|
MNENJE
|
|
Evropski ekonomsko-socialni odbor
|
|
Kažipot za tehnologije, kritične za varnost in obrambo
|
|
_____________
|
|
Kažipot za tehnologije, kritične za varnost in obrambo
[COM(2022) 61 final]
|
|
|
|
CCMI/189
|
|
|
|
Poročevalec: Maurizio MENSI
|
|
Soporočevalec: Jan PIE
|
|
Zaprosilo
|
Evropska komisija, 2. 5. 2022
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
Pristojnost
|
posvetovalna komisija za spremembe v industriji
|
|
Datum sprejetja na seji komisije CCMI
|
24. 6. 2022
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
14. 7. 2022
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
571
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
165/1/3
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v celoti podpira cilje kažipota za tehnologije, kritične za varnost in obrambo, in sicer krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter zmanjšanje strateških odvisnosti EU pri kritičnih tehnologijah in vrednostnih verigah v sektorjih varnosti in obrambe. Kažipot je zaradi ruske agresije na Ukrajino časovno še posebej primeren.
1.2EESO pozdravlja ambicioznost, ki se odraža v cilju, da bi razvili celovit pristop, ki bi presegel delitev na civilno in vojaško področje ter raven EU povezal z nacionalnimi ravnmi. To je zapleteno in zahtevno delo, ki ga ni mogoče opraviti takoj, a ga je vseeno treba izvesti zelo hitro. Invazija na Ukrajino je jasen znak, da moramo ukrepati veliko hitreje kot običajno.
1.3EESO poziva države članice, naj poskrbijo, da bo njihov neposredni odziv na rusko agresijo na Ukrajino v skladu z vsebino in cilji kažipota, ki predvideva dolgoročna prizadevanja. Kratkoročne naložbe na področju nacionalne obrambe je treba uskladiti na evropski ravni, da bi preprečili povečanje razdrobljenosti in podvajanja. Javna naročila standardnih proizvodov iz tretjih držav ne smejo ovirati obstoječih ali načrtovanih evropskih razvojnih projektov.
1.4EESO priporoča, da se opazovalnici EU za kritične tehnologije zagotovijo jasno upravljanje, znatna sredstva in močan institucionalni položaj. Pozdravlja predlog za tesno sodelovanje z državami članicami in poziva k vzpostavitvi dodatnega foruma za izmenjavo informacij z industrijo, ki najbolje pozna tehnologije, dobavne verige in kritične odvisnosti.
1.5EESO meni, da je treba rezultate opazovalnice EU za kritične tehnologije vključiti v kažipote in uporabiti pri vodilnih pobudah. Prehod med različnimi fazami tehnološkega in industrijskega cikla je mogoče uspešno upravljati le, če je jasno določeno, kdo pobudo vodi in kako so razdeljene odgovornosti. Skladnost in sinergije je treba zagotoviti ne le horizontalno, tj. med civilnimi in obrambnimi programi na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij (RTRI), ampak tudi vertikalno, med RTRI in programi uvajanja.
1.6EESO meni, da sta poenostavitev in racionalizacija programov in instrumentov EU v podporo raziskavam, tehnološkemu razvoju in inovacijam bistveni in tudi koristni za njihove prejemnike.
1.7EESO predlaga vzpostavitev spletne enotne vstopne točke za mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja, t. i. spletnega kotička za mala in srednja podjetja EU, kjer bi se lahko vnesli vnaprej določeni podatki, na podlagi katerih bi se prejele prilagojene informacije o najprimernejših programih EU za podporo.
2.Ozadje
2.1Kažipot za tehnologije, kritične za varnost in obrambo, je odgovor na poziv Evropskega sveta s 25. in 26. februarja 2021, naj se začrta pot za spodbuditev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter zmanjšanje strateške odvisnosti EU na področju kritičnih tehnologij in vrednostnih verig v sektorjih varnosti in obrambe.
2.2Pri posodobitvi nove industrijske strategije iz leta 2020 (z naslovom Močnejši enotni trg za okrevanje Evrope, ki je bila objavljena maja 2021) je bilo potrjeno, da tehnološko vodstvo ostaja glavno gonilo konkurenčnosti in inovativnosti EU, zlasti pri kritičnih tehnologijah. Komisija v akcijskem načrtu za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo iz februarja 2021 priznava, da so prelomne in omogočitvene tehnologije, ki izvirajo iz civilnega sektorja, vse pomembnejše za varnost in obrambo Evrope ter da je treba spodbujati medsebojno bogatenje med civilnimi in obrambnimi tehnologijami.
2.3Posledično je bila sprejeta odločitev za pripravo kažipota, tj. strateškega dokumenta, katerega cilj bi bil razvoj celovitega pristopa k obrambnim in varnostnim tehnologijam, z njim pa bi premostili delitev na civilno in vojaško področje ter programe EU združili z nacionalnimi programi. Cilj kažipota je okrepiti tehnološko suverenost Evrope v ključnih strateških sektorjih, tako da se poveča skladnost vseh ustreznih politik in instrumentov EU, ki zajemajo vse od programa Obzorje Evropa do Evropskega obrambnega sklada, od akta o čipih do akta o podatkih, od uredbe o nadzoru neposrednih tujih naložb do uredbe o nadzoru tujih subvencij in od predloga direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji do direktive o odpornosti kritičnih subjektov. V dokumentu je vzpostavljen obsežen konceptualni okvir politike, ki se nanaša na več medsebojno povezanih tem in katerega cilj je prispevati k strateškemu kompasu EU za varnost in obrambo. Objavljen je bil skupaj s sporočilom o prispevku Komisije k evropski obrambi, ki vsebuje poziv, naj bo evropski obrambni trg v geopolitičnih in tehnoloških razmerah, ki se nenehno spreminjajo, bolj povezan in konkurenčen, zlasti s krepitvijo sodelovanja znotraj EU, zniževanjem stroškov in izboljšanjem operativne učinkovitosti.
2.4V kažipotu za tehnologije, kritične za varnost in obrambo, je začrtana pot k izboljšanju konkurenčnosti in odpornosti varnostnega in obrambnega sektorja EU na podlagi naslednjih elementov: evidentiranje kritičnih tehnologij in strateških odvisnosti, spremljanje in ocenjevanje kritičnih tehnologij in dobavnih verig, tehnoloških vrzeli in odvisnosti (prek opazovalnice za kritične tehnologije, ki se vzpostavlja); spodbujanje raziskav in inovacij z dvojno rabo na ravni EU; poziv državam članicam, naj v okviru strateškega kompasa razvijejo usklajen pristop na ravni EU h kritičnim tehnologijam; podpiranje inovacij in podjetništva v sektorjih varnosti in obrambe z vrsto novih orodij; vzpostavitev obrambne inovacijske sheme EU, ki bo povezovala ustrezna prizadevanja v enem okviru, v sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo.
2.5Pomemben vidik kažipota je cilj, da se zmanjšajo opredeljene odvisnosti pri kritičnih tehnologijah in vrednostnih verigah. Glede na to Komisija predlaga vključitev obrambnih vidikov v ključne industrijske in tehnološke pobude EU (npr. zavezništva in standarde), kjer je to primerno, poročanje o potrebi po ocenah tveganja pri dobavnih verigah kritične infrastrukture (zlasti v digitalnem sektorju) in okrepitev pregleda neposrednih tujih naložb s spodbujanjem vseh držav članic, da vzpostavijo nacionalni mehanizem pregleda.
3.Splošne ugotovitve
3.1V kažipotu se ustrezno upošteva razvijajoče se tehnološko okolje, v katerem inovacije iz komercialnih sektorjev vse pogosteje poganjajo tehnologije, kritične za varnost in obrambo. EESO pozdravlja namero Komisije, da bi razvili celovit pristop, ki bi presegel delitev na civilno in vojaško področje ter raven EU povezal z nacionalnimi ravnmi. Vendar bo to zahtevna in zapletena naloga, saj bo potrebno splošno preoblikovanje sedanjega pristopa. Tega sicer ni mogoče storiti takoj, vsekakor pa bo treba zelo pohiteti. EESO je trdno prepričan, da je treba rusko invazijo na Ukrajino obravnavati kot znak, da je treba ukrepati bistveno hitreje kot običajno.
3.2EESO obenem poudarja, da je kažipot dolgoročen načrt in da je treba preprečiti odmik od sedanjih odločitev držav članic v zvezi z javnimi naročili, katerih cilj je čim prej zapolniti najnujnejše vrzeli v zmogljivostih. Trdno verjame, da je treba kratkoročne nacionalne naložbe uskladiti na evropski ravni, s čimer bi preprečili povečanje razdrobljenosti in podvajanja, ter da je treba zagotoviti, da javna naročila standardnih proizvodov iz tretjih držav ne bodo spodkopavala tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB) z oviranjem obstoječih ali načrtovanih evropskih razvojnih projektov.
3.3EESO tudi meni, da je za spodbujanje sinergij pomembno upoštevati ne le posamezne tehnologije in vrednostne verige, ampak tudi ekosistem, v katerega so te vrednostne verige vključene. Pravzaprav je najverjetneje, da se bodo prenosi tehnologije pojavili (ali začeli) med podjetji znotraj takega ekosistema.
3.4Pozornost, ki je v kažipotu namenjena tehnologijam z dvojno rabo in sinergijam med varnostjo, obrambo in vesoljem, je pomembna za doseganje ciljev EU na teh področjih. Dvojna raba in sinergije pa niso niti same sebi namen niti ne zadostujejo. Glavni cilj kažipota je, da EU postane odporna in sposobna, da se brani tudi pred obsežnimi napadi (hibridnimi in vojaškimi). To pomeni, da je treba povečati tudi naložbe v obrambo in varnost ter v kažipot vključiti izključno obrambne tehnologije.
3.5EESO poziva Evropsko komisijo, naj oceni gospodarske in socialne stroške kritičnih odvisnosti ter odsotnost tehnološke suverenosti na področju obrambe.
4.Posebne ugotovitve
4.1Opazovalnica za kritične tehnologije bo osrednji del predlaganega pristopa, saj bo opredeljevala, spremljala in ocenjevala kritične tehnologije, njihovo potencialno uporabo ter z njimi povezane vrednostne in dobavne verige. Poleg tega bo spremljala tehnološke vrzeli in temeljne vzroke za strateške odvisnosti in ranljivosti. EESO poudarja, da ji je treba za izpolnjevanje teh nalog zagotoviti znatna sredstva, trden institucionalni položaj in jasno upravljanje.
4.2Po mnenju EESO je pomembno razumeti, kako bo opazovalnica vzpostavljena in kako bo delovala v praksi. Opazovalnica za kritične tehnologije mora za izpolnjevanje svojih nalog določiti cilje, pravila in merila za ocenjevanje tehnologij. Za opredelitev kritičnih tehnologij bo morala vzpostaviti tesne povezave s postopki opredeljevanja in načrtovanja potreb po zmogljivostih, za povezovanje zmogljivosti s tehnologijami pa bo morala razviti ustrezno taksonomijo, ki bo, če bo le mogoče, uporabna za obrambo, varnost in vesolje. Pri tem je bistveno, da opazovalnica tesno sodeluje z Evropsko obrambno agencijo in drugimi. Nazadnje, če je cilj opazovalnice opredeliti kritične odvisnosti, bo morala pridobiti zelo zanesljivo znanje o temeljnih vrednostnih in dobavnih verigah ter jih tudi razumeti.
4.3Državam članicam naj bi se vsaki dve leti predstavilo zaupno poročilo. EESO ima pomisleke glede tako dolgega obdobja med poročili, saj se tehnološko in industrijsko okolje hitro razvija. Informacije, ki jih bo zbrala opazovalnica, bodo zelo občutljive, saj je evidentiranje kritičnih odvisnosti enako poročanju o ranljivostih. Zato je treba informacije ustrezno označiti za zaupne in z njimi pravilno upravljati ter zagotoviti, da se sprejeta stališča hitro prilagajajo spreminjajočemu se strateškemu okolju.
4.4Kažipot tudi predvideva, da se skupaj z državami članicami v okviru opazovalnice za kritične tehnologije ustanovi strokovna skupina za zaupno izmenjavo informacij. Poleg tega se EESO odločno zavzema za vzpostavitev močne in trajne povezave z evropsko obrambno, varnostno in vesoljsko industrijo, ki najbolje pozna dobavne verige in kritične odvisnosti. Ustvariti je treba ustrezne mehanizme, ki bodo omogočili zaupanja vredno izmenjavo zaupnih informacij z industrijo.
4.5Po mnenju EESO je tudi bistveno, da se rezultati opazovalnice EU za kritične tehnologije vključijo v kažipote in uporabijo v okviru vodilnih pobud. Prehode med različnimi fazami tehnološkega in industrijskega cikla je mogoče uspešno upravljati le, če je v vsaki fazi jasno določeno, kdo pobudo vodi in kako so razdeljene odgovornosti. Skladnost in sinergije je torej treba zagotoviti ne le horizontalno, tj. med civilnimi in obrambnimi RTRI, ampak tudi vertikalno, med RTRI in programi uvajanja.
4.6Za okrepitev kibernetske varnosti in kibernetske obrambe bo Komisija predlagala regulativne ukrepe za kibernetsko odpornost in pozvala evropske organizacije za standardizacijo, naj razvijejo usklajene standarde na področju kibernetske varnosti in zasebnosti. Skupaj z državami članicami bo okrepila tudi pripravljenost na obsežne kibernetske incidente. EESO je trdno prepričan, da je treba kibernetske zmogljivosti razvijati ne le za obrambo, ampak tudi za napade.
4.7EESO meni, da so programi in instrumenti EU v podporo RTRI, opisani v okviru 2 (na straneh 7 in 9) kažipota, zapleteni in slabo usklajeni. Zato jih je treba v korist prejemnikov poenostaviti in racionalizirati. Predlaga se vzpostavitev spletne enotne vstopne točke za mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja. Tako imenovani spletni kotiček za mala in srednja podjetja EU, ki se bo v pilotni fazi uporabljal za mala in srednja podjetja s področja obrambe in varnosti, bi omogočil vnašanje vnaprej določenih podatkov in pridobitev začetne ocene najprimernejših programov za javno pomoč na ravni EU.
4.8V kažipotu je pravilno poudarjeno, da ima EU poleg svojih programov in instrumentov RTRI tudi politična orodja, ki lahko prispevajo k zmanjšanju strateških odvisnosti v varnostnem in obrambnem sektorju. EESO meni, da so ta orodja pomembna za premostitev vrzeli med razvojem in industrializacijo, tj. tržnim uvajanjem rezultatov RTRI.
4.9Poleg tega je težavno zagotoviti, da bodo države članice EU po tem, ko bo kritična tehnologija razvita in delno financirana z javno podporo EU, kupovale od evropskih dobaviteljev. Če ne bo vzpostavljena dosledna nabavna politika na ravni EU in držav članic, po mnenju EESO obstaja tveganje, da evropski trgi zaradi svoje razdrobljenosti in splošne majhnosti v svetovnem merilu ne bodo mogli doseči potrebne ekonomije obsega za zmanjšanje stroškov niti ne bodo zmožni ustvariti zadostne dejavnosti za ohranitev nastajajočih zagonskih podjetij. Na splošno je skupni evropski trg potencialno zelo velik, vendar je poraba neusklajena.
V Bruslju, 14. julija 2022
Christa SCHWENG
predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________