|
MNENJE
|
|
Evropski ekonomsko-socialni odbor
|
|
Agencija Evropske unije za droge
|
|
_____________
|
|
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
Agenciji Evropske unije za droge
[COM(2022) 18 final – 2022/0009 (COD)]
|
|
|
|
SOC/716
|
|
|
|
Poročevalka: Milena ANGELOVA
Soporočevalka: Małgorzata BOGUSZ
|
|
Zaprosili
|
Svet, 11. 3. 2022
Evropski parlament, 7. 3. 2022
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
|
3. 5. 2022
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
18. 5. 2022
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
569
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
202/1/5
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog o ustanovitvi Agencije Evropske unije za droge, ki sodi v strateški okvir, ki ga tvorita Strategija EU na področju drog za obdobje 2021–2025 in Akcijski načrt EU na področju drog za obdobje 2021–2025. Podpira okrepljen mandat agencije, katerega namen je poiskati hitre, usklajene in učinkovite odgovore na vse večje izzive, povezane s širjenjem drog in prepovedanih snovi, katerih trg je izjemno odporen. Poziva k odločnemu ukrepanju, ne le da bi odpravili trgovino s temi snovmi, temveč tudi da bi si po najboljših močeh prizadevali preprečevati njihovo uporabo in, kar je prav tako pomembno, da bi prizadetim ali odvisnim osebam pomagali ozdraveti in se ponovno vključiti v družbo, tako da nihče ne bo zapostavljen.
1.2EESO poudarja, da morajo imeti vsi enak dostop do izobraževanja, usposabljanja in kakovostnih delovnih mest in da morajo biti v to dejavno vključeni, ter priznava, da so mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in brezposelne ter marginalizirane osebe, najlažje tarče preprodajalcev drog. Poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo v tem procesu skupni ukrepi socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe, ne le na nacionalni, temveč tudi na regionalni in lokalni ravni, ter poziva k spodbujanju, podpori in financiranju teh ukrepov.
1.3EESO poudarja vlogo socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe v vseh fazah boja proti širjenju in uporabi drog in prepovedanih snovi, zlasti v informacijskih kampanjah in kampanjah ozaveščanja, ki ljudem pomagajo, da se dobro seznanijo s škodljivimi učinki uporabe drog, tveganji, povezanimi s temi snovmi, in o tem, kje in kako prizadeti in odvisniki lahko dobijo pomoč in podporo.
1.4EESO pozdravlja zavezo prihodnje agencije, da bo prevzela večjo vlogo usklajevanja in preprečevanja, ter ugotavlja, da imajo nacionalne kontaktne točke pri tem nepogrešljivo vlogo. Poziva Evropsko komisijo in države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi nacionalnim kontaktnim točkam zagotovile zadostne organizacijske, tehnične in finančne vire za učinkovito izvajanje njihovih razširjenih nalog. Za pravočasno in zanesljivo zbiranje podatkov predlaga oblikovanje in sprejetje skupne metodologije in pristopa.
1.5EESO poudarja, da je pomembno vzpostaviti mrežo forenzičnih in toksikoloških laboratorijev, ki bi združevala nacionalne laboratorije. Mreža bi spodbujala izmenjavo informacij o novem razvoju in trendih ter izmenjavo podatkov in podpirala usposabljanje forenzičnih strokovnjakov za droge. Da bi dosegli ekonomijo obsega, EESO pozdravlja zamisel o mreži virtualnih laboratorijev, ki bi jih lahko ustanovili tudi grozdi držav članic na podlagi geografske bližine ali podobnih profilov tveganja glede uvoza in širjenja drog.
2.Ozadje
2.1Trg z drogami, katerega vrednost je ocenjena na najmanj 30 milijard EUR na leto, je eden glavnih virov dohodka organiziranih kriminalnih združb v EU. Poleg gospodarskega vpliva, smrti, povezanih z drogami, in druge škode za javno zdravje ima trg z drogami tudi širše posledice, kot so povezave s širšimi kriminalnimi dejavnostmi in terorizmom, negativen vpliv na zakonito gospodarstvo, nasilje v skupnostih, škoda za okolje in vse pomembnejše vprašanje, kako lahko trg z drogami spodbudi korupcijo in ogrozi upravljanje.
2.2V Evropi so kot droga v uporabi najrazličnejše snovi, med drugim:
-konoplja – ustaljena je visoka uporaba;
-kokain – zaskrbljenost vzbujajo morebitne resnejše posledice za zdravje;
-amfetamin – povpraševanje je ustaljeno;
-metamfetamin – njegova proizvodnja in trgovina z njim nakazujeta na možnost njegove večje uporabe v Evropi;
-proizvodi MDMA (ekstazi) – proizvodi z visoko vsebnostjo snovi MDMA predstavljajo resno tveganje za zdravje;
-nove psihoaktivne snovi – Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je ob koncu leta 2020 spremljal več kot 830 novih psihoaktivnih snovi;
-LSD, DMT, gobe, ketamin in GHB – kljub manj pogosti uporabi predstavljajo vse večje izzive za javno zdravje;
-heroin in drugi opioidi – zaznana možnost povečane uporabe.
2.3Ocenjuje se, da je v EU prepovedano drogo vsaj enkrat v življenju poskusilo več kot 83 milijonov odraslih. Leta 2019 je bilo v EU najmanj 5 150 smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka, ta številka pa se od leta 2012 vsako leto povečuje, tudi med najstniki, starimi od 15 do 19 let. Obseg uporabe stimulansov in vrste drog, ki so najpogostejše, se med državami razlikujejo. V nekaterih državah članicah se lahko nekatere „mehke“ snovi kupijo brez omejitev. Vse več je tudi dokazov o morebitnem povečanju injiciranja stimulansov. Uporaba vseh drog je na splošno pogostejša pri moških, ta razlika pa je pogosto poudarjena z intenzivnejšo ali bolj redno uporabo.
2.4Poročila kažejo, da sta se gojenje konoplje in proizvodnja sintetičnih drog v Evropski uniji v letu 2020 nadaljevala na ravni pred pandemijo. Trg z drogami v EU zalagajo organizirane kriminalne združbe, povezan je s svetovnim trgom ter ga močno podpira proizvodnja drog v Južni Ameriki, Afriki, Afganistanu, na Kitajskem, v Maroku, Turčiji in na Zahodnem Balkanu. Afrika je pomembna zaradi vse večje vloge, ki jo ima kot območje trgovine z ljudmi in tranzitno območje, kar ima lahko destabilizacijski učinek in negativno vpliva na varnost in upravljanje ter poveča težave z drogami v regiji. Zato EESO poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za mednarodno usklajevanje pri odkrivanju novih prepovedanih snovi ter preprečevanju trgovine z njimi in njihovega širjenja.
2.5Podatki jasno kažejo, kako močno se je stanje na področju drog v zadnjih 25 letih spremenilo. Dogodki v preteklem letu kažejo tudi na naraščajočo potrebo po hitrem odzivu, zato mora EU povečati zmogljivosti za zgodnje prepoznavanje groženj, ki izhajajo iz vse bolj dinamičnega in prilagodljivega trga z drogami.
3.Splošne ugotovitve
3.1EESO v skladu s svojimi že oblikovanimi stališči o tej temi pozdravlja strategijo EU na področju drog za obdobje 2021–2025, katere namen je varovanje in izboljšanje blaginje družbe in posameznikov ter javnega zdravja, zagotavljanje visoke ravni varnosti prebivalstva in izboljšanje zdravstvene pismenosti, ter poziva, naj se začne hitro izvajati. Pozdravlja, da je v njej uporabljen z dokazi podprt, celovit, uravnotežen in večdisciplinaren pristop k pojavu drog na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni. Ceni, da vključuje tudi vidik enakosti spolov in enakosti na področju zdravja, kar je pomembno pri določanju nove usmeritve v boju proti odvisnosti od drog in s tem povezanimi problemi.
3.2S prednostnimi nalogami in ukrepi na področju prepovedanih drog, ki se usklajujejo v okviru strategije, naj bi do leta 2025 dosegli celosten učinek na ključne vidike stanja na področju drog v EU. Z doslednim, uspešnim in učinkovitim izvajanjem ukrepov bi morali zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi, socialne stabilnosti in varnosti ter prispevati k ozaveščanju. Zmanjšati bi morali morebitne nenamerne negativne posledice, povezane z izvajanjem ukrepov, ter spodbujati in spoštovati človekove pravice in trajnostni razvoj. EESO na podlagi teh načel podpira pristop vzpostavitve ločene pristojnosti za boj proti širjenju prepovedanih drog ter preprečevanje njihove prostovoljne uporabe in vseh vrst odvisnosti od njih.
3.3Pojav drog je sestavni del zdravstvenih in varnostnih izzivov, s katerimi se danes sooča Evropa. Ker se področje drog nenehno razvija, na trg pa redno prihajajo nove nerazvrščene snovi, je pojav drog vse bolj zapleten in razširjen. Ustvarjeni prihodki so tudi pomembno gonilo korupcije, nasilja in nezakonitih dejavnosti. Zaradi tega so potrebna večja prizadevanja na ravni EU.
3.4EESO se strinja z ugotovitvijo, da je bil trg z drogami izredno odporen na motnje, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Preprodajalci drog so se aktivno prilagodili omejitvam potovanj in zaporam meja. Na veleprodajni ravni se to odraža v nekaterih spremembah poti in metod, pri čemer se bolj poslužujejo tihotapljenja prek intermodalnih zabojnikov in komercialnih dobavnih verig ter manj uporabe človeških kurirjev.
3.5Čeprav so bili med prvotnimi omejitvami gibanja moteni maloprodajni trgi drog na ulici in so se pojavili nekateri lokalizirani primanjkljaji, vse tako kaže, da so se prodajalci in kupci drog prilagodili tako, da so bolj uporabljali šifrirane sporočilne storitve, aplikacije družbenih medijev, spletne vire ter poštne storitve in storitve dostave na dom. To vzbuja zaskrbljenost, da bo eden od morebitnih dolgoročnih učinkov pandemije dodatno omogočanje trgov z drogami z digitalnimi sredstvi.
3.6Ugotovljeno je bilo, da so si trgi z drogami na začetku pandemije COVID-19 hitro opomogli, med pandemijo pa so se pospešile nekatere dinamike prometa z drogami, kot so večje količine pošiljk, pogostejša uporaba zasebnih letal, večja uporaba plovnih poti in brezstične metode za dostavo drog končnim potrošnikom. To pomeni več izzivov za organe kazenskega pregona in zahteva bolj usklajene preventivne ukrepe. Odzvali bi se lahko z ukrepi, s katerimi bi spodbujali mednarodno sodelovanje v boju proti nedovoljenemu prometu z drogami ter izmenjavo in prenos obveščevalnih podatkov organov kazenskega pregona, učinkovitih pristopov v zvezi s prepovedjo in primerov dobre prakse. Sprejeli bi lahko tudi ukrepe, s katerimi bi vzpostavili mednarodne mehanizme v zvezi z odgovornostjo in prometom, ter uvedli sisteme podatkov in spremljanja v realnem času za hitro odkrivanje in obravnavanje sprememb na trgu z drogami. EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da so vsi ti elementi vključeni v predlog za podaljšanje revidiranega mandata prihodnje agencije.
3.7EESO meni, da bi moral biti mandat prihodnje agencije izrecneje opredeljen, tako da bi:
-vključeval širše obveznosti v zvezi z nadzorovanimi predhodnimi sestavinami. To je priložnost za resnično zaščito javnega interesa in zagotovitev enakosti v boju proti drogam na nacionalni ravni in mednarodni ravni ter ravni EU;
-bila enaka pozornost namenjena odpravi ponudbe drog, pa tudi preprečevanju dostopa do njih, pomoči pri premagovanju odvisnosti ter rehabilitaciji in ponovnemu vključevanju prizadetih oseb v družbo.
4.Uporaba drog in prepovedanih snovi
4.1EESO poudarja, da obstajajo različne predpostavke o uporabi drog in prepovedanih snovi, ki lahko škodujejo zdravju ljudi, zlasti kadar se jemljejo iz nezdravstvenih razlogov, brez zdravniškega nadzora in dolgotrajno. Ker lahko takšno vedenje vodi v zasvojenost, si lahko prizadeti posamezniki zelo težko sami pomagajo, zato nujno potrebujejo podporo specializiranih organov in organizacij civilne družbe.
4.2Nekatera zdravila, ki jih predpišejo zdravniki za zdravljenje nekaterih zdravstvenih stanj in bolezni, kot so benzodiazepini ali opiati/mamila, lahko povzročijo zasvojenost, če se ne jemljejo v skladu z navodili. To lahko privede do goljufij, kot je nezakonito trgovanje z recepti ali zdravili, kar je zajeto tudi v mandatu nove agencije. V zadnjih nekaj letih sta se povečala število in razpoložljivost novih benzodiazepinov na trgu z drogami v Evropi, vse bolj pa tudi v Kanadi in Združenih državah Amerike. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je 28. februarja 2021 prek sistema EU za zgodnje opozarjanje spremljal 30 novih benzodiazepinov. Od tega jih je bilo več kot 80 % prvič odkritih med letoma 2014 in 2020.
Drugo skupino zdravil, ki jih zdravniki predpišejo, kot so protibolečinska zdravila in opiati, uporabniki običajno mešajo s prepovedanimi drogami, kar lahko povzroči ne le zasvojenost, temveč tudi močno ogrozi zdravje in celo povzroči življenjsko nevarne zaplete. To lahko privede tudi do goljufij, kot je trgovanje (zakonito in nezakonito) z recepti ali zdravili.
4.3Glede na sedanja klinična preskušanja snovi v ZDA, ki so v skladu z zakonodajo EU trenutno razvrščene kot droge (npr. MDMA, psilocibin, LSD), bi morala prihodnja agencija v naslednjih dveh do treh letih posebno pozornost nameniti sodelovanju z Evropsko agencijo za zdravila v zvezi s pojavom trga EU za droge (droge kot take, ne njihovi derivati), ki so registrirane kot zdravila. To lahko povzroči dvojnost, saj bo določena skupina bolnikov uporabljala zakonito razpoložljivo drogo, registrirano kot zdravilo, druga skupina pa bo zaradi nezakonite uporabe iste snovi storila kaznivo dejanje. To lahko privede do tega, da bodo zdravi ljudje, ki želijo zakonito pridobiti drogo, proizvedeno v skladu s predpisi o dobri proizvodni praksi, simulirali psihiatrične bolezni, za katere je zdravilo (droga) uradno registrirano.
4.4EU se trenutno sooča z velikimi izzivi, ki izhajajo iz sorazmerno enostavnega ustvarjanja in trženja nerazvrščenih snovi, ki bi lahko povzročile zasvojenost in škodile zdravju ljudi, tu pa je še cela vrsta snovi, katerih uporaba in prodaja sta nezakoniti, kot so marihuana, heroin, kokain in amfetamini.
4.5Trgovci z drogami so izjemno inovativni in neprestano izumljajo nove snovi. Mandat agencije vključuje tudi opredelitev, odkrivanje, opis in preprečevanje pojavljanja, širjenja in uporabe teh snovi. V EU je zdaj razširjena tudi uporaba več snovi hkrati, kar škodljivo vpliva na javno zdravje. Nova agencija bi morala obravnavati odvisnost od vseh drugih snovi, kadar se te jemljejo skupaj s prepovedanimi drogami.
4.6Uporaba drog in prepovedanih snovi se tiče vseh ljudi, saj lahko vodi v zasvojenost, ki lahko uniči ne le zdravje osebe, temveč njeno celotno življenje, saj jo ujame v začarani krog drog, v katerem ni prostora za družbeno življenje, družino, izobraževanje, delo ali kar koli drugega. Tveganje odvisnosti je večje pri mlajših, manj izkušenih in manj izobraženih osebah ter neaktivnih in brezposelnih osebah.
4.7Da bi preprečili, da bi odvisniki poznali simptome duševnih bolezni, katerih pojav bo indikacija za zdravljenje z zdravili (drogami), je treba uvesti natančnejše spremljanje interneta. Trenutno je na podlagi informacij, ki so na voljo na spletu, mogoče dobiti recepte za droge, ki se uporabljajo za zdravljenje nekaterih bolezni, kot sta hiperkinetična motnja in depresija. Njihova pridobitev temelji le na razgovoru pacienta in psiholoških testih, na katere se lahko vsakdo brez težav pripravi z uporabo javno dostopnih informacij.
4.8Zaradi vse večjega števila ljudi, ki uporabljajo zdravila s snovmi, ki povzročajo zasvojenost, se zdi upravičeno, da se pristojnosti nove agencije vključijo v obseg širših dejavnosti, povezanih z javnim financiranjem te vrste zdravil. Javno financiranje narkotičnih zdravil v času, ko lahko vsakdo iz družbenih medijev dobi navodila o tem, kako opraviti psihološke teste za pridobitev tovrstnih zdravil, brez dodatnih nadzornih ukrepov, bo privedlo do zlorabe zdravil (drog), za katera se stroški povrnejo, saj bi bilo to cenejše od nakupa zdravil pri preprodajalcu.
5.Posebne ugotovitve
5.1EESO se strinja z ugotovitvijo, ki jo potrjujejo redni stiki s centrom EMCDDA in njegovimi deležniki, da prihaja do vse večjega razhajanja med kompleksnostjo pojava drog in sedanjim mandatom centra. Ustanovna uredba ne odraža trenutne stvarnosti na področju drog in ni v skladu z nalogami, ki jih mora agencija izpolnjevati za reševanje izzivov, povezanih s tem pojavom, in izpolnjevanje zahtev svojih glavnih deležnikov.
5.2Revizija mandata agencije
5.2.1EESO v skladu s svojim prejšnjim mnenjem podpira prizadevanja za boj proti nezakonitemu širjenju in uporabi prepovedanih drog ter je pripravljen podpreti vse preventivne kampanje in ukrepe v ta namen. Obžaluje, da v predlogu niso upoštevana njegova prejšnja priporočila za tesno vključevanje deležniških organizacij civilne družbe v delo agencije.
5.2.2EESO poudarja, da je treba razširiti mandat agencije, tako da se ji zagotovijo sodobnejši in v prihodnost usmerjeni pristopi in orodja, ter podpira vseh sedem novih področij dodatnih pristojnosti. Obžaluje, da zagotavljanje informacij, kampanje ozaveščanja, ukrepi za pomoč pri odpravljanju odvisnosti in preventivni ukrepi niso bili jasneje opredeljeni ter da sodelovanje organizacij civilne družbe z njihovo dodano vrednostjo in sinergijami, ki jih ustvarjajo, ni vključeno v predlog.
5.2.3Pristojnosti, ki jih nova agencija deli z Evropsko agencijo za zdravila v zvezi s predpisovanjem zdravil, bi bilo treba razširiti tudi v zvezi z zasnovo usposabljanja za zdravnike, ki predpisujejo kategorijo zdravil, ki jih zakonodaja EU razvršča med prepovedane droge.
5.2.4EESO predlaga, da se vsakemu od sedmih posebnih ciljev doda naslednje:
-da bi bolje obravnavali hkratno uporabo več drog, tj. uporabo drugih snovi, ki povzročajo zasvojenost v kombinaciji z drogami, in se osredotočili na njeno spremljanje, bi morala agencija upoštevati, da je hkratna uporaba več snovi razširjena med uporabniki drog in škodljivo vpliva na javno zdravje. Za učinkovito odpravo tega pojava sta potrebna tesno sodelovanje na regionalni in lokalni ravni ter neposredno vključevanje organizacij civilne družbe;
-nacionalne kontaktne točke potrebujejo dodatno podporo, da bi ocenile tveganja in razvile orodja za obveščanje delavcev, ki prihajajo v stik z ljudmi, ki uporabljajo droge, o razvoju novih prepovedanih drog, ki bi lahko negativno vplivale na javno zdravje, varnost in zaščito, saj so v prvi vrsti pri krepitvi pripravljenosti EU za odzivanje na nove grožnje;
-vzpostaviti bi bilo treba mrežo forenzičnih in toksikoloških laboratorijev, ki bi združevala nacionalne laboratorije. Mreža bi spodbujala izmenjavo informacij o novem razvoju in trendih ter podpirala usposabljanje forenzičnih strokovnjakov za droge. Da bi dosegli ekonomijo obsega, EESO pozdravlja zamisel o mreži virtualnih laboratorijev, ki bi jih lahko vzpostavili tudi grozdi držav članic na podlagi njihove geografske bližine ali podobnih profilov tveganja glede uvoza in širjenja drog;
-okrepiti bi bilo treba vlogo Evropske informacijske mreže na področju drog in odvisnosti od drog (REITOX), da bi zagotavljala zanesljivo podatkovno zbirko za oblikovanje učinkovitih strategij obveščanja in preprečevanja. Poleg tega bi bilo treba mreži omogočiti izdajanje opozoril v primeru, da se na trgu pojavijo posebej nevarne snovi. EESO meni, da bi bila to priložnost za optimizacijo postopka zbiranja podatkov v državah članicah, in sicer tako da bi uvedli enotno znanstveno metodologijo, vključno z avtomatiziranim postopkom zagotavljanja podatkov iz držav članic, ter povezali ustrezne registre in podatkovne zbirke;
-pripraviti bi bilo treba kampanje za preprečevanje in ozaveščanje na ravni EU v zvezi s prepovedanimi drogami, da bi lahko agencija ukrepala na podlagi analiz, ki jih pripravlja. Agencija bi morala biti tudi sposobna podpirati države članice pri pripravi nacionalnih kampanj in bi lahko v tesnem sodelovanju z Evropsko agencijo za zdravila oblikovala standardne vidne oznake, ki bi morale biti obvezne na embalaži zdravil, ki vsebujejo psihoaktivne snovi;
-izvajati bi bilo treba raziskave in zagotavljati podporo, ne le v zvezi z vprašanji, povezanimi z zdravjem, temveč tudi v zvezi s trgi z drogami in njihovo ponudbo, s čimer bi se vprašanje drog obravnavalo celoviteje;
-okrepiti bi bilo treba mednarodno vlogo in podpirati vodilno vlogo EU na področju politike drog na večstranski ravni.
5.3Načini za nemoteno delovanje agencije
5.3.1Nova agencija mora spremeniti dodeljevanje proračunskih sredstev v državah članicah. Ta sredstva bi bilo treba oceniti na podlagi razpoložljivosti in zmogljivosti priznanih in priporočenih storitev na področju drog. Da bi nacionalne kontaktne točke lahko opravljale razširjeni mandat, bi morale prejemati zadostna finančna sredstva na predvidljiv in stabilen način, ne da bi se jim bilo treba potegovati za nepovratna sredstva.
5.3.2Obveščanje in preprečevanje, kot je poudarjeno v tretjem pododstavku člena 168(1) PDEU, bi bilo treba razširiti na posebne dejavnosti lokalnih skupnosti. Spodbujati bi bilo treba ustvarjanje podpornega okolja za uporabnike drog, da bi na lokalni ravni prejemali pomoč pri premagovanju svoje odvisnosti. Pomembno je, da lokalne skupnosti prejmejo delovne načrte in materialno podporo organov in agencije.
5.3.3EESO poudarja, da je odvisnost od drog močno povezana s težavami v duševnem zdravju in preteklimi travmami. Zato bi bilo treba v boju proti njej obravnavati temeljne vzroke, akcijski načrt agencije pa bi moral temeljiti na psihološkem delu v skupinah, ki jim grozi zasvojenost.
5.3.4Podatki kažejo, da poleg posameznikov, ki potrebujejo psihološko podporo zaradi preteklih travmatičnih izkušenj, obstaja tudi skupina ljudi, ki verjetno ne bi postali odvisni, če ne bi bili okuženi s COVID-19. Zato EESO priporoča, da se pristojnosti agencije razširijo, tako da bodo zajemale to znatno povečanje nagnjenosti posameznikov k odvisnosti zaradi hudih dolgoročnih učinkov COVID-19.
5.3.5Hkrati je za učinkovito izvrševanje prepovedi prepovedanih drog potrebno učinkovito delo pri samih temeljih družbe, tako da ljudje, ki so odvisni od drog, ne bodo prepuščeni sami sebi, temveč bodo deležni podpore pri svoji odločitvi, da opustijo droge. Kljub temu, da se vse več javnih sredstev porabi za preprečevanje prometa s prepovedanimi drogami, je pomoč ljudem pri premagovanju odvisnosti še vedno ogromen izziv. Zato bi lahko agencija ob upoštevanju najboljših izkušenj držav članic EU večji del svojega dela preusmerila v obravnavanje psiholoških vzrokov zlorabe drog.
5.3.6Globalni in regionalni pristop k trgu z drogami v EU zahteva sledenje in pozorno spremljanje razvoja proizvodnje drog in prepovedanih snovi v regijah, ki tradicionalno predstavljajo tveganje, kot so Južna Amerika, Afganistan, Afrika, Kitajska, Turčija in Zahodni Balkan. Zaradi dejavne in nenehno spreminjajoče se vloge organiziranih kriminalnih združb pri spreminjanju dinamike ponudbe drog in prometa z njimi so na mednarodni ravni potrebna stalna in usklajena prizadevanja vseh ustreznih organov, zlasti organov kazenskega pregona in organov za nadzor meja. Le s tesnim sodelovanjem je mogoče kartirati poti tihotapljenja drog, da bi jih učinkovito prekinili.
5.4Nacionalne kontaktne točke
5.4.1Vlogo in naloge nacionalnih kontaktnih točk bi bilo treba razširiti. Njihovo delo se med posameznimi državami EU zelo razlikuje. Nekatere med njimi opravljajo dejavnosti informiranja, analiziranja, znanstvenega raziskovanja, strokovnega svetovanja in objavljanja. Glavni cilji njihovih dejavnosti bi morali vključevati bolj metodološko spremljanje, standardizirano zbiranje, vrednotenje in razvrščanje podatkov ter obdelavo, shranjevanje, analizo in razširjanje informacij na področju povpraševanja po drogah in njihove ponudbe v EU. Nacionalne kontaktne točke bi morale razviti politiko na področju drog in dejavne odzive na razmere na tem področju. Prizadevati bi si morale za zagotavljanje informacij v podporo dejavnostim nacionalnih vlad in oblikovanju nacionalne politike na področju drog in odvisnosti od njih.
5.4.2Nacionalne kontaktne točke so ključnega pomena za učinkovito in hitro izvajanje novega mandata agencije. Edino močnejša in dobro usklajena mreža nacionalnih kontaktnih točk lahko zagotovi ustrezne podatke – ne le za nazaj, temveč predvsem o pojavu novih škodljivih snovi, njihovem odkrivanju in prepoznavanju, možnih distribucijskih kanalih itd. Ker to zahteva precejšnje povečanje laboratorijskih zmogljivosti, bi bilo treba spodbujati regionalne zveze in grozde, ki bi bili strnjeni na območjih z visokim tveganjem, npr. na zunanjih mejah EU, blizu ustaljenih poti uvoza drog itd.
5.4.3Nacionalne kontaktne točke bi bilo treba podpreti in zanje čim učinkoviteje pripraviti skupne smernice in metodologije, da bi lahko zbirale primerljive podatke in kazalnike, na podlagi katerih ne bi obravnavale le preprečevanja širjenja drog in prepovedanih snovi, temveč tudi vprašanja varnosti in zaščite.
5.4.4Države članice bi bilo treba spodbujati, da bi nacionalnim kontaktnim točkam namenile več virov, vključno z informacijami, tehnologijo, financiranjem itd. Nacionalnim kontaktnim točkam bi bilo treba po najboljših močeh pomagati, da bi okrepile svoje zmogljivosti za opravljanje novega razširjenega mandata in dobile pomembnejšo vlogo.
5.4.5Opozoriti je treba, da bi morala agencija poleg oblikovanja mehanizmov Skupnosti za boj proti odvisnosti v sodelovanju z državami članicami vzpostaviti nacionalne sisteme sodelovanja za oblikovanje in podpiranje skupnih podpornih programov za skupine, ki bi bile lahko izpostavljene odvisnosti od drog. K zmanjšanju uporabe drog lahko pripomore samo ustvarjanje močnih vezi v lokalnih skupnostih. Kot primer takih rešitev, ki so prinesle pozitivne rezultate, bi lahko agencija uporabila rešitve, ki jih je že izvedla portugalska vlada.
5.4.6EESO meni, da bi bilo treba izboljšati sistem poročanja nacionalnih kontaktnih točk, da ne bi izgubljale časa in sredstev za dvojno poročanje, saj morajo zdaj poročati tako prihodnji agenciji kot OZN.
V Bruslju, 18. maja 2022
Christa SCHWENG
predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________