovljive vire energije.
4.Posebne ugotovitve o dobavnih verigah proizvajalcev
4.1V zgornjem delu dobavnih verig proizvajalcev obstajajo pomembne strateške odvisnosti, ki bi lahko ovirale hitro razširjanje sončne energije. Največja ovira je še vedno omejena zmogljivost za dobavo potrebnih materialov za ambiciozne cilje strategije. Evropa, ki je bila nekoč vodilna proizvajalka fotovoltaičnih solarnih sistemov, zdaj v skoraj nobenem delu njihove vrednostne verige nima pomembne vloge, čeprav je še vedno med vodilnimi pri raziskavah fotovoltaike in ima pomembne raziskovalne zmogljivosti.
4.2Vzdolž vrednostne verige v tej panogi ima EU omejene zmogljivosti za pridobivanje potrebne surovine, tj. polikristalnega silicija. Težave s pridobivanjem te surovine so še toliko večje, ker so štiri največje tovarne polikristalnega silicija za solarne panele, ki predstavljajo skoraj polovico svetovne proizvodnje, v regiji Xinjiang na Kitajskem.
4.3EESO pozdravlja zakonodajno pobudo Komisije, naj se na enotnem trgu prepovejo proizvodi, ki so rezultat prisilnega dela. Ta ukrep je podoben zakonu ZDA o preprečevanju prisilnega dela Ujgurov, ki je neposredno vplival na distribucijo polikristalnega silikona na trgu, saj bo cena te primarne surovine, ki se večinoma proizvaja na Kitajskem, naraščala v celotni industriji fotovoltaike. Vendar EESO ugotavlja, da tak ukrep, če se izvršuje na svetovni ravni, prispeva k doseganju cilja trajnostnega razvoja 8 o dostojnem delu.
4.4Možen, vendar poenostavljen odgovor na ta izziv je izgradnja zmogljivosti v Evropi, vendar so sedanje tehnologije proizvajanja „surovega“ polikristalnega silicija in ingotov iz njega, paradoksalno, izjemno energetsko intenzivne. To je dejansko izvedljivo in bi se lahko izvajalo tam, kjer je na voljo poceni in zanesljiva energija, vključno z energijo iz obnovljivih virov (npr. prek hibridnih elektrarn, ki združujejo vetrno in sončno energijo ter shranjevanje). Na splošno je to zaradi pomanjkanja surovin in sestavnih delov ter strogih predpisov EU, tudi o energijski učinkovitosti, za evropsko industrijo, ki ima težave tudi s pridobivanjem finančnih sredstev, manj privlačen poslovni model.
4.5EESO je trdno prepričan, da je evropsko sodelovanje pri inovacijah, namenjenih razvoju fotovoltaičnih sistemov, ki jih bo mogoče v celoti reciklirati, nujno za izgradnjo uspešne evropske industrije za izkoriščanje sončne energije. Prizadevati bi si morali za preučevanje uporabe drugih obetavnih surovin razen silicija, da bi jih med drugim uporabili za sončne celice na foliji ali prosojne sončne celice, na primer za okna, ki proizvajajo električno energijo.
4.6V nadaljnjih fazah vrednostne verige, kot so sončne rezine in celice, je Evropska unija v še slabšem položaju. Samo 1 % sončnih rezin in samo 0,4 % celic se proizvede v Evropi. Po navedbah sektorskega združenja SolarPower Europe se soočamo s kritičnim pomanjkanjem proizvodnih zmogljivosti za ingote in sončne rezine.
4.7Po podatkih Evropskega sveta proizvajalcev solarnih izdelkov (ESMC) se v Evropi proizvedejo samo 3 % fotovoltaičnih solarnih modulov, ki jih proizvaja 29 različnih podjetij. To pomeni, da je približno eden od 30 v Evropi sestavljenih modulov evropskega izvora. Trgovinski primanjkljaj na področju proizvodov za sončno energijo je v letu 2020 znašal 8,7 milijarde USD.
4.8Primanjkuje tudi drugih vhodnih materialov za fotovoltaične elektrarne, vendar njihovo pomanjkanje ni tako kritično. Konstrukcije za njihovo postavitev so nezapleteni proizvodi in jih je mogoče uvoziti z manj kritične odvisnosti ali proizvajati lokalno, če je povpraševanje veliko.
4.9Steklo za sončne panele, ki je bistven element lokalno proizvedenih fotovoltaičnih panelov, je dober primer kratkovidnosti trgovinske politike EU, na podlagi katere so bile ukinjene zaščitne trgovinske tarife za končne izdelke (fotovoltaične solarne panele), ki v Evropo prihajajo s Kitajske, s čimer so evropski proizvajalci izpostavljeni ostri konkurenci iz tujine, medtem ko so podobni zaščitni ukrepi za vmesne proizvode, kot je steklo za sončne panele, ostali v veljavi. Zato je steklo za sončne panele, ki so ga evropski proizvajalci fotovoltaičnih sistemov kupovali v Evropi, postalo nesorazmerno drago v primerjavi s steklom primerljivih proizvajalcev iz drugih delov sveta, kar je povzročilo tudi cenovne pritiske pri uvoženem steklu za solarne panele.
4.10Sončni paneli lahko učinkovito prispevajo k trajnostnosti, če se za celoten cikel, vključno z recikliranjem in ponovno uporabo, ne porabi preveč energije. Pri proizvodnji, prevozu in odlaganju katere koli tehnologije nastajajo emisije. Na podlagi načina proizvodnje in recikliranja panelov je mogoče ugotoviti, koliko dejansko pripomorejo k zmanjšanju skupnih emisij. Poleg tega EESO meni, da je cilje trajnostnega razvoja treba upoštevati vzdolž celotne dobavne verige.
V Bruslju, 4. oktobra 2022
Baiba MILTOVIČA
predsednica strokovne skupine za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
_____________