|
MNENJE
|
|
Evropski ekonomsko-socialni odbor
|
|
Sveženj „učenje in zaposljivost“
|
|
_____________
|
|
Predlog priporočila Sveta o evropskem pristopu k mikrokvalifikacijam za vseživljenjsko učenje in zaposljivost
(COM(2021) 770 final)
Predlog priporočila Sveta o individualnih izobraževalnih računih
[COM(2021) 773 final]
|
|
|
|
SOC/708
|
|
|
|
Poročevalka: Tatjana BABRAUSKIENĖ
Soporočevalka: Mariya MINCHEVA
|
|
Zaprosilo
|
Evropska komisija, 21. 1. 2022
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne komisije
|
3. 5. 2022
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
18. 5. 2022
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
569
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
204/2/4
|
1.Sklepi in priporočila
1.1EESO znova poziva Evropsko komisijo in države članice, naj okrepijo politike na področju izobraževanja odraslih, da bodo vsi odrasli imeli pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja za življenjske veščine ter se doseže in preseže cilj 60-odstotne udeležbe odraslih v programih izobraževanja na leto. Za učinkovito izvajanje evropskega stebra socialnih pravic je treba tudi obravnavati neskladja v znanju in spretnostih ter izboljšati upravljanje in financiranje izobraževanja odraslih, vključno z usposabljanjem zaposlenih. Prav tako je pomembno, da so v okvir evropskega semestra vključeni naložbe, potrebne reforme in učinkovit socialni dialog za spodbujanje razvoja znanj in spretnosti v skladu s prvim načelom evropskega stebra socialnih pravic o pravici do usposabljanja in vseživljenjskega učenja.
1.2EESO v zvezi s pobudama o individualnih izobraževalnih računih in mikrokvalifikacijah opozarja na svoja prejšnja mnenja o vseživljenjskem učenju in izobraževanju odraslih. Zlasti poudarja, da „sta izpopolnjevanje in preusposabljanje izjemnega pomena za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu gospodarskih panog ter ju je treba obravnavati kot družbeno in gospodarsko odgovornost, da se zagotovi vključujoče usposabljanje za kakovostna delovna mesta ter pravičen prehod za vse. V podporo izpopolnjevanju in preusposabljanju delovne sile so potrebne v prihodnost usmerjene industrijske strategije, ki vključujejo učinkovite politike na področju znanj in spretnosti. Te strategije lahko pripomorejo k pravičnemu in socialno poštenemu prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo prek uravnoteženja trga dela, ki prispeva k vključujoči digitalizaciji in visokokakovostnim delovnim mestom. Podjetja potrebujejo učinkovito podporo za krepitev in financiranje svojih strategij za izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile, da bi spodbudila inovacije. Hkrati je treba upoštevati splošne gospodarske in socialne interese. V kolektivnih pogodbah bi bilo treba določiti dostop do različnih oblik plačanega študijskega dopusta za osebne in poklicne potrebe delavcev.“ Če glede plačanega dopusta ni dogovora med socialnimi partnerji, temveč ta izhaja iz vladne pobude, bi se moral financirati iz javnih sredstev.
1.3Hiter razvoj in razširjanje novih tehnologij morata spremljati učinkovito izpopolnjevanje in preusposabljanje. Naložbe v izobraževanje odraslih ter razvijanje znanj in spretnosti so lahko odločilne za gospodarsko okrevanje in oblikovanje socialne Evrope. Individualni izobraževalni računi so lahko le eden od pristopov in finančnih orodij, ki jih upoštevajo države članice EU in socialni partnerji. Predlagani ukrepi ne bi smeli nadomestiti obstoječih oblik zagotavljanja usposabljanja, ki so jih vzpostavili delodajalci ter javni in zasebni zavodi za zaposlovanje, ali javne podpore za institucije za izobraževanje in usposabljanje ter drugih vrst podpore. Zlasti skladi za usposabljanje, ki jih upravljajo socialni partnerji, so učinkovit instrument za zagotavljanje usposabljanja na podlagi potreb na nacionalni in sektorski ravni.
1.4Ponudba ustrezno usposobljene delovne sile in boljša zaposljivost je ključen pogoj za uspešna podjetja in družbo, ki rastejo, zaposlujejo ljudi ter prispevajo k ciljem politike Evropske unije. Že danes se več sektorjev in regij sooča z neskladji v znanju in spretnostih ter pomanjkanjem delovne sile, ki se bodo še naprej povečevali. V zvezi s tem imajo države članice in delodajalci pomembno vlogo pri financiranju in spodbujanju udeležbe na usposabljanju. Razvoj znanj in spretnosti mora ustrezati potrebam trgov dela, če želi Evropa dolgoročno okrepiti konkurenčnost in sposobnost za spodbujanje inovacij, kar je pomembno tako za podjetja kot za zaposlene.
1.5Delavci se pri dostopu do usposabljanja soočajo s številnimi ovirami. Če bodo posamezniki lahko v večji meri odločali o svojem usposabljanju, jim je treba zagotoviti ustrezno svetovanje in podporo pri izbiri in dostopu do tečajev usposabljanja, ki ustrezajo njihovim potrebam. To bi omogočilo tudi optimalne naložbe v usposabljanje, saj bi usposabljanje natančno ustrezalo ugotovljenim potrebam vsakega posameznika. Pri usposabljanju za delovno mesto se lahko zaradi izključno individualiziranega pristopa oslabi povezava med financiranjem in vsebino usposabljanja, zato je lahko usposabljanje manj povezano z delovnim mestom in ne ustreza več dovolj potrebam delodajalcev.
1.6EESO se strinja z mnenjem tristranskega Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje, v katerem je navedeno, da je treba pogoje za dostop in pravico do usposabljanja z ustrezno kombinacijo ureditev prilagoditi različnim razmeram in stvarnostim. Komisijo poziva, naj spoštuje delitev pristojnosti in načelo subsidiarnosti, pa tudi nacionalne posebnosti in pravni okvir posameznih držav članic. Predloga o individualnih izobraževalnih računih in mikrokvalifikacijah, ki se bosta sprejela in izvajala, morata biti združljiva z obstoječimi sistemi držav članic za nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje, vlogo kolektivnih pogajanj, pravno ureditvijo delovnih pogojev in pravicami zaposlenih do dopusta.
1.7EESO poziva Komisijo in države članice, naj spoštujejo obstoječe nacionalne in sektorske instrumente ter sheme financiranja in naj razlikujejo med pravico (izrazom, ki v nekaterih država in sektorjih še vedno ni opredeljen z zakonom ali kolektivnimi pogodbami) in računom za usposabljanje. Po njegovem mnenju bi se s predlogoma moralo zagotoviti, da bodo imeli vsi odrasli, zlasti najbolj ranljivi, pravico do dostopa do učinkovitega, kakovostnega in vključujočega usposabljanja zaposlenih, plačanega študijskega dopusta, polnih kvalifikacij, vrednotenja priložnostnega in neformalnega učenja ter usmerjanja in svetovanja. Države članice poziva, naj po potrebi izboljšajo svoje sisteme izobraževanja odraslih ter nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja in naj v ta namen izvedejo učinkovit socialni dialog ter se posvetujejo z ustreznimi deležniki. Pozdravlja dejstvo, da se lahko individualni izobraževalni računi uporabljajo za usposabljanje, vrednotenje in poklicno usmerjanje.
1.8EESO poudarja pomembnost standardov kakovosti na trgu usposabljanja, zlasti v zvezi z mikrokvalifikacijami, ter morebitne prednosti in slabosti različnih pristopov k financiranju izobraževanja odraslih (na primer z individualnimi izobraževalnimi računi), vključno z razmerjem med stroški in koristmi, upravnim bremenom in stroški, doseženo spremembo statusa (višja stopnja formalnih kvalifikacij), zagotavljanjem kakovosti, rezultati, pomembnimi za trg dela, dodano vrednostjo za poklicni razvoj ter stopnjo aktivnosti ključne ciljne skupine nizkokvalificiranih ljudi. Obžaluje, da Komisija ni izvedla ocene učinka na mikrokvalifikacije, saj lahko predlog vpliva na obstoječe nacionalne ureditve, zlasti kvalifikacije in kolektivne pogodbe. V zvezi s tem je treba zagotoviti učinkovit socialni dialog in učinkovito posvetovanje, med drugim z organizirano civilno družbo, o tem, ali in kako imata lahko evropski pobudi o individualnih izobraževalnih računih in mikrokvalifikacijah dodano vrednost za izboljšanje nacionalnih in sektorskih sistemov usposabljanja.
1.9EESO poudarja, da bi bilo treba kataloge mikrokvalifikacij ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja oblikovati v sodelovanju s socialnimi partnerji ter ponudniki izobraževanja in usposabljanja na podlagi standardov kakovosti izvajanja. Katalogi bi morali vključevati učne rezultate mikrokvalifikacij in podatke o tem, ali jih priznavajo drugi ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter delodajalci.
1.10EESO opozarja, kako pomemben je plačan študijski dopust tudi v skladu s konvencijo Mednarodne organizacije dela 140 (ki jo je ratificiralo enajst držav članic), ter poudarja, da bi moral biti predlog o individualnih izobraževalnih računih združljiv z nacionalnimi sistemi. Predlog namreč države članice poziva, naj sisteme individualnih izobraževalnih računov oblikujejo le za namene trga dela, vendar se lahko plačan študijski dopust v več državah članicah uporabi tudi za osebni razvoj ali dokončanje študijskega programa (npr. univerzitetne diplome).
1.11EESO želi spomniti Komisijo in države članice, da je bistveno učinkovito vključevanje socialnih partnerjev v upravljanje sistemov izobraževanja odraslih, usposabljanja zaposlenih in plačanega študijskega dopusta, pri čemer je treba med socialnimi partnerji tudi spodbujati skupne ukrepe. Poleg tega poudarja, da se je o izobraževanju odraslih pomembno posvetovati z ustreznimi organizacijami civilne družbe.
1.12EESO poziva Komisijo, naj podpre izmenjavo primerov dobre prakse in vzajemno učenje med državami članicami v sodelovanju s socialnimi partnerji. Poudarek bi moral biti na tem, kako kar najbolje zagotoviti učinkovit dostop do usposabljanja in kako izboljšati zlasti sisteme držav članic za izobraževanje odraslih in njihove strategije za znanja in spretnosti, pa tudi finančne mehanizme in vrste usposabljanja, vključno z mikrokvalifikacijami. EESO tudi prosi, naj se v nadaljnje spremljanje predlogov vključi tristranski Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje, ki naj prevzame aktivno vlogo pri poročanju o izvajanju pobud in vzpostavitvi okvira spremljanja v sodelovanju z Odborom za zaposlovanje.
1.13EESO poziva države članice, naj pobudi o individualnih izobraževalnih računih in mikrokvalifikacijah povežejo z izvajanjem
priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle
. S tem bi vsem nizko usposobljenim in nizkokvalificiranim odraslim omogočili, da razvijejo osnovna in poklicna znanja in spretnosti, jih usmerjali in motivirali za udeležbo na usposabljanju, da bi izboljšali svoje življenje in zaposljivost, ter tako zagotovili, da ima 80 % odraslih osnovna digitalna znanja in spretnosti.
1.14EESO ponovno poudarja, da morajo individualni izobraževalni računi in podobni finančni sistemi podpirati dostop do priznanih in potrjenih tečajev za usposabljanje, delavcem pa omogočati, da sodelujejo v postopkih za ovrednotenje svojih znanj in spretnosti ter delovnih izkušenj. Mikrokvalifikacije morajo priznati ustrezni organi v sodelovanju s socialnimi partnerji. EESO poziva, da je treba učinkovito izvajati priporočilo Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja, sistemom vrednotenja v posameznih državah članicah EU pa dodeliti ustrezna javna sredstva. Delodajalci in sindikati lahko s priznavanjem usposabljanja delavcem pomagajo, da izboljšajo raven svojih kvalifikacij, ter prispevajo k njihovemu poklicnemu razvoju in pravičnemu prehodu na trgu dela.
1.15EESO meni, da je pomembno, da pobudi obravnavata potrebe po izpopolnjevanju in preusposabljanju odraslih in celotne delovne sile (delavcev, zaposlenih in samozaposlenih) ter drugih ciljnih skupin (npr. dolgotrajno brezposelnih, neaktivnih posameznikov ter zlasti oseb, ki se vračajo na delovno mesto po starševskem dopustu, upokojencev, žensk, mladih do 30 leta in mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo), da bi imeli učinkovit dostop do kakovostnega in vključujočega usposabljanja. Nujno je treba ustrezno obravnavati poseben položaj delavcev v nestandardnih oblikah zaposlitve in samozaposlenih, pri čemer je treba upoštevati ključno vlogo socialnih partnerjev pri usposabljanju zaposlenih. Pri podpiranju usposabljanja delavcev imajo ključno vlogo podjetja, pa tudi države članice, ki zagotavljajo vire za dostop do izobraževanja odraslih. EU mora v celoti priznati in podpreti prizadevanja delodajalcev za razvijanje znanj in spretnosti ter njihovo pozitivno vlogo pri tem, saj financirajo 90 % z delom povezanega usposabljanja v EU.
1.16EESO poziva države članice, naj preučijo možne instrumente za prenosljivost individualnih izobraževalnih računov, na primer sklenitev dvostranskih sporazumov. Poziva, naj se v standardih kakovosti EU za mikrokvalifikacije predvidi sistem upravljanja, v katerega bodo vključeni socialni partnerji, ter naj se mikrokvalifikacije upoštevajo skupaj s polnimi kvalifikacijami in usposabljanjem zaposlenih. Ponudniki usposabljanja bi morali po njegovem mnenju objaviti kataloge mikrokvalifikacij, ki jih ponujajo, vključno z rezultati učenja, ter svojo politiko priznavanja mikrokvalifikacij, pridobljenih pri drugih ponudnikih in podjetjih. Pomembno je, da se izboljša dostop do vseh vrst kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja (tudi mikrokvalifikacij) za vse učeče se, vključno s prikrajšanimi in ranljivimi skupinami, zato da se zagotovi enak dostop do polnih študijskih programov in kvalifikacij. Osebam v nestandardnih oblikah zaposlitve je treba zagotoviti učinkovito podporo (finančno in nefinančno), da se jim omogoči dostop do tečajev, vključno z mikrokvalifikacijami, za poklicni razvoj in mobilnost. Pri tem je treba poskrbeti za dostopnost in uporabnost gradiva in orodij za usposabljanje, ne glede na to, ali so virtualna ali ne, v skladu z
Direktivo 2016/2102 z dne 26. oktobra 2016
.
2.Splošne ugotovitve
2.1Evropska komisija je 10. decembra 2021 objavila
predlog priporočila Sveta o individualnih izobraževalnih računih
in
predlog priporočila Sveta o evropskem pristopu k mikrokvalifikacijam za vseživljenjsko učenje in zaposljivost
. Pobudi naj bi podprli akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, v katerem je določen nov cilj, da bi se moralo do leta 2030 v usposabljanje vsako leto vključiti vsaj 60 % vseh odraslih, da bi vsakomur zagotovili „pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja“ (načelo 1) „ne glede na vrsto ali trajanje zaposlitvenega razmerja“ (načelo 5), kar vključuje „pravico, da med poklicnimi prehodi prenese socialno zaščito in pravice do usposabljanja“ (načelo 4). Prav tako je pomembno, da so v okvir evropskega semestra vključeni naložbe, potrebne reforme in učinkovit socialni dialog za spodbujanje razvoja znanj in spretnosti v skladu s prvim načelom evropskega stebra socialnih pravic o pravici do usposabljanja in vseživljenjskega učenja.
2.2Tristranski Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje, v katerem so zastopane vlade in socialni partnerji, je 16. avgusta 2021 sprejel
mnenje
o individualnih izobraževalnih računih in okrepljenem izvajanju usposabljanja v Evropi, da bi prispeval k predlogu o individualnih izobraževalnih računih. V mnenju je poudaril, da pandemija COVID-19, digitalizacija in razogljičenje izjemno močno vplivajo na evropsko gospodarstvo, industrijo in delovno silo, ki se soočajo z zahtevnim prilagajanjem delu, ki se hitro spreminja. Pandemija je v številnih sektorjih pospešila strukturne spremembe, s tem pa tudi zeleno in digitalno preobrazbo. Sem je treba prišteti še stalne izzive demografskih sprememb, nove potrebe po usposabljanju ter neskladja v znanju in spretnostih. V mnenju je tudi poudarjeno, da je treba ob upoštevanju vseh stvarnosti trga dela pogoje za dostop in pravico do usposabljanja z ustrezno kombinacijo ureditev prilagoditi različnim razmeram in stvarnostim.
2.3V ugotovitvah projekta evropskih socialnih partnerjev iz leta 2021 o znanjih in spretnostih, inovacijah ter usposabljanju je med drugim navedeno, da imajo podjetja in delavci ključno vlogo pri inovacijah in razvoju novih znanj in spretnosti ter kompetenc, ki se pridobivajo z usposabljanjem zaposlenih in so ključni za prilagajanje spreminjajočemu se okolju. Zato sta izredno pomembna zagotavljanje in dostop do usposabljanja zaposlenih, ki ustreza potrebam delodajalcev in delavcev po razvoju inovativnih tehnologij in poslovnih modelov ter delavcem omogoči, da najdejo in obdržijo službo, ki ustreza njihovim znanjem in spretnostim, pričakovanjem ter kompetencam. Pri tem je eden ključnih izzivov zagotoviti, da so različna orodja, vključno z boni, plačanim študijskim dopustom (v skladu z zakonom ali kolektivnimi pogodbami), individualnimi izobraževalnimi računi in skladi za usposabljanje (medpanožnimi ali sektorskimi), na voljo, interoperabilna in usklajena z institucionalnim okvirom posameznih držav.
2.4V nekaterih državah članicah nacionalna zakonodaja in/ali kolektivne pogodbe zagotavljajo pravico posameznika do izobraževanja in usposabljanja, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem odraslih, ter plačani študijski dopust za usposabljanje, ki je povezano z delovnim mestom. Socialni partnerji, socialni dialog in kolektivna pogajanja imajo po vsej Evropi ključno vlogo pri omogočanju učinkovitega dostopa zaposlenih do usposabljanja, v vsaki državi na drugačen način. Pri tem se obstoječi pristopi na nacionalni in/ali sektorski ravni ali drugi alternativni pristopi k modelu individualnih izobraževalnih računov lahko obravnavajo kot primernejši za spodbujanje ponudbe usposabljanja v nacionalnem okviru. V zvezi s tem je treba spoštovati in zagotoviti učinkovito sodelovanje nacionalnih in sektorskih socialnih partnerjev.
2.5Različni pravni okviri in/ali okviri kolektivnega pogajanja odražajo odločitev posamezne države članice, da bo sprejela in izvajala lastne politike usposabljanja ter gradila na obstoječih mehanizmih financiranja. Tako so lahko individualni izobraževalni računi le eden od pristopov in finančnih orodij, ki jih upoštevajo države članice EU in socialni partnerji. Enoten pristop ne bo deloval. Spoštovati je treba različne sisteme usposabljanja in značilnosti sektorjev v državah članicah. Za odločitev o tem, ali naj se individualni izobraževalni računi sprejmejo kot eden od mehanizmov za zagotavljanje in financiranje usposabljanja, morajo biti v celoti pristojne države članice, tako kot je na nacionalni ravni urejen trg usposabljanja. EESO poudarja, da se lahko države članice po posvetovanju s socialnimi partnerji tudi odločijo, da pristopa z individualnimi izobraževalnimi računi ne bodo prevzele, ampak namesto tega prilagodijo ali nadalje razvijejo obstoječe pristope k zagotavljanju usposabljanja.
2.6EESO opozarja, da „[u]krepi, opisani v tem priporočilu, ne bi smeli nadomestiti usposabljanja, ki ga zagotavljajo delodajalci, javne in zasebne službe za zaposlovanje, javne podpore institucijam za izobraževanje in usposabljanje ali drugih vrst podpore“. Strinja se, da priporočilo „[državam članicam] ne bi smelo preprečevati, da ohranijo ali oblikujejo naprednejše določbe o izobraževanju/usposabljanju odraslih“ od tistih, priporočenih v njem, in da „ne bi smelo omejevati avtonomije socialnih partnerjev, kadar so odgovorni za vzpostavitev in upravljanje programov usposabljanja“.
2.7EESO se sklicuje na nedavno mnenje, v katerem je poudaril, da „morata hitro izumljanje in razširjanje novih tehnologij spremljati učinkovito izpopolnjevanje in preusposabljanje. Meni, da je učinek, ki ga ima kriza zaradi COVID-19 na evropsko družbo in gospodarstvo, še bolj izpostavil pomen učinkovitih ukrepov izobraževanja in usposabljanja ter visokokakovostnih delovnih mest za spodbujanje trajnostnega in pravičnega okrevanja in odpornosti družbe in gospodarstva, kar je ključno, da bo Evropa premagala posledice pandemije. Naložbe v izobraževanje odraslih ter razvijanje znanj in spretnosti so lahko odločilne za gospodarsko okrevanje in socialno Evropo.“
2.8EESO poudarja, da odrasle in delavce pri dostopu do usposabljanja ovirajo številni dejavniki, vključno s pomanjkanjem časa, denarja, motivacije, kakovostnega usmerjanja in svetovanja, včasih pomanjkanjem kakovostnega usposabljanja, podpore na delovnem mestu (nadomeščanje), zlasti v malih in srednjih podjetjih, ter nespoštovanjem usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Pomembno je, da se posameznikom prepustijo vajeti, kadar imajo učinkovito podporo za dostop do usposabljanja, ustreznega za trg dela, in udeležbo v njem. Sem sodi tudi podpora posameznikom s svetovanjem in usmerjanjem glede primernih vrst usposabljanja. Delavci potrebujejo dostop do usposabljanja v podjetjih, nizko usposobljeni delavci pa ciljno usmerjeno podporo, zlasti v zvezi s spletnim usposabljanjem. Spletno usposabljanje ponuja številne priložnosti za razširitev dostopa do izobraževanja odraslih, vendar nizko usposobljeni delavci morda nimajo znanj in spretnosti, da bi ga kar najbolj izkoristili, zato včasih potrebujejo dodatno podporo.
2.9Da bi odpravili različne ovire za dostop do usposabljanja in povečali motivacijo odraslih za sodelovanje v njem, bi bilo treba ovire preučiti tudi z vidika zaposlitvenega in izobrazbenega statusa posameznika. Instrument bi bilo treba podpreti z učinkovitim usmerjanjem in svetovanjem. Izboljšati je treba strategijo obveščanja. Da bi zmanjšali neskladja v znanju in spretnostih, je treba cilje usposabljanja opredeliti vnaprej, tečaji usposabljanja pa morajo biti ustrezno usmerjeni. Potrebni so tudi celoviti sistemi učne podpore, da se zagotovi močnejša sinergija med finančnimi spodbudami, storitvami usmerjanja ter dostopom do postopkov vrednotenja in priznavanja.
2.10EESO je zaskrbljen, da se lahko zaradi izključno individualiziranega pristopa oslabi povezava med financiranjem in vsebino usposabljanja, zato je lahko usposabljanje manj povezano z delovnim mestom in ne ustreza več dovolj potrebam delodajalcev. EU mora v celoti priznati in podpreti prizadevanja delodajalcev za razvijanje znanj in spretnosti ter njihovo pozitivno vlogo pri tem, saj financirajo 90 % z delom povezanega usposabljanja v EU. Socialni partnerji skupaj odločilno prispevajo k spodbujanju zagotavljanja usposabljanja in udeležbe na njem. Zlasti skladi za usposabljanje, ki jih upravljajo socialni partnerji, so učinkovit instrument za zagotavljanje usposabljanja v odziv na potrebe, prepoznane na nacionalni in sektorski ravni. Priznati in podpirati bi bilo treba finančne in nefinančne prispevke posameznikov.
2.11EESO se zaveda, da imajo lahko mikrokvalifikacije dopolnilno vlogo pri širjenju dostopa do izpopolnjevanja in preusposabljanja ob upoštevanju spreminjajočih se potreb trga dela. Pozdravlja tudi spodbujanje držav članic, naj mikrokvalifikacije povežejo s svojimi politikami zaposlovanja, vključno z aktivnimi politikami trga dela, da bi tako zmanjšale neskladja v znanju in spretnostih v sektorjih in regijah, obenem pa zagotovile dostop do polnih kvalifikacij. V zvezi z združljivostjo mikrokvalifikacij poudarja, da se te ne bi smele šteti za nadomestek polnih kvalifikacij, zato bi bilo treba države članice spodbujati, naj jih vključijo v nacionalno ogrodje kvalifikacij. V njegovo zasnovo na nacionalni ravni in v razmislek o tem, kako je mikrokvalifikacije mogoče priznati in dodati k delnim kvalifikacijam, bi morali biti vključeni socialni partnerji.
2.12Mikrokvalifikacije lahko odraslim pomagajo pri izpopolnjevanju in preusposabljanju ali prehodu na nove zaposlitvene priložnosti, če so standardi za njihovo kakovost natančno opredeljeni in jasno sporočeni učečim se. Lahko bi bile oblika usposabljanja, do katerega je mogoče dostopati prek morebitnega individualnega izobraževalnega računa, vendar bi jih bilo treba šteti za ločene od teh računov in kot eno iz nabora dodatnih orodij za nenehno učenje. EESO pozdravlja dejstvo, da so v predlogu priporočila med ponudniki mikrokvalifikacij priznani tudi socialni partnerji, ter poziva države članice, naj spodbujajo razvoj mikrokvalifikacij, ki so jih v socialnem dialogu oblikovali in odobrili predstavniki delodajalcev in delavcev.
3.Posebne ugotovitve
3.1Pri obravnavi izzivov, povezanih z neskladji in pomanjkanjem znanj in spretnosti, lahko pomaga prosto gibanje delavcev. Predpisi o zahtevah glede kvalifikacij morajo ostati v nacionalni pristojnosti, pri tem pa morajo sodelovati socialni partnerji, na primer pri potrjevanju znanj in spretnosti, vključno z mikrokvalifikacijami. Hkrati je treba zmanjšati število reguliranih poklicev. Pomembno je lahko tudi boljše povezovanje usposobljenih državljanov tretjih držav s prostimi delovnimi mesti glede na stopnjo kvalifikacij in leta delovnih izkušenj. Pri tem ima lahko pomembno vlogo prihodnji sveženj Komisije o znanjih, spretnostih in talentih, vključno z možnimi scenariji za nabor talentov EU.
3.2Kolektivne pogodbe so pomembno sredstvo, s katerim se lahko s plačanim študijskim dopustom spodbuja dostop delavcev do usposabljanja, ustreznega za trg dela. Zlasti pomembne so za opredelitev načinov dostopa do plačanega študijskega dopusta za delavce v malih in srednjih podjetjih, v katerih se proizvodna zmogljivost običajno bolj zmanjša, kadar so delavci odsotni zaradi usposabljanja. Pomembno je poudariti, da zakonodajne pobude na ravni EU ali nacionalni ravni ne smejo ogroziti postopka kolektivnih pogajanj ali avtonomije socialnih partnerjev pri iskanju rešitev za vprašanja, ki so pomembna za dobro delovanje nacionalnih trgov dela, vključno z rešitvami za razvoj znanj in spretnosti ter prehod in s kakovostnimi delovnimi mesti v okviru pravičnega prehoda.
3.3EESO poudarja pomembnost standardov kakovosti na trgu usposabljanja, zlasti v zvezi z mikrokvalifikacijami, ter morebitne prednosti in slabosti različnih pristopov k financiranju izobraževanja odraslih (na primer z individualnimi izobraževalnimi računi), vključno z razmerjem med stroški in koristmi, upravnim bremenom in stroški, doseženo spremembo statusa (višja stopnja formalnih kvalifikacij), zagotavljanjem kakovosti, rezultati, pomembnimi za trg dela, dodano vrednostjo za poklicni razvoj in stopnjo aktivnosti ključne ciljne skupine nizkokvalificiranih ljudi. To je potrebno, da se zagotovita učinkovit socialni dialog in učinkovito posvetovanje, med drugim z organizirano civilno družbo, o tem, ali in kako imata lahko evropski pobudi o individualnih izobraževalnih računih in mikrokvalifikacijah dodano vrednost za izboljšanje nacionalnih in sektorskih sistemov usposabljanja. EESO poudarja, da bi bilo treba kataloge mikrokvalifikacij ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja oblikovati v sodelovanju s socialnimi partnerji ter ponudniki izobraževanja in usposabljanja na podlagi standardov kakovosti izvajanja. Katalogi bi morali vključevati učne rezultate mikrokvalifikacij in podatke o tem, ali jih priznavajo drugi ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter delodajalci.
3.4EESO meni, da je pomembno, da pobudi obravnavata potrebe po izpopolnjevanju in preusposabljanju odraslih in celotne delovne sile (delavcev, zaposlenih in samozaposlenih) ter drugih ciljnih skupin (npr. dolgotrajno brezposelnih, neaktivnih posameznikov, invalidov, upokojencev ter mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo), da bi imeli tudi oni dostop do kakovostnega, učinkovitega in vključujočega usposabljanja za boljšo zaposljivost. V zvezi s tem je bistvena podpora držav članic pri zagotavljanju virov za dostop do izobraževanja odraslih, prav tako pa je izredno pomembna vloga podjetij pri podpiranju ustreznega usposabljanja svojih delavcev, ki je primerno za delovno mesto. Nujno je treba ustrezno obravnavati poseben položaj delavcev v nestandardnih oblikah zaposlitve in samozaposlenih, ki ga ni mogoče rešiti le z individualnimi izobraževalnimi računi in mikrokvalifikacijami, ter pri tem upoštevati ključno vlogo socialnih partnerjev pri usposabljanju zaposlenih.
V Bruslju, 18. maja 2022
Christa SCHWENG
predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________