ECO/591
Kriptosredstva – izzivi in priložnosti
MNENJE
Strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Kriptosredstva – izzivi in priložnosti
(mnenje na lastno pobudo)
|
Administrator
|
Gerald KLEC
|
|
Datum dokumenta
|
13. 9. 2022
|
Poročevalec: Philip VON BROCKDORFF
Soporočevalka: Louise GRABO
|
Sklep plenarne skupščine
|
24. 3. 2022
|
|
Pravna podlaga
|
člen 52(2) Poslovnika
|
|
|
mnenje na lastno pobudo
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
9. 9. 2022
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
81/0/4
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
...
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) zavzema uravnoteženo in zmerno stališče glede kriptosredstev ter se zaveda določenih priložnosti, ki bi lahko nastale v prihodnosti zlasti zaradi tehnološkega napredka.
1.2EESO sicer priznava vse večjo tržno kapitalizacijo kriptosredstev, a odločno podpira predlog uredbe Evropske komisije o trgih kriptosredstev (MiCA), ki je namenjena ureditvi kriptosredstev v EU in na podlagi katere sta sozakonodajalca 30. junija 2022 dosegla začasen politični dogovor.
1.3EESO poziva tudi k trdnemu regulativnemu in operativnemu okviru za izboljšanje finančnega sledenja transakcij in izpolnjevanja davčnih obveznosti v zvezi s kriptosredstvi.
1.4EESO močno priporoča, da oblasti spoštujejo načelo „enaka dejavnost, enako tveganje, enaka pravila“. To pomeni, da izhajajo iz veljavnih regulativnih okvirov, kadar podjetja transakcije opravljajo s kriptosredstvi in je treba kriti podobna tveganja kot pri tradicionalnih transakcijah. Po mnenju EESO je to nujno, da se izognemo neravnovesjem med analognimi storitvami in sredstvi, ki bi lahko zaradi tehničnih vidikov sodili v različne okvire.
1.5Regulativni okvir za kriptosredstva mora biti usklajen med jurisdikcijami in ne le znotraj EU. Zaradi varstva potrošnikov bi bilo treba znotraj in zunaj EU določiti standarde, ki temeljijo na enakih konkurenčnih pogojih. EESO podpira uredbo o prenosu sredstev, čeprav gre ta pri nekaterih vidikih dlje kot pri tradicionalnih finančnih transakcijah. Hkrati pa EESO podpira inovacije v EU, pri čemer je pomembno, da se običajni proizvodi, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov in niso finančne narave, v skladu z načelom „enaka dejavnost, enako tveganje, enaka pravila“ obravnavajo kot njihove fizične ustreznice in ne kot finančni instrumenti.
1.6EESO je glede na podnebne zaveze EU v okviru zelenega dogovora zaskrbljen zaradi okoljskih posledic kriptosredstev in s tem povezanih dejavnosti rudarjenja ter meni, da kljub nastajajoči tehnologiji razpršene evidence, kot je veriženje blokov, ki očitno lahko zagotavlja trajnostno infrastrukturo za nizkoogljično prihodnost, ni prepričljivega dokaza, da se bo to uresničilo.
1.7EESO meni, da bi veriženje blokov kot glavna temeljna tehnologija za kriptosredstva lahko pripomoglo k zmanjšanju tveganj, ki trenutno prevladujejo na trgu. Potencialne koristi tehnologije veriženja blokov segajo od transakcij v realnem času, ki omogočajo zmanjšanje tveganja in boljše upravljanje kapitala, do izboljšane regulativne učinkovitosti, na primer z uporabo verige podatkovnih blokov za preverjanje identitete strank ali preprečevanje pranja denarja.
1.8EESO ugotavlja tudi, da nadaljnji tehnološki razvoj lahko pripomore k odpravi obstoječih omejitev pri izpolnjevanju davčnih obveznosti ter boljši preglednosti in kakovosti podatkov, poslanih davčnim organom za namene nadzora, ter s tem k preprečevanju davčnih goljufij in nezakonitih transakcij.
1.9Nadaljnji tehnološki razvoj verige podatkovnih blokov bi lahko banke spodbudil k sodelovanju v sistemu teh verig, kar bi jim omogočilo izmenjavo informacij in izkušenj s širšo skupnostjo verig podatkovnih blokov prek platforme za financiranje trgovine, ki temelji na tej verigi.
1.10EESO tudi v celoti podpira vlogo ECB pri spremljanju dogajanja na področju kriptosredstev in njegovih morebitnih posledic za denarno politiko ter tveganj, ki bi jih kriptosredstva lahko predstavljala za nemoteno delovanje tržnih infrastruktur in plačil ter stabilnost finančnega sistema.
2.Ozadje
2.1Tržna kapitalizacija kriptosredstev se je leta 2021 več kot potrojila na 2,6 bilijona USD, vendar so kriptosredstva še vedno majhen delež skupnih sredstev svetovnega finančnega sistema. Po številu se kriptosredstva primerjajo z nekaterimi uveljavljenimi skupinami sredstev, čeprav so po pomenu daleč od državnih obveznic, borznih trgov in izvedenih finančnih instrumentov. Hitra rast kriptosredstev je v sistem privabila več novih akterjev, ponudba teh sredstev, med katerimi se nekatera imenujejo „virtualne valute“, digitalni „kovanci“ ali „žetoni“, pa je vse večja. Najpomembnejši kriptosredstvi doslej sta bitcoin in ether, ki skupaj predstavljata približno 60 % celotne tržne kapitalizacije kriptosredstev.
2.2V preteklem letu je povpraševanje po skupini kriptosredstev, imenovanih stabilni kovanci, zaradi razvoja tehnologije, zlasti tehnologije veriženja blokov, izjemno naraslo. Obseg trgovanja s stabilnimi kovanci je presegel skoraj vsa druga kriptosredstva, predvsem zato, ker se intenzivno uporabljajo za poravnavo promptnih poslov in poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na borzah. Relativna stabilnost cene stabilnih kovancev tudi pripomore k zaščiti imetnikov kriptosredstev pred nestanovitnostjo, povezano s kriptosredstvi, ki niso stabilni kovanci.
2.3Decentralizirane finance ali DeFI, ki temeljijo na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov in zagotavljajo finančne storitve s stabilnimi kovanci in drugimi kriptosredstvi, so eden od glavnih razlogov za povečanje povpraševanja po kriptosredstvih, saj so uporabnikom omogočile trgovanje s kriptosredstvi brez posrednika. Prav tako se med transakcijo ne zahteva ocena kreditnega tveganja stranke. Zanimivo je, da pri takih transakcijah sodelujejo predvsem institucionalni akterji iz razvitih gospodarstev, kjer se običajno izvajajo transakcije s stabilnimi kovanci.
2.4Tehnologijo veriženja blokov ali tehnologijo razpršene evidence (DLT) je mogoče opisati kot veliko javno datoteko, ki se deli in hrani v ogromnem omrežju računalnikov ter vsebuje vse transakcije s kriptosredstvi. Ker se javno deli in je njena vsebina potrjena, je nemogoče, da bi kdo transakcijo razveljavil ali spremenil. Javna datoteka, ki nastane zaradi uporabe DLT, torej preprečuje goljufive transakcije.
2.5Med vrhuncem krize zaradi COVID-19, tj. v času pretresov na trgu, je vrednost bitcoina sredi februarja 2020 dosegla najvišjo vrednost 10 367,53 USD in sredi marca istega leta padla na 4 994,70 USD. Vendar strma rast in padec vrednosti nista bila povezana s pandemijo in njenim učinkom na trg lastniških vrednostnih papirjev. Navidezno nepredvidljivo gibanje vrednosti bitcoina je posledica pojava, ki ga rudarji in strokovnjaki imenujejo „razpolovitev“. Razpolovitev bitcoina se zgodi vsake štiri leta oziroma enkrat na 210 000 blokov. Ob razpolovitvi leta 2012 je prišlo do enakih predvidljivih nihanj cen bitcoina. Ta vzorec se od leta 2012 ni veliko spremenil.
2.6Glede na trenutno stanje kriptosredstva ne predstavljajo pomembnega tveganja za finančno stabilnost, kot je v svojem poročilu za leto 2018 potrdil Odbor za finančno stabilnost (FSB). Vendar je FSB sam izrazil zaskrbljenost glede tveganj, ki bi jih lahko povzročila povečana tržna kapitalizacija, zlasti tveganj v zvezi z zaupanjem vlagateljev, tveganj, ki izhajajo iz neposredne in posredne izpostavljenosti finančnih institucij, ter tveganj zaradi uporabe kriptosredstev za plačila in menjave.
2.7Enako zaskrbljenost so izrazili evropski nadzorni organi (Evropski bančni organ – EBA, Evropski organ za vrednostne papirje in trge – ESMA in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine – EIOPA), ki so potrošnike opozorili, da so številna kriptosredstva zelo tvegana in špekulativna ter niso primerna za večino malih vlagateljev ali kot plačilno sredstvo ali sredstvo za menjavo. Menijo, da so potrošniki pri nakupu kriptosredstev z visokim tveganjem izpostavljeni zelo realni možnosti, da izgubijo ves vloženi denar. Potrošnike tudi opozarjajo, naj bodo pozorni na tveganja zavajajočih oglasov, tudi prek družbenih medijev in vplivnežev. Potrošniki bi morali biti še posebej pazljivi, kadar se jim obljubljajo hitri ali visoki donosi.
2.8Neposredne povezave med kriptosredstvi ter sistemsko pomembnimi finančnimi institucijami in osrednjimi finančnimi trgi se sicer hitro razvijajo, vendar so trenutno omejene. Kljub temu se je udeležba institucij na trgih kriptosredstev, tako v vlogi vlagateljev kot ponudnikov storitev, v zadnjem letu povečala, čeprav z nizke osnove. Če bi se sedanji trend rasti – glede razširjenosti in povezanosti kriptosredstev s finančnimi institucijami – nadaljeval, bi to lahko vplivalo na svetovni finančni sistem.
2.9Zaradi vse večje razširjenosti in medsebojne povezanosti kriptosredstev je vse bolj potrebno in pomembno, da se izvajajo dosledne, primerljive in objektivne revizije kriptosredstev, da se preverita točnost in popolnost finančnih informacij, ki se sporočajo javnosti. Zato je Evropska komisija septembra 2020 predstavila zakonodajni predlog za uskladitev in uzakonitev ureditve kriptovalut med kriptosredstvi. Predlog vsebuje celovit okvir za regulacijo in nadzor izdajateljev in ponudnikov kriptosredstev ter ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, da bi zaščitili potrošnike ter celovitost in stabilnost finančnega sistema. Sozakonodajalca sta 30. junija 2022 dosegla začasen politični dogovor. Končno zakonodajno besedilo bo predvidoma objavljeno in začelo veljati v naslednjih mesecih. EESO je svoje stališče o tem predstavil v mnenju Kriptoimetja in tehnologija razpršene evidence.
3.Tveganja, ki jih predstavljajo kriptosredstva
3.1Hitro rast kriptosredstev so na splošno zaznamovali slaba operativna struktura, pomanjkljivo obvladovanje kibernetskih tveganj in šibki okviri upravljanja. Kombinacija teh treh elementov povečuje tveganja za stranke, saj je kibernetska varnost eden od pomislekov na področju kriptosredstev. Ukradena kriptosredstva se običajno znajdejo na nezakonitih trgih in se uporabljajo za financiranje nadaljnjih kriminalnih dejavnosti. Podobno storilci kaznivih dejanj pri napadih z izsiljevalskim programjem od žrtev pogosto zahtevajo, da plačajo odkupnino v kriptovalutah, kot je bitcoin. Uredba o digitalni operativni odpornosti v finančnem sektorju (DORA), o kateri sta se nedavno dogovorila sozakonodajalca in se zdaj pripravlja za objavo, predvideva enotne zahteve glede varnosti omrežij in informacijskih sistemov, da se podprejo poslovni procesi finančnih subjektov, vključno s ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, kar je potrebno za doseganje visoke skupne ravni digitalne operativne odpornosti.
3.2Sistem kriptosredstev je izpostavljen tudi določeni stopnji tveganja koncentracije, saj pri trgovanju prevladuje dokaj majhno število akterjev. V študiji je bilo ugotovljeno, da ima manj kot 10 000 ljudi po vsem svetu skupaj 4,8 milijona bitcoinov, kar je skoraj tretjina od doslej 18,5 milijona bitcoinov, ustvarjenih z rudarjenjem, s tržno vrednostjo skoraj 600 milijard USD. Te razmere se niso veliko spremenile. V sistemu bitcoina še vedno prevladujejo veliki in koncentrirani akterji, bodisi veliki rudarji, imetniki bitcoina ali menjalci. Zaradi te koncentracije je bitcoin izpostavljen sistemskemu tveganju, kar pomeni tudi, da bo večina dobička od njegovega nadaljnjega širjenja verjetno nesorazmerno pripadla majhni skupini udeležencev.
3.3FSB v svojem zadnjem poročilu navaja, da so bili tržni sistemi, kot je bančništvo, v veliki meri zaščiteni pred nestanovitnostjo kriptosredstev. Vendar pa opozarja na vse večji pomen digitalnih sredstev pri poslovanju finančnih institucij. Če bi pomemben stabilen kovanec (ki se v veliki meri uporablja za plačila) propadel, bi to lahko dodatno vplivalo na finančno stabilnost v času vse večje negotovosti zaradi vojne v Ukrajini z vztrajno visokimi cenami osnovnih proizvodov. Propad stabilnega kovanca bi lahko povzročil tudi pomanjkanje likvidnosti v širšem sistemu kriptosredstev, kar bi omejilo obseg trgovanja.
3.4EESO v celoti podpira prizadevanja EU za povečanje nadzora nad kriptosredstvi, kar je že izrazil v enem od svojih prejšnjih mnenj. Vendar kljub izboljšavam sledenja kriptosredstvom še vedno ostaja tveganje, da se bodo zaradi dozdevne anonimnosti uporabljala za kriminalna dejanja. Kriptosredstva so bila v zadnjem času tudi najbolj priljubljena valuta kibernetskih napadalcev, ki z izsiljevalskim programjem vdrejo v sisteme in nato zahtevajo plačila v bitcoinih za to, da ne uničijo ali razkrijejo dragocenih podatkov podjetja. Poleg tega se je povečalo število poročil o transakcijah s kriptosredstvi, ki uporabljajo ponzijeve sheme. ECB tudi trdi, da se kriptovalute uporabljajo za izogibanje sankcijam proti ruskim oligarhom zaradi vojne v Ukrajini. Tveganje zlorabe kriptosredstev za izogibanje sankcijam proti Rusiji je pomembno opozorilo, da morajo ti trgi izpolnjevati zahtevane standarde, vključno z informacijami o vlagateljih ter zahtevami glede preprečevanja pranja denarja in glede razkritja.
3.5Tudi zavajajoče informacije in pomanjkanje preglednosti vzbujajo veliko zaskrbljenost. Nekatera kriptosredstva se agresivno oglašujejo v javnosti z uporabo marketinškega gradiva in drugih informacij, ki so lahko nejasne, nepopolne, netočne ali namenoma zavajajoče, pri čemer se precenjujejo morebitni dobički, brez omembe s tem povezanih tveganj. Trženje pogosto poteka prek vplivnežev v družbenih medijih, ki ne razkrivajo, ali prejemajo finančno spodbudo za trženje določenih kriptosredstev, kot je bilo v zadnjem času mogoče opaziti v porastu umetnosti z nezamenljivimi žetoni (NFT art), povezanimi z različnimi znanimi osebnostmi in športniki.
3.6Nadzorni organi EU menijo, da izjemna nihanja cen kriptosredstev pomenijo veliko tveganje za vlagatelje, čeprav bi se lahko podobna tveganja pojavila tudi zaradi nihanj na svetovnih borzah. Dejansko so številna kriptosredstva izpostavljena nenadnim in izjemnim nihanjem cen, zaradi česar so zelo špekulativna, cene pa so odvisne predvsem od povpraševanja vlagateljev. Ekstremna nihanja cen vzbujajo nove dvome o prihodnosti kriptovalut kot skupine sredstev.
3.7Zaskrbljujoče je, da za kriptosredstva vlagatelji pogosto skorajda ne morejo uveljavljati odškodninskih zahtevkov ali drugih pravnih zahtevkov, npr. zaradi zavajajočih informacij, zlasti ker ta sredstva zaenkrat niso zajeta v obstoječo zaščito veljavnih predpisov EU o finančnih storitvah. Vlagatelji prav tako niso zaščiteni z bančnimi sistemi jamstva za vloge, saj ti veljajo le za valute, ne pa tudi za kriptosredstva, delnice ali obveznice.
3.8Po mnenju EU bo z morebitnim začetkom veljavnosti uredbe MiCA odpravljena neusklajenost, ki trenutno prevladuje med državami članicami. Kar zadeva obdavčitev, se v državah članicah uporabljajo različni pristopi in mnoge zaračunavajo davek na kapitalske dobičke za dobičke iz kriptosredstev po stopnji od 0 do 50 %. EU je leta 2020 s sprejetjem svežnja o digitalnih financah, namenjenega ureditvi finančne tehnologije, priznala potencial digitalnih financ v smislu inovacij in konkurence, hkrati pa ublažila tveganja, ki izhajajo iz tega.
3.9EESO poziva k učinkovitemu regulativnemu in operativnemu okviru za izboljšanje sledenja transakcij in izpolnjevanja davčnih obveznosti v zvezi s kriptosredstvi. EESO sicer priznava probleme, ki nastajajo zaradi neobstoječega centraliziranega nadzora nad kriptosredstvi, njihove psevdoanonimnosti, težav pri vrednotenju, hibridne značilnosti ter hitrega razvoja tehnologije, na kateri temeljijo, vendar meni, da je mogoče doseči izpolnjevanje davčnih obveznosti na podlagi simetričnega pristopa. V nedavni študiji je bilo ugotovljeno, da so leta 2020 potencialni prihodki od davkov na kapitalski dobiček od bitcoinov v EU skupaj znašali 850 milijonov EUR, kar opozarja na znatne dobičke od davkov, ki jih je mogoče doseči v tem sektorju. To seveda predpostavlja, da bi morali biti prihodki iz kriptosredstev obdavčeni, podobno kot tradicionalni finančni instrumenti. Za to pa je potrebno ustrezno izvrševanje davčnih obveznosti na podlagi ustreznega poročanja in zagotavljanje dostopa davčnim upravam do podatkov. Dodatna korist izboljšanega sledenja v realnem času prodaje podjetij bi bilo izboljšanje procesa pobiranja DDV.
3.10Poudariti je treba, da lahko nekatera kriptosredstva štejejo za finančne instrumente v okviru področja uporabe direktive o trgih finančnih instrumentov II (MiFID II) ali za elektronski denar v okviru direktive o elektronskem denarju ali kot denarna sredstva v skladu z revidirano direktivo o plačilnih storitvah. Težava je v tem, da so nekatere države članice zunaj okvira veljavnih predpisov EU na nacionalni ravni uvedle posebna pravila za kriptosredstva, kar povzroča regulativno razdrobljenost. To izkrivlja konkurenco na enotnem trgu, saj ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi otežuje širjenje dejavnosti prek meja, kar povzroča regulativno arbitražo.
3.11EESO se sicer strinja, da je najboljši celovit pristop, da se zajamejo tako kriptosredstva, ki bi se lahko štela za obstoječe finančne instrumente, kot kriptosredstva, ki so zdaj zunaj regulativnega obsega, vendar močno priporoča, da oblasti spoštujejo načelo „enaka dejavnost, enako tveganje, enaka pravila“. To pomeni, da izhajajo iz veljavnih regulativnih okvirov, kadar podjetja transakcije opravljajo s kriptosredstvi in je treba kriti podobna tveganja kot pri tradicionalnih transakcijah. Po mnenju EESO je to nujno, da se izognemo neravnovesjem med analognimi storitvami in sredstvi, ki bi lahko zaradi tehničnih vidikov sodili v različne okvire. Poleg tega je treba z učinkovitim regulativnim odzivom zajeti vsako inovacijo v zvezi s kriptosredstvi, da se zmanjša tveganje.
3.12Nenazadnje so glede na podnebne zaveze EU v okviru zelenega dogovora izjemno pomembne tudi okoljske posledice kriptosredstev in povezanih dejavnosti rudarjenja. Nizozemska centralna banka (2021) je v nedavni študiji navedla, da se ogljični odtis omrežja bitcoin povečuje, pri čemer je skupna poraba električne energije omrežja primerljiva s porabo električne energije na Nizozemskem in posledičnimi okoljskimi stroški v višini 4,2 milijarde EUR. Glede na navedeno bi bilo morda primerno primerjati porabo električne energije v svetovnem bančnem sektorju. EESO v zvezi s tem ugotavlja, da naj bi se nastajajoča tehnologija razpršene evidence, kot je veriženje blokov, uporabljala za zagotavljanje trajnostne infrastrukture za nizkoogljično prihodnost, vendar za to še ni oprijemljivih dokazov. Pozitivno je, da si razvijalci v celotnem energetskem sektorju prizadevajo za izkoriščanje tehnologije razpršene evidence, da bi pripomogli k decentralizaciji distribucije energije, nadzoru energetskih omrežij s pametnimi pogodbami in prilagajanju odjema porabi električne energije ter predvidevanju oskrbe.
4.Priložnosti, ki jih ponujajo kriptosredstva
4.1Glede na navedena tveganja ni jasno, ali bodo kriptovalute kdaj postale redno menjalno sredstvo. Vendar ni nerazumno predvideti, da bi se pomanjkljivosti, značilne za kriptosredstva, kot so zmogljivosti obdelave in zelo visoka poraba energije za njihovo rudarjenje, lahko odpravile s prihodnjim tehnološkim razvojem. Enako velja za tveganja, povezana s kriminalnimi dejavnostmi in pranjem denarja: obseg nezakonitih transakcij s kriptovalutami se je zmanjšal z 0,62 % leta 2020 na 0,15 % v letu 2021, organi kazenskega pregona pa so vse uspešnejši pri sledenju in zaplembi nezakonitih kriptovalut. V zvezi s tem EESO poudarja, da Komisija od objave akcijskega načrta za finančno tehnologijo marca 2018 preučuje priložnosti in izzive, ki jih prinašajo kriptosredstva.
4.2Čeprav je trden zakonodajni okvir za kriptosredstva, ki ga je Komisija predstavila v svojem predlogu, potreben, pa EESO meni, da bi lahko tehnologija veriženja blokov kot glavna tehnologija za kriptosredstva znatno prispevala k odpravljanju obstoječih tveganj. Potencialne koristi tehnologije veriženja blokov segajo od transakcij v realnem času, ki omogočajo zmanjšanje tveganja in boljše upravljanje kapitala, do izboljšane regulativne učinkovitosti, na primer z uporabo verige podatkovnih blokov za preverjanje identitete strank ali preprečevanje pranja denarja. Poleg tega tehnologija veriženja blokov prinaša tudi večjo kibernetsko varnost, saj bi bili za vdor v sistem, ki temelji na verigi podatkovnih blokov, potrebni ogromni viri v smislu omrežne in računalniške moči. Obstaja tudi ogromen potencial za povezovanje z drugimi nastajajočimi tehnologijami, kot sta umetna inteligenca in internet stvari, v podporo tehnologije za kriptosredstva.
4.3Kot že rečeno, je pomanjkanje preglednosti in informacij resen problem kriptosredstev, saj vodi v psevdoanonimnost in nezadostne davčne podatke. Nadaljnji tehnološki razvoj lahko pripomore k odpravi obstoječih omejitev ter boljši preglednosti in kakovosti podatkov, poslanih davčnim organom za namene skladnosti, ter s tem k preprečevanju davčnih goljufij in nezakonitih transakcij. Rešitev bi lahko bila tudi v sinergijah med tehnologijo veriženja blokov in umetno inteligenco, saj tehnologija veriženja blokov zagotavlja visokokakovostne podatke za aplikacije umetne inteligence, pregledne vzorce za primerjalne študije in celovitost avtomatizirane davčne odmere.
4.4Nadaljnji tehnološki razvoj verige podatkovnih blokov bi lahko banke spodbudil k sodelovanju v sistemu teh verig, kar bi jim omogočilo izmenjavo informacij in izkušenj s širšo skupnostjo verig podatkovnih blokov prek platforme za trgovanje. Takšna infrastruktura bi lahko ponudila popolnoma povezano storitev trgovanja, poravnave in skrbništva digitalnih sredstev na podlagi verige podatkovnih blokov. Prav tako bi lahko nudila varno okolje za izdajanje digitalnih sredstev in trgovanje z njimi ter omogočila žetonizacijo obstoječih vrednostnih papirjev in nebančnih sredstev in s tem trgovanje s sredstvi, s katerimi prej to ni bilo možno.
4.5Za to je seveda potreben trden regulativni okvir, ki mora biti usklajen med jurisdikcijami in ne le znotraj EU. Zaradi varstva potrošnikov bi bilo treba v EU in zunaj nje določiti standarde, ki temeljijo na načelih enakih konkurenčnih pogojev. V zvezi s tem EESO podpira uredbo o prenosu sredstev, čeprav gre ta pri nekaterih vidikih dlje kot pri tradicionalnih finančnih transakcijah. Hkrati pa EESO podpira inovacije v EU, pri čemer je pomembno, da se običajni proizvodi, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov in niso finančne narave, v skladu z načelom „enaka dejavnost, enako tveganje, enaka pravila“ obravnavajo kot njihove fizične ustreznice in ne kot finančni instrumenti.
4.6Zadnja tema za razmislek je morebitna uvedba digitalnega eura. Treba je pojasniti, da digitalni euro ni kriptosredstvo, temveč druga oblika eura. Digitalni euro bi državljanom EU omogočil digitalna plačila v celotnem euroobmočju, podobno kot lahko uporabljajo gotovino za fizična plačila. Seveda obstajajo argumenti za uvedbo digitalnega eura in proti njej, vendar se zdi, da je to logičen korak, saj je vse več plačil digitalnih. Za to sta dva ključna razloga: digitalni euro bi lahko nekoliko ublažil prevlado ZDA na trgu stabilnih kovancev in pomembno je, da ECB še naprej spremlja dogajanje na področju kriptosredstev in njegovih morebitnih posledic za denarno politiko ter tveganj, ki bi jih kriptosredstva lahko predstavljala za nemoteno delovanje tržnih infrastruktur in plačil ter stabilnost finančnega sistema.
V Bruslju, 9. septembra 2022
Stefano PALMIERI
predsednik strokovne skupine za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
_____________