SOC/719
Krepitev mobilnosti delovne sile v podporo okrevanju gospodarstva
MNENJE
Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Krepitev mobilnosti delovne sile v podporo okrevanju gospodarstva
[mnenje na lastno pobudo]
Poročevalec: Philip VON BROCKDORFF
|
Sklep plenarne skupščine
|
18. 1. 2022
|
|
Pravna podlaga
|
člen 52(2) Poslovnika
|
|
|
mnenje na lastno pobudo
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
29. 9. 2022
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
83/0/1
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
...
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je v več mnenjih opozoril na pomen mobilnosti delovne sile in ugotovil, da se je ta znotraj EU z leti povečala, vendar le zmerno.
1.2EESO meni, da je potrebna bolj poglobljena analiza o tem, zakaj (poleg omejitev, ki jih je povzročila pandemija) število delovno sposobnih migrantov iz EU narašča počasneje kot v prejšnjih letih. Poziva tudi k izvedbi študije za določitev ekonomskih stroškov trenutnega stanja na trgu dela.
1.3EESO priporoča, da se sprejmejo učinkovitejši nacionalni ukrepi s poudarkom na aktivnih politikah trga dela, kot so dajatve socialne varnosti za zaposlene za delavce iz EU in tretjih držav.
1.4EESO poziva Evropsko komisijo, naj v evropski semester kot del priporočil za posamezne države vključi kazalnike za spremljanje nacionalnih politik, ki tako ali drugače omejujejo mobilnost delavcev v EU.
1.5EESO tudi poziva Evropsko komisijo, naj analizira negativen razvoj na področju mobilnosti delovne sile, zlasti beg možganov v nekaterih sektorjih in regijah. Hkrati morajo biti ukrepi za preprečevanje bega možganov tesno povezani z ukrepi za spodbujanje navzgor usmerjene socialne in ekonomske konvergence.
1.6EESO priporoča, naj države članice še izboljšajo svoje ustrezne portale z vključitvijo minimalnih delovnih pogojev, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja, da se preprečijo zlorabe. Poziva tudi k nadaljnjim prizadevanjem za izboljšanje jezikovnega znanja.
1.7EESO poziva države članice, naj olajšajo mobilnost invalidov.
1.8EESO meni, da je enakost spolov pomemben dejavnik pri krepitvi mobilnosti delovne sile v EU, kar je poudaril tudi v mnenju SOC/731.
1.9EESO poziva Evropsko komisijo, naj stalno spremlja koordinacijo sistemov socialne varnosti in zagotovi skupne rešitve za nove okoliščine, kot je delo na daljavo iz tujine. Poleg tega poziva k okrepitvi prizadevanj za uvedbo evropske številke socialnega zavarovanja kot možnosti za premagovanje ovir pri dostopu do socialne varnosti v čezmejnih primerih.
1.10EESO ugotavlja, da je treba ustvariti dobre delovne in zaposlitvene pogoje ter druge pogoje za ustrezno kakovost življenja, kot je razpoložljivost dobrih šol in rekreacijskih zmogljivosti, da bi podjetja ohranila konkurenčno prednost in pritegnila kvalificirane delavce.
1.11EESO tudi ugotavlja, da so se zaradi pandemije COVID-19 izrazito povečale priložnosti za delo na daljavo. Vse več delavcev se zanima za kratkotrajno ali občasno delo na daljavo iz tujine. EESO z zanimanjem pričakuje prihodnja pogajanja socialnih partnerjev o direktivi na to temo.
1.12EESO se zavzema za vzpostavitev vseevropske mreže informacijskih točk, ki bodo vključevale spletne, fizične in telefonske storitve ter bodo delavcem in delodajalcem pomagale pri reševanju vprašanj na področjih, kot so bančne in zavarovalniške storitve.
1.13EESO še poudarja, kako pomembna je sedanja statistična analiza tokov mobilnosti delovne sile, ki bo pripomogla k odpravljanju neskladja v znanjih in spretnostih na trgih dela EU ter ocenjevanju vpliva dogodkov, kot je vojna v Ukrajini, in gibanja delovno sposobnih oseb znotraj držav članic EU in med njimi.
2.Splošne ugotovitve
2.1V času velike gospodarske negotovosti, ko se gospodarske napovedi popravljajo navzdol in ko se bodo verjetno vsak hip zvišale obrestne mere v euroobmočju, da bi se zoperstavili visokim stopnjam inflacije, bi lahko imela mobilnost delovne sile v EU ključno vlogo pri gospodarskem okrevanju in obetih za rast v EU. Na splošno velja, da prosto gibanje delavcev in prosti pretok storitev prispevata h gospodarski rasti in koheziji v Uniji ter ustvarjata zaposlitvene možnosti na enotnem trgu. Učinek je jasen: povečanje mobilnosti za zapolnitev obstoječih prostih delovnih mest izboljšuje razporeditev delovne sile ter povečuje gospodarsko uspešnost in blaginjo, zlasti če so ponujeni delovni pogoji pravični. Trg dela EU temelji tudi na načelu enakega obravnavanja, kot je zapisano v členu 45 PDEU in opredeljeno v številnih aktih sekundarne zakonodaje. Na splošno bo gospodarstvo EU imelo koristi od povečane mobilnosti delovne sile. Vendar lahko posamezne države članice pri tem pridobijo ali izgubijo, odvisno od dolgoročnih učinkov usmeritve tokov mobilnosti. Kratkoročno bi bila mobilnost delovne sile koristna za države izvora delavcev migrantov, za katere je značilna strukturna brezposelnost. Neto učinki za ciljne države pa bi bili med drugim v veliki meri odvisni od delovnih pogojev za delavce.
2.2EESO je v več mnenjih opozoril na pomen mobilnosti delovne sile in ugotovil, da se je ta znotraj EU z leti povečala, vendar zmerno, v odstotkih pa še vedno zaostaja za ZDA. Glede na študijo Generalnega direktorata Evropske komisije za regionalno politiko predstavlja ameriško prebivalstvo, ki se je preselilo v drugo zvezno državo, približno 2,8 % celotnega delovno sposobnega prebivalstva, medtem ko je v EU ta delež približno 1,2 %.
2.3Po statističnih podatkih Eurostata o prebivalstvu za leto 2019 se je iz ene države članice v drugo preselilo 13 milijonov delovno sposobnih oseb v EU (v starosti od 20 do 64 let). Vendar se je število delovno sposobnih migrantov v EU povečalo za manjši odstotek kot v prejšnjih letih, pandemija pa ni pripomogla k povečanju njihovega števila.
2.4Raziskava o delovni sili v EU iz leta 2019 je pokazala, da je v EU 11,9 milijona delovno sposobnih migrantov (opredeljenih kot državljani EU, ki prebivajo v državi članici, ki ni njihova država državljanstva), od katerih jih je 9,9 milijona delovno aktivnih migrantov (opredeljenih kot državljani EU, ki se zaposlijo v drugi državi članici, ne da bi morali pridobiti delovno dovoljenje). To predstavlja 4,2 % vse delovne sile v takratnih 28 državah članicah. Izstop Združenega kraljestva iz EU je očitno zmanjšal zaposlitvene možnosti za državljane EU. Glavne ciljne države so zdaj Nemčija, Francija, Italija in Španija.
2.5Romunija in Poljska sta najpomembnejši državi izvora delovno aktivnih migrantov iz EU, pri čemer sta glavna sektorja gospodarske dejavnosti, v katerih delajo, proizvodnja ter trgovina na debelo in drobno. Drugi razmeroma pomembni sektorji so gradbeništvo, promet, socialno varstvo in storitve na domu, turizem in kmetijstvo.
2.6Število čezmejnih delavcev v EU-28 je bilo 1,5 milijona, po izstopu Združenega kraljestva iz EU pa se je njihovo število zmanjšalo, pri čemer so glavne države prebivališča čezmejnih delavcev Francija, Nemčija in Poljska, velika mobilnost pa je tudi med Slovaško, Madžarsko in Avstrijo. EESO ugotavlja, da so razlogi za mobilnost delovne sile znotraj EU različni in so odvisni od osebnega položaja posameznika, vključno z razlikami v plačilu med državo gostiteljico in državo prebivališča čezmejnega delavca. Odločitev o selitvi v tujino zaradi zaposlitve lahko nedvomno temelji na kombinaciji več razlogov, med drugim zaradi sezonske zaposlitve v sektorjih, kot sta kmetijstvo in turizem. Slabšanje kupne moči, ki smo mu priča v zadnjem času in ki vpliva na državljane po vsej EU, lahko dejansko odvrača od mobilnosti delovne sile, zlasti če zvišanje cen vpliva tudi na stroške najetega stanovanja.
2.7V zadnjih letih se je mobilnost med visoko izobraženimi delavci migranti povečala. V to kategorijo spada več kot tretjina delavcev migrantov iz EU. Nasprotno pa se je delež nizko usposobljenih delavcev migrantov zmanjšal za enak odstotek kot se je povečalo število visoko izobraženih delavcev migrantov. Pomembno je omeniti, da mobilnost visoko usposobljenih delavcev migrantov pomembno prispeva k razvoju gospodarstva, temelječega na znanju. Njihove najpomembnejše ciljne države EU so Nemčija, Španija, Francija, Belgija in Avstrija. Visoko usposobljeni delavci migranti najpogosteje delajo kot strokovnjaki na področju podjetništva, poučevanja, znanosti in inženirstva, pri tem pa se zdi, da je previsoka usposobljenost precej razširjena. Ocenjuje se, da je 55 % visoko usposobljenih delavcev migrantov žensk.
2.8V skladu s projekcijami prebivalstva, ki jih je pripravil Eurostat, naj bi se povprečna starost državljanov EU zvišala. Poleg tega se pričakuje, da se bo delež delovno sposobnega prebivalstva zmanjšal glede na vse prebivalstvo, zlasti v starosti od 20 do 39 let. Nasprotno pa se bodo starejše starostne skupine sorazmerno močno povečale. Ta demografski razvoj bo močno vplival na potencialno število delavcev migrantov iz EU v prihodnjih letih, saj se bodo ljudje najverjetneje selili na začetku svojega delovnega življenja, medtem ko je manj verjetno, da se bodo za to odločili, ko bodo starejši. To potrjujejo podatki, saj je letna stopnja migracije oseb, starih od 20 do 29 let in od 30 do 39 let, višja kot v drugih starostnih skupinah.
2.9Ker se v državah izvora delavcev migrantov zmanjšuje tudi število oseb iz mlajših starostnih skupin, se pričakuje, da se bo po vsej EU zmanjšalo število mobilnih delavcev. Vendar se lahko to pričakovano zmanjšanje tokov mobilnosti izravna s staranjem prebivalstva EU, saj se bo povečalo povpraševanje po specializiranem zdravstvenem in socialnem varstvu, zaradi česar bo potrebno večje zaposlovanje mobilnih delavcev.
2.10Iz navedenega je razvidno, da tokovi mobilnosti po EU ostajajo izziv, ki omejuje ponudbo in povzroča neskladje v večini sektorjev, vključno z informacijsko in visokotehnološko industrijo. Svoje je prispevala tudi pandemija, saj so mobilnost znotraj EU oteževale omejitve gibanja in drugi omejitveni ukrepi, kot so zaprtje meja in prepoved potovanja. Pred pandemijo je mobilnost delovne sile z vzhoda na zahod prevladovala nad tokovi z juga na sever, kar naj bi se nadaljevalo s pritokom beguncev zaradi vojne v Ukrajini. V vsakem primeru bi bilo dobro, da bi se mobilnost med državljani EU čim prej vrnila na raven pred pandemijo. Število delovno aktivnih migrantov na trgu dela se je med letoma 2019 in 2020 zmanjšalo za 4 %.
2.11Vzajemno priznavanje diplom in kvalifikacij je bistveno za zapolnjevanje prostih delovnih mest, kjer še vedno primanjkuje delovne sile, in za olajšanje mobilnosti. Vendar je treba okrepiti sistem priznavanja, da bo deloval učinkovito in podpiral mobilnost delovne sile. Težava se pojavlja predvsem pri vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij in ne na visokošolski strokovni in univerzitetni ravni. Ob tem je treba priznati, da se za vzajemno priznavanje visokošolskih in poklicnih kvalifikacij ne uporablja enak pristop. Upoštevati bi bilo treba tudi, da EU v skladu s členom 166 PDEU v celoti spoštuje pristojnost držav članic za vsebino in organizacijo poklicnega usposabljanja, hkrati pa podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic.
3.Posebne ugotovitve
3.1EESO meni, da je potrebna bolj poglobljena analiza o tem, zakaj (poleg omejitev, ki jih je povzročila pandemija) število delovno sposobnih migrantov iz EU narašča počasneje kot v prejšnjih letih. Poziva tudi k izvedbi študije o stroških neenotnega trga dela EU, da bi določili ekonomske stroške sedanjega stanja na trgu dela, za katerega je značilna razdrobljenost med državami članicami.
3.2EESO priporoča, da se v nacionalni politiki sprejmejo učinkovitejši ukrepi, kot so spodbude za mobilnost, vključno s krožno mobilnostjo (z vlaganjem v države izvora prek programov izmenjav in vzajemnega učenja), s poudarkom na ukrepih aktivne nacionalne politike trga dela, kot so dajatve socialne varnosti za zaposlene delavce v EU in tretjih državah. Meni, da bi lahko mobilnost dodatno spodbudili, če bi iskalcem zaposlitve ponudili finančno podporo, kot je kritje stroškov selitve, za zaposlitev v drugi državi članici ali regiji. Potrebna so tudi dodatna prizadevanja za boljše obveščanje o delovnih mestih v drugih državah EU in logistično pomoč pri selitvi v drugo državo, med drugim v zvezi z iskanjem stanovanja, registracijo za davčne namene, iskanjem šole za otroke, potencialno pomočjo pri iskanju službe za partnerja itd. EESO priporoča uporabo orodij umetne inteligence na skupnih vseevropskih spletnih straneh, kjer bodo združene vse ponudbe delovnih mest v državah članicah EU, da bi bolje uskladili profile in zahteve za delovna mesta. Prav tako bi bilo treba zagotoviti bolj ciljno usmerjene spodbude, da bi brezposelne delavce spodbudili k selitvi v države članice z nizko stopnjo brezposelnosti. Kot je navedeno v poročilu SAFE, ki ga je 1. junija 2022 objavila ECB, je za evropska podjetja najbolj pereče vprašanje pomanjkanje kvalificirane delovne sile.
3.3EESO obžaluje, da je trg dela EU še vedno razdrobljen. Dosedanji nesistematični pristop ovira mobilnost delovne sile. Preprečiti je treba nadaljnje nepovezane politike, zlasti na nacionalni ravni. Čeprav je treba ohraniti enako obravnavo lokalnih in mobilnih delavcev, EESO poziva Evropsko komisijo, naj v evropski semester kot del priporočil za posamezne države vključi kazalnike za spremljanje nacionalnih politik, ki tako ali drugače omejujejo mobilnost delavcev v EU.
3.4Povečanje mobilnosti delavcev in strokovnjakov v EU je mogoča le, če se bodo izboljšali izvrševanje obstoječih določb, dostop do informacij in sodelovanje med državami članicami. EESO je prepričan, da je vloga Evropske komisije pri tem bistvenega pomena. Ugotavlja, da so posamezne države članice do sprejetja dodatnih reform enotnega trga morda zadržane, ker jih skrbi, da bi lahko privedle do kratkoročnih izgub delovnih mest, zlasti v državah, ki že zdaj zaostajajo, ter v državah in sektorjih z nizko produktivnostjo. Prosto gibanje delavcev bi teoretično lahko prispevalo k reševanju te težave, vendar bi lahko z nacionalnega vidika v vmesnem času povzročilo izgubo virov in potencialni beg možganov ter znanj in spretnosti. Evropska komisija bo morda zato morala analizirati negativen razvoj na področju mobilnosti delovne sile, zlasti beg možganov v nekaterih sektorjih in regijah. Hkrati morajo biti ukrepi za preprečevanje bega možganov tesno povezani z ukrepi za spodbujanje navzgor usmerjene socialne in ekonomske konvergence. EESO priznava, da gre tu morda za več spremenljivk, kot so med drugim demografski obeti ter njihov vpliv na velikost in sestavo delovno sposobnega prebivalstva v državah izvora delavcev migrantov in ciljnih državah.
3.5Ker je treba vedno ohranjati standarde izobraževanja in potrjevanja, EESO poziva države članice, naj zmanjšajo birokracijo in spoštujejo temeljno načelo enakega obravnavanja. V zvezi s tem so potrebne nadaljnje izboljšave mehanizmov vzajemnega priznavanja in portalov za zaposlitveno mobilnost. EESO je seznanjen s pomembnimi izboljšavami Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (EURES), spletne platforme Europass in sistema evropskih klasifikacij spretnosti/kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO) ter poziva države članice, naj še izboljšajo svoje ustrezne portale z vključitvijo minimalnih delovnih pogojev, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja. Slednje je še posebej pomembno za preprečevanje zlorab delovnih pogojev za mobilne delavce v čezmejnih regijah in za delavce iz tretjih držav. EESO poziva tudi k nadaljnjim prizadevanjem za izboljšanje jezikovnega znanja, saj je pomanjkanje znanja jezikov velika ovira za prosto gibanje v EU.
3.6EESO poziva države članice, naj olajšajo mobilnost invalidov. V zvezi s tem je pomembno sprejetje skupne evropske opredelitve statusa invalidnosti v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov in vzajemno priznavanje statusa invalidnosti med državami članicami.
3.7EESO meni, da je enakost spolov pomemben dejavnik pri krepitvi mobilnosti delovne sile v EU, kar je poudaril tudi v mnenju SOC/731. To bi moralo biti del širše zaveze k spoštovanju standardov demokracije in enakosti za vse, kar bi pripomoglo k povečanju mobilnosti delovne sile.
3.8EESO priporoča, naj države članice gostiteljice osebam, ki delajo v državi gostiteljici, na začetku poklicnega udejstvovanja in preusposabljanja ter po potrebi tudi pozneje zagotovijo dostop do usposabljanja, kot so jezikovni programi, da bi odpravili pomanjkanje delovne sile v nekaterih sektorjih ter podprli digitalni prehod in ukrepe za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo.
3.9EESO tudi ugotavlja, da bi program ERASMUS+ lahko povečal mobilnost delovne sile v EU, in opozarja na študijo iz leta 2011, v kateri je analizirano, kako študij v tujini vpliva na mobilnost na trgu dela pozneje v življenju, pri čemer je bila udeležba v programu ERASMUS uporabljena kot neodvisen vir razlik pri študiju v tujini. V študiji je bilo ugotovljeno, da študij v tujini znatno poveča verjetnost dela v tujini po pridobitvi univerzitetne diplome. Pri diplomantih, ki so študirali v tujini, je za 15 odstotnih točk bolj verjetno, da bodo po diplomi delali v tujini.
3.10EESO pozdravlja izboljšano koordinacijo sistemov socialne varnosti v EU, vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da mobilni delavci, zlasti čezmejni in obmejni delavci, še vedno težko dostopajo do sistemov socialne zaščite. Zato poziva Evropsko komisijo, naj stalno spremlja koordinacijo sistemov socialne varnosti in zagotovi skupne rešitve za nove okoliščine, kot je delo na daljavo iz tujine. Nenehno je treba poudarjati pomen usklajenih ukrepov na ravni Unije. Države članice morajo mobilnim delavcem ves čas zagotavljati socialne pravice, tudi v kriznih razmerah. EESO priznava obstoječe razlike v pokojninskih sistemih v EU, vseeno pa poziva k večjim prizadevanjem za boljše usklajevanje in uveljavljanje pokojninskih pravic mobilnih delavcev v EU, če je le mogoče s ciljno usmerjenimi priporočili za posamezne države v okviru evropskega semestra. Poleg tega poziva k okrepitvi prizadevanj za uvedbo evropske številke socialnega zavarovanja kot možnosti za premagovanje ovir pri dostopu do socialne varnosti v čezmejnih primerih.
3.11EESO ugotavlja, da so se zaradi pandemije COVID-19 izrazito povečale priložnosti za delo na daljavo. Vse več delavcev se zanima za kratkotrajno ali občasno delo na daljavo iz tujine. EESO z zanimanjem pričakuje prihodnja pogajanja socialnih partnerjev o pregledu in posodobitvi samostojnega sporazuma o delu na daljavo iz leta 2002, ki naj bi bil sprejet v obliki pravno zavezujočega sporazuma, ki bi se izvajal z direktivo.
3.12EESO ugotavlja, da je treba ustvariti dobre delovne in zaposlitvene pogoje ter druge pogoje za ustrezno kakovost življenja, kot je razpoložljivost dobrih šol in storitev, ki so v skladu z visokimi in trajnostnimi standardi, da bi podjetja ohranila konkurenčno prednost in pritegnila kvalificirane delavce. Poudarja tudi pomen stalnih naložb v formalno in neformalno usposabljanje ter vseživljenjsko učenje, da bi podprli prehod na digitalno in ogljično nevtralno gospodarstvo. V dinamičnem in hitro spreminjajočem se okolju je ključnega pomena hitro in učinkovito prilagajanje spreminjajočim se potrebam trga dela, pri čemer je treba upoštevati vpliv pomanjkanja delovne sile na obstoječo delovno silo. Pri tem je pomemben okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji, v katerem je navedeno, da se obe strani zavezujeta k izpopolnjevanju ali preusposabljanju za soočanje z digitalnimi izzivi podjetij.
3.13EESO poudarja potrebo po digitalizaciji postopkov za mobilnost delovne sile in napotitev delavcev, da bi izboljšali izmenjavo informacij med nacionalnimi organi in odpravili nesorazmerne ovire. To bo pripomoglo tudi k pravilnemu spremljanju in izvrševanju pravil. EESO se strinja s predlogom iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2021 o vplivu pravil EU o prostem gibanju delavcev in prostem pretoku storitev: mobilnost delovne sile v EU kot orodje za usklajevanje potreb in ponudbe na trgu delovne sile (2020/2007(INI)), v kateri Evropski parlament priporoča vzpostavitev enotne točke za pomoč delavcem in prihodnjim delodajalcem glede veljavnih pravil Unije, tako digitalno kot v uradih v okviru Evropskega organa za delo. Kot je določeno v členu 5 uredbe o Evropskem organu za delo, ta organ izboljšuje razpoložljivost, kakovost in dostopnost informacij o mobilnosti delovne sile, med drugim z enotnim spletiščem na ravni Unije, ki je enotni portal za dostop do virov informacij in storitev na ravni Unije in nacionalni ravni v vseh uradnih jezikih Unije. Poleg tega bi moral podpirati države članice pri posodabljanju njihovih nacionalnih spletišč.
3.14EESO hkrati poziva države članice, naj digitalizirajo javne storitve, zlasti ustrezne storitve socialne varnosti, da bi olajšale mobilnost evropskih delavcev v EU, obenem pa zagotovile prenosljivost pravic in spoštovanje obveznosti v zvezi z mobilnostjo delavcev in strokovnjakov.
3.15EESO se obenem zavzema za vzpostavitev vseevropske mreže informacijskih točk, ki bodo vključevale spletne, fizične in telefonske storitve ter bodo delavcem in delodajalcem pomagale pri reševanju vprašanj na področjih, kot so bančne in zavarovalniške storitve.
3.16EESO poudarja, kako pomembna je sedanja statistična analiza tokov mobilnosti delovne sile, ki bo pripomogla k odpravljanju neskladja v znanjih in spretnostih na trgih dela EU ter ocenjevanju vpliva dogodkov, kot je vojna v Ukrajini, in gibanja delovno sposobnih oseb znotraj držav članic EU in med njimi. Priznava, da je usklajevanje na evropski ravni veliko težje kot na nacionalni ali regionalni ravni. Kljub temu meni, da imajo svetovalci EURES ključno vlogo pri zagotavljanju strokovne podpore mobilnim delavcem.
3.17Pomembne so tudi raziskave o mobilnosti delavcev iz tretjih držav in njihovih delovnih pogojih. EESO je zaskrbljen zaradi pojava prekarnih delovnih pogojev za delavce iz tretjih držav v državah članicah in poziva k strožjemu izvrševanju pravil. Ugotavlja tudi, da mobilnost delovne sile iz držav članic EU ne bo zadostovala za odpravo pomanjkanja znanj in spretnosti. Olajšati in okrepiti bo treba delovne migracije iz tretjih držav. V zvezi s tem EESO pozdravlja nedavni sveženj o migracijski politiki, vendar ponavlja svoje stališče, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe, da bi brezposelnim državljanom EU omogočili vstop na trg dela.
V Bruslju, 29. septembra 2022
Aurel Laurenţiu PLOSCEANU
predsednik strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
_____________