|
MNENJE
|
|
Evropski ekonomsko-socialni odbor
|
|
Socialno-ekonomske razmere v Latinski Ameriki po krizi zaradi COVID-19 –
vloga civilne družbe v procesu okrevanja
|
|
_____________
|
|
Socialno-ekonomske razmere v Latinski Ameriki po krizi zaradi COVID-19 –
vloga civilne družbe v procesu okrevanja
[mnenje na lastno pobudo]
|
|
|
|
REX/552
|
|
|
|
Poročevalec: Josep PUXEU ROCAMORA
|
|
|
|
Sklep plenarne skupščine
|
20. 1. 2022
|
|
Pravna podlaga
|
člen 52(2) Poslovnika
|
|
|
mnenje na lastno pobudo
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zunanje odnose
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
16. 11. 2022
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
15. 12. 2022
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
574
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
159/2/0
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Prizadevanja je treba osredotočiti na izboljšanje dialoga in okrepitev sodelovanja med regijama v smislu horizontalnosti in dialoga na več ravneh.
1.2Odnosi med regijama se utrjujejo na podlagi skupnih vrednot in ciljev. Privlačni pa morajo biti tudi z vidika virov, prenosa tehnologije in rezultatov ter socialne razsežnosti.
1.3Glede geopolitične konkurence EU in Latinske Amerike vzpostavitev strateške avtonomije omogoča krepitev sodelovanja med regijama, zavezanosti multilateralizmu ter mednarodne prisotnosti in pomena pri strateških vprašanjih.
1.4Eden največjih znakov ranljivosti v Latinski Ameriki je slaba kakovost delovnih mest. Okrevanje gospodarstva bi se moralo osredotočati na spodbujanje ustvarjanja formalnejših in dostojnejših delovnih mest, izboljšanje poklicnega usposabljanja in sektorskih politik ter spodbujanje minimalne plače in kolektivnih pogajanj v okviru socialnega dialoga.
1.5Evropa in Latinska Amerika sta zavezani demokraciji, pravni državi in okoljski vzdržnosti, s čimer ima civilna družba zaščito in jamstva, da lahko prevzame vodilno vlogo pri razvoju in premagovanju kriz ter spodbuja potreben dialog za novo družbeno pogodbo.
1.6Bistveno je še naprej spoštovati načelo, da nihče ne sme biti zapostavljen, kar pomeni, da je treba ponovno opredeliti ranljivost, in sicer ne le v smislu dohodka, temveč tudi v smislu njenega vpliva na različne skupine prebivalstva, kot so ženske, invalidi, starejši in otroci. Svobodno in demokratično organizirane civilne družbe so najboljši instrument, s katerim lahko dosežemo, da bodo te besede postale resničnost.
1.7Zaradi družbenih napetosti v Latinski Ameriki in groženj demokraciji po vsem svetu je treba ponovno razmisliti o razvoju z več in boljšimi politikami, pa tudi o večji vključenosti in pluralizmu ter razumevanju globokih virov nezadovoljstva, da bi te politike lahko usmerili v socialno blaginjo. Evropa in Latinska Amerika sta lahko partnerici v zavezništvu za demokracijo, trajnostnost, socialno pravičnost in multilateralizem.
1.8Evropa in Latinska Amerika bi morali biti partnerici v zavezništvu za zaščito demokracije ter pravičnejša in enakopravnejša gospodarstva in družbe, v okviru katerega bi krepili multilateralizem in prevzeli polno odgovornost za varstvo okolja. To zavezništvo zahteva polno priznanje in sodelovanje organizirane civilne družbe, organizacij za človekove pravice, sindikalnih in poslovnih organizacij, okoljskih združenj ipd.
2.Splošne ugotovitve
2.1V Latinski Ameriki se gospodarska rast po koncu cikla rasti na podlagi surovin postopno upočasnjuje. Pred krizo zaradi COVID-19 je povprečna rast znašala le 0,3 %. Pravzaprav je bilo obdobje 2014–2020 obdobje najnižje gospodarske rasti v zadnjih sedmih desetletjih, medtem ko je javni dolg dosegel rekordno raven.
2.2Zdravstvena kriza zaradi koronavirusa je to regijo hudo prizadela, saj je bilo preseženo svetovno povprečje okužb in smrti. To je močno obremenilo zdravstvene sisteme, ki so imeli že prej težave pri obravnavanju endemičnih bolezni in celo pri zagotavljanju osnovnega zdravstvenega varstva.
Kriza zaradi COVID-19 je le še bolj razkrila negativne učinke politik, ki so se izvajale več desetletij (med drugim zmanjšanje proračunskih sredstev za zdravstvo, zmanjšanje števila zaposlenih in dezinvestiranje v infrastrukturo) in so se izkazale za neučinkovite pri soočanju z izzivi, ki jih je povzročil virus.
2.3V času pandemije je večina tamkajšnjih držav delovala preventivno, tako da je omejila gibanje ter pripravila programe podpore in denarne pomoči za ranljive sektorje. Poleg tega so uvedli proticiklične fiskalne in monetarne politike, kot jih še ni bilo.
Kljub temu je umrlo veliko ljudi, nastala je gospodarska škoda in zmanjšala se je socialna vključenost, kar je vse posledica strukturnih pomanjkljivosti in omejenih fiskalnih možnosti za ukrepanje.
2.4Povprečna inflacija v regiji se je povečala: leta 2021 je dosegla 9,8 %, leta 2022 pa naj bi zaradi posledic vojne znašala 11,2 %. To poglablja vrzeli, ki omejujejo razvoj.
2.5Latinska Amerika se sooča s tako imenovanimi „razvojnimi pastmi“
2.5.1Za rešitev iz pasti, v katero se je ujela produktivnost, so potrebne raznolike gospodarske strukture ter bolj izpopolnjeni proizvodi in storitve. Vnovična osredotočenost na primarni sektor ne zagotavlja ustrezne vključenosti v svetovne vrednostne verige niti dovolj spodbud za naložbe. Poleg tega je pandemija prizadela zlasti mikro, mala in srednja podjetja, ki imajo več težav pri sprejemanju novih tehnologij, vojna pa ogroža kmetijski sektor.
2.5.2Za rešitev iz pasti socialne ranljivosti bi morali izboljšati institucije dela in socialne zaščite na področjih, kjer je treba ustvariti bolj vključujoče formalne zaposlitve in kakovostnejša delovna mesta, da bi razbili začarani krog ranljivosti, nihanja dohodkov in pomanjkanja socialnega varstva.
2.5.3Za reševanje institucionalnih težav bi potrebovali boljše institucije in politike vključevanja, da bi ponovno vzpostavili zaupanje, izboljšali kakovost javnih storitev, se odzivali na želje širšega srednjega sloja ter krepili odpornost proti populističnim in avtoritarnim tokovom.
2.5.4Past okoljske ranljivosti je v osredotočanju proizvodnje na sektorje, ki zahtevajo veliko naravnih virov, za izhod iz nje pa bi morali pokriti visoke stroške prilagoditve modela, za katerega so značilne velike emisije CO2 in izkoriščanje neobnovljivih virov.
2.6Strukturne težave in razvojne pasti
vplivajo na oživitev gospodarstva in zaposlovanja. BDP celotne regije se je leta 2020 zmanjšal za 6,8 %.
Leta 2021 je povprečna rast znašala 6,1 %, v letu 2022 pa naj bi regija dosegla le 2,1-odstotno rast, kar ni dovolj, da bi se pokrile vse večje strukturne vrzeli. Razmere se slabšajo zaradi krize, ki jo je povzročila ruska agresija proti Ukrajini, ter dviga cen fosilnih goriv, kmetijskih inputov in hrane, čeprav so nekatere države okrepile svojo ponudbo osnovnih dobrin za izvoz.
3.Socialni in gospodarski vpliv pandemije in vojne
3.1Od 22 milijonov izgubljenih delovnih mest v letu 2020 jih je treba povrniti še 4,5 milijona, zlasti za manj kvalificirane delavce, ženske in mlade ter neformalno zaposlene osebe. Med letoma 2019 in 2020 se je zaposlenost žensk zmanjšala z 51,4 % v letu 2019 na 46,9 % v letu 2020. Izguba delovnih mest v gospodinjstvu (20,9 %) je leta 2019 prizadela 11 do 13 milijonov žensk.
3.2Regija je pri zmanjševanju revščine izgubila več kot desetletje in je morda na pragu novega izgubljenega desetletja.
V letu 2021 je stopnja revščine znašala 32,1 %, stopnja skrajne revščine pa 13,8 %. Revnih je 201 milijon prebivalcev, število skrajno revnih pa se je povečalo z 81 na 86 milijonov ljudi.
3.3Zdravstvena in inflacijska kriza kažeta na ranljivost prebivalstva s srednjimi dohodki, za katero sta značilni nizka stopnja plačevanja prispevkov za socialno varnost, za katero se plačujejo prispevki, in nizko kritje socialnega varstva, za katerega se ne plačujejo prispevki.
Siva ekonomija se je zmanjšala, a še vedno zaposluje 140 milijonov ljudi, predvsem kmete, ženske in mlade. To pomeni večjo ranljivost, manjšo socialno mobilnost in manjšo zmogljivost države, da pobira davke in zaščiti ljudi.
3.4Pandemija je močno vplivala na otroke in mlade zaradi omejitve zaščite, ki jo zagotavlja šolanje v učilnicah: 114 milijonov otrok ni hodilo v šolo in v nekaterih državah je takšno stanje trajalo skoraj dve leti. Zaradi vrzeli v povezljivosti, digitalnih veščinah in zmogljivostih družin za obvladovanje prisilne digitalizacije je med učenci in dijaki iz družin z visokimi dohodki ter tistimi iz družin z nizkimi dohodki nastala razlika, ki ustreza dvema letoma izobraževanja. Poleg tega se je povečalo breme oskrbe za ženske. Prizadeti so bili tudi invalidi, ki jih je približno 85 milijonov. Pomanjkanje dostopa do prilagojenih informacij in diskriminacija na področju zdravstvene oskrbe sta poslabšala že tako nizko socialno vključenost, ki jo ogroža tudi inflacija.
3.5Glede na omejitve dobave cepiv, ki je bila skoncentrirana na severu sveta, so si države Latinske Amerike cepiva zagotovile v okviru dvostranskih pogajanj in prejele 93 milijonov odmerkov iz programa COVAX; EU je izvozila več kot 130 milijonov odmerkov, države članice pa so podarile še 10 milijonov odmerkov.
Regija je kljub tem težavam dosegla, da je z dvema odmerkoma cepljenega v povprečju 63,3 % prebivalstva. Čeprav ta številka v nekaterih državah znaša 89 %, v nekaterih drugih ni dosegla niti 1 %.
4.Poostreni družbeni nemiri
4.1Družbeni protesti, ki so leta 2019 pretresali več držav, niso bili v celoti rešeni. Nekatere napetosti so se poglobile in se bodo še zaostrile zaradi naraščajočih cen živil. Jeza državljanov je povezana z nizko kakovostjo javnih politik, korupcijo, ranljivostjo srednjega razreda, socialno izključenostjo in pomanjkanjem varnosti. Družbena pričakovanja, ki so se porodila v prvem desetletju 21. stoletja, se niso uresničila, zato se je povečal razkorak med državljani in institucijami. Rezultati v zvezi z regionalnim volilnim ciklom 2020–2022 kažejo trend sprememb, ki pomeni velike izzive za izvoljene predsednike.
4.2Regija je med tistimi, v katerih je v svetovnem merilu prisotna največja neenakost. Med letoma 2019 in 2020 se je število prebivalcev z visokimi in višjimi srednjimi dohodki zmanjšalo za 1 %, število prebivalcev s srednjimi in nižjimi srednjimi dohodki pa za 3,5 %, medtem ko se je skupina z nizkimi dohodki (nižjimi od 1,8-kratnika praga revščine) povečala za 4,7 %, skupina revnih ali skrajno revnih prebivalcev pa za 3,3 %.
4.3Drugi dejavnik nezadovoljstva je pomanjkanje varnosti, ki ga občutijo prebivalci Latinske Amerike, zlasti v mestih. Nasilje bi bilo zagotovo lahko povezano z organiziranim kriminalom, nedovoljeno trgovino ter nesposobnostjo držav, da bi ju omejile.
Vendar tu ne gre le za kriminal, temveč tudi za socialno nasilje, povezano s skrajno revščino, ki zahteva javne politike za ustvarjanje dostojnega dela in spremembe za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja za vse, ter politično nasilje, katerega cilj se je znebiti nasprotnika in se na ta način poskušati ohraniti na oblasti. Med pandemijo in valovi protestov se je povečalo tudi zelo zaskrbljujoče nasilje nad sindikalisti, novinarji, okoljevarstveniki ali zagovorniki človekovih pravic in podjetniki.
4.4Po zadnjem srečanju EuroLat, na katerem je bila poudarjena potreba po večji zaščiti pravosodnih delavcev, bi bila koristna ocena projekta COPLA (Corte Penal Latinoamericana y del Caribe).
4.5Ranljivost za podnebne spremembe je strukturni izziv: ta regija je med najbolj prizadetimi, ekonomski učinek teh sprememb pa lahko doseže 85 852 milijonov EUR letno. Ta učinek je treba obravnavati v okviru socialnih razsežnosti, med drugim neustrezne prehranske varnosti in vse pogostejših naravnih nesreč.
4.6Pomanjkanje varnosti, revščina in avtoritarni režimi povzročajo velik tok migracij po vsej celini. Zaradi ranljivosti ljudi v teh procesih migracij in iskanja azila je nastala humanitarna kriza, ki ni deležna zadostnega odziva in zahteva regionalni pristop.
4.7Demokracije so se znašle v ranljivem položaju; elite, stranke in parlamenti doživljajo krizo legitimnosti in zaupanja, kar je skupaj z občutkom korupcije ter veliko razdrobljenostjo in polarizacijo povzročilo nezadostnost mehanizmov sprejemanja skupnih odločitev ter pogajanj.
V sedanjih razmerah svetovne nestabilnosti sta grožnja avtoritarnosti in potreba po krepitvi demokracij še očitnejši.
5.Novemu socialnemu paktu naproti
5.1Državljani so se kljub nezadovoljstvu in majhnemu zaupanju v sistem očitno pripravljeni na ulicah in voliščih zavzeti za politično preobrazbo. V teh gibanjih imajo pomembno vlogo mladi in ženske: njihova vključenost v politični prostor je dragocena. Bistveno je spodbujati model institucionaliziranega socialnega dialoga, kakršen že obstaja v Evropi, in utrditi sedanje sodelovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Mednarodnim združenjem ekonomsko-socialnih svetov.
5.2Državljani morajo imeti vodilno vlogo pri preobrazbi, okrepiti je treba mehanizme udeležbe in posvetovanja ter zagotoviti njihovo dostopnost in zaščito. Zaupanje je treba ponovno vzpostaviti z oblikovanjem odprtih in vključujočih politik, pripraviti jasne strategije komuniciranja in imeti na voljo sisteme socialnih nadomestil. Okrepiti je treba tudi odgovornost ter ocenjevanje politik in njihovih učinkov.
5.3Novo družbeno pogodbo je mogoče doseči s horizontalnimi sporazumi med socialno-ekonomskimi skupinami, med območji in med generacijami, s spodbujanjem odpornih in trajnostnih proizvodnih strategij, s katerimi se bodo ustvarjala kakovostna delovna mesta, ter z zelenim in digitalnim prehodom. Potrebni so tudi obširni in učinkoviti sistemi socialne varnosti ter še bolj trajnosten model razvojnega financiranja. Zagotoviti bi bilo treba spoštovanje pravic, dostojna delovna mesta z zajamčeno plačo in kolektivna pogajanja, univerzalno socialno zaščito ter socialni dialog, ki bo prispeval k sprejetju ukrepov za pravični podnebni in tehnološki prehod.
5.4Za ta novi socialni pakt je potrebna stabilna in fiskalno vzdržna politika javnofinančnih odhodkov. Kratkoročno so pomembni ukrepi mednarodnega sodelovanja, povečanje in usmerjanje likvidnosti v države s srednjim dohodkom ter zmanjšanje dolga držav z nizkim in srednjim dohodkom. K temu je treba prišteti krepitev javnih prihodkov z učinkovitejšim pobiranjem davkov. Srednjeročno je treba okrepiti progresivno in učinkovito obdavčitev, da bi lahko plačevali stalne stroške aktivne socialne politike. Prav tako bo treba doseči soglasja na mednarodni ravni za prestrukturiranje državnega dolga. Dolgoročno je treba povečati delež davkov, njihovo digitalno pobiranje ter okoljsko obdavčevanje. Potrebno je tudi mednarodno sodelovanje za zmanjšanje davčnih utaj in izogibanja davkom.
5.5V zvezi s tem je bistven razvoj socialnega tržnega gospodarstva v regiji, saj ima pomembno vlogo pri razvoju vključujočega in odpornega sistema proizvodnje in dela, zato je treba vzpostaviti pravične trge in distribucijske poti. Pomembno je priznati in okrepiti vlogo notranjih svetovalnih skupin pri spremljanju prostotrgovinskih sporazumov.
6.Zavezništvo z Evropsko unijo
6.1V politiki razvojnega sodelovanja EU se priznava, da je treba uporabiti nove načine, ki presegajo paradigme sever-jug in zagotavljanje uradne razvojne pomoči, s sprejetjem novih oblik povezovanja več akterjev na več ravneh.
Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa je odziv na potrebo po izboljšanju prožnosti pri dodeljevanju sredstev med geografskimi ali tematskimi področji ter obravnavanju svetovnih izzivov in časovnega načrta za cilje trajnostnega razvoja. Cilj strategije Global Gateway je pametno, čisto in varno povezati svet v digitalnem, energetskem in prometnem sektorju ter okrepiti zdravstvene, izobraževalne in raziskovalne sisteme. Namen teh sprememb je, da bi EU dobila sredstva in orodja, potrebna za uskladitev svojih vrednot in interesov na kompleksnejšem, medsebojno povezanem mednarodnem prizorišču, ki ga želijo obvladovati različne sile.
6.2Za pripravo strategij se je začela izvajati pobuda Ekipa Evropa, katere namen je združiti prizadevanja evropskih institucij, držav članic in njihovih izvajalskih agencij ter institucij za financiranje razvoja.
6.3Evropa si je s svojim sodelovanjem prizadevala, da bi presegla klasifikacijo, ki temelji zgolj na dohodku na prebivalca, in sprejela koncept „tranzicijskega razvoja“, ki bolj ustreza potrebam regije. Vendar se še vedno sooča z izzivom, kako izboljšati dialog in sposobnost komuniciranja o trdnosti svojih odnosov z regijo in njihovih prednostih.
6.4V sedanjih razmerah, ki prinašajo številne izjemno resne izzive na svetovni, regionalni in nacionalni ravni, je treba poudariti, da bi Evropa in Latinska Amerika lahko bili idealni partnerici v zavezništvu za zaščito demokracije ter pravičnejša in enakopravnejša gospodarstva in družbe, v okviru katerega bi krepili multilateralizem in prevzeli polno odgovornost za varstvo okolja. To zavezništvo pa ne bi bilo uspešno brez polnega priznanja in sodelovanja organizirane civilne družbe, organizacij za človekove pravice, sindikalnih in poslovnih organizacij, okoljskih združenj ipd.
7.Podpora okrevanju s pomočjo civilne družbe
7.1Leta 2020 so se zgodile spremembe v strukturi izvora neposrednih tujih naložb. Do leta 2019 so bile glavne vlagateljice v regiji evropske družbe, ki so skupaj zagotavljale 55 % neposrednih tujih naložb. Leta 2020 pa so se evropske naložbe zmanjšale za 49 %, tuje naložbe znotraj regije za 35 % in naložbe ZDA za 4 %.
Kitajske naložbe so se povečale.
7.2Evropska strategija za izhod iz krize temelji na izboljšanju evropskega gospodarskega modela z evropskim zelenim dogovorom in s sredstvi iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje. Ti vidiki so ključni za dvoregionalno strategijo. Oblikovanje orodij za podporo energetskemu, digitalnemu, zelenemu in socialnemu prehodu bo obema regijama prineslo velike koristi.
7.3Nujno je okrepiti trgovinske odnose z Evropo prek že sklenjenih sporazumov ali sporazumov z Mercosurjem, Čilom in Mehiko. S temi sporazumi se krepi ne le trgovina. Vplivajo tudi na kakovost zaposlovanja in njegovo socialno funkcijo, prenos tehnologije in prehod na trajnostnost. To pomeni spodbujanje trgovinskega partnerstva, ki se od partnerstev z drugimi partnericami razlikuje po kakovosti in dolgoročni trajnostnosti, pa tudi po donosnosti, v nasprotju z drugimi modeli mednarodnega povezovanja, ki so usmerjeni v korist ene strani in neodgovorni. Trgovinski sporazumi se morajo osredotočati na ljudi in njihove temeljne pravice, dostojno delo in solidarnost z najranljivejšimi, spoštljiv odnos do okolja in obrambo demokracije ter biti sposobni učinkovito uveljavljati pravice. Glavni vidiki so:
7.4Privabljanje naložb, ki podpirajo doseganje ciljev trajnostnega razvoja, z večstranskim regulativnim okvirom, ki prispeva k doseganju teh ciljev, ter osredotočanje na kakovost življenja ljudi in njihove pravice, dostojno zaposlitev, vključevanje, trajnostnost in obrambo demokracije. Za doseganje skupnih ciljev je zaželeno tudi nadaljnje sodelovanje pri projektih in pozitivno izvajanje evropskega „strateškega kompasa“.
7.4.1Digitalizacija kot priložnost za razvoj. Latinska Amerika je na srednji ravni razvoja digitalizacije, toda stopnja njene rasti je najnižja med državami v vzponu. Na digitalnem področju hkrati delujeta Digitalno partnerstvo EU-LAC, povezano s polaganjem čezatlantskega optičnega kabla (EllaLink), in strategija povezljivosti Evropske unije Global Gateway. Z odločno podporo procesom digitalizacije je treba utrditi njeno socialno razsežnost in razsežnost krepitve podjetij.
7.4.2Spodbujanje uradnega gospodarstva in preprečevanje neformalnih oblik zaposlitve.
Večstranski sporazumi vključujejo posebne določbe, v skladu s katerimi je treba spoštovati konvencije Mednarodne organizacije dela, zagotavljati pravice, preprečevati delo otrok in okrepiti delovno inšpekcijo. Te določbe pozitivno vplivajo na ustvarjanje zmogljivosti v andskih državah, s katerimi so bili sklenjeni sporazumi.
7.4.3Neposredno podpiranje boljšega, kakovostnejšega in širšega izobraževanja na vseh ravneh ter krepitev izobraževalnih in znanstvenih mrež z Evropo. Program Erasmus Mundus je adut, ki ga lahko dodatno uporabimo za povezovanje univerz.
7.4.4EU se je leta 2021 lotila pregleda svoje trgovinske politike in krepitve svojega pristopa k trgovini in trajnostnemu razvoju. Potrdila je, da je njen cilj odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika, ki upošteva načela trajnostnega razvoja. Poleg tega, da ta spodbuja konkurenčnost med proizvodnimi sektorji in gospodarskimi subjekti (velikimi, srednjimi in malimi), mora spodbujati tudi vrednote in načela, kot so demokracija ter vse človekove, kulturne, s spolom povezane, okoljske, delavske in sindikalne pravice. Organizirana civilna družba obeh regij bi morala dejavno sodelovati pri krepitvi svojih odnosov z organizacijo tematskih srečanj (virtualnih in/ali s fizično prisotnostjo) z ambicioznejšim časovnim okvirom in izvedbenim načrtom.
7.4.5Evropska unija si je zadala, da bo dosegla podnebno nevtralnost do leta 2050 in bo vodilna v svetovnih prizadevanjih za ekološko zaščito in obnovo planeta.
Spodbujanje teh ciljev v evropski trgovinski politiki v prid ambicioznejšemu okoljskemu sodelovanju
je pomembno v okviru trgovinskih odnosov z Latinsko Ameriko in za krepitev civilne družbe, ki se spopada s številnimi grožnjami zaradi ranljivosti za podnebne spremembe in soočanja z nasilnimi akterji. Bistveno je zaščititi ogrožene posameznike in osebe, ki zagovarjajo človekove pravice, sindikaliste in novinarje ter spodbuditi latinskoameriške vlade k zavezam, da bodo zagotavljale njihovo integriteto.
7.4.6Pobuda Ekipa Evropa podpira prizadevanja proti krčenju amazonskega pragozda, v okviru nove faze programa EUROCLIMA+ pa bo 140 milijonov EUR namenjenih podpori zavezam iz Pariškega sporazuma, vendar je Latinska Amerika za gospodarsko okrevanje po pandemiji namenila samo 15 % davčnih prihodkov za naložbe, od tega manj kot 6,9 % za zeleno okrevanje. Regijo je treba nujno podpreti, da bi vzpostavili zeleno obdavčitev, javno porabo in zasebne naložbe. Zaželeno je tudi, da se okrepi zavezništvo za odgovorno upravljanje strateških surovin in trajnostni prenos tehnologije na podlagi evropskega strokovnega znanja in izkušenj.
7.4.7Za partnerstvo med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko je potreben sporazum z Mercosurjem, skupnim trgom, ki zajema 780 milijonov potrošnikov, na podlagi katerega bi se lahko BDP Brazilije zvišal za 1,5 %, Paragvaja pa za do 10 %. Vidiki varstva okolja morajo biti korak naprej, s katerim bo začrtana pot za dvoregionalna partnerstva nove generacije. Napredovati je treba pri iskanju izvedljivih načinov za vključitev potrdil o varstvu okolja za nekatere vrste proizvodnje in zrcalne določbe. Z uspešnostjo EU pri določitvi te razsežnosti se bo strateško okrepila njena vizija svetovnega razvoja, povečal pa se bo tudi njen strateški potencial.
V Bruslju, 15. decembra 2022
Christa SCHWENG
predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________