|
MNENJE
|
|
Evropski ekonomsko-socialni odbor
|
|
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
|
|
_____________
|
|
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
(raziskovalno mnenje na zaprosilo francoskega predsedstva)
|
|
|
|
SOC/703
|
|
|
|
Poročevalka: Franca SALIS-MADINIER
|
|
Zaprosilo francoskega predsedstva Sveta
|
dopis z dne 21. 9. 2021
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
|
16. 12. 2021
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
20. 1. 2022
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
566
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
172/32/70
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialno odbor (EESO) se strinja z mnenjem, ki ga je Komisija izrazila v svoji strategiji za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027, in meni, da je socialni dialog nepogrešljivo orodje za doseganje treh ključnih ciljev: predvidevanje in obvladovanje sprememb v svetu dela, ki jih prinaša zeleni, digitalni in demografski prehod, boljše preprečevanje nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter pripravljenost na morebitne zdravstvene krize v prihodnosti.
1.2Pandemija je priložnost za ustvarjanje novih skupnih zmogljivosti za spopadanje s prihodnjimi krizami ter blaženje vplivov na varnost in zdravje pri delu. Načrt okrevanja bi moral omogočiti okrepitev vloge socialnih partnerjev v tistih državah članicah, kjer ima ta najmanj pomena.
1.3EESO priporoča obsežno in celostno v prihodnost usmerjeno analizo učinka digitalnega prehoda na trg dela, da bi predvideli s tem povezane pretrese in razvili dolgoročno strategijo za varnost in zdravje pri delu.
1.4Evropski okvirni sporazum iz leta 2002 ne omogoča, da bi se odzvali na nove izzive, ki jih prinaša delo na daljavo. EESO priporoča pripravo novih smernic, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti preprečevanju psihosocialnih tveganj in kostno-mišičnih obolenj.
1.5EESO poziva inšpektorate za delo, naj na zahtevo zaposlenega in ob ustreznem upoštevanju zasebnosti v skladu z nacionalnimi predpisi opravljajo nadzor pogojev dela na daljavo.
1.6EESO priporoča, da se podrobno spremljajo stroški poklicnih bolezni, kot so bolezni srca in izgorelost, in na ustrezni ravni opredelijo ustrezni ukrepi za njihovo odpravo (vizija nič).
1.7EESO poziva k razvoju kulture preprečevanja z usposabljanjem deležnikov socialnega dialoga, ozaveščanjem o nastajajočih tveganjih ter krepitvijo in razširjanjem razpoložljivih virov.
1.8EESO meni, da je treba v skladu s členom 155(2) PDEU zagotoviti, da se sporazumi, sklenjeni med socialnimi partnerji, izvajajo v državah članicah. EESO poziva Komisijo, naj s socialnimi partnerji razpravlja o izvajanju samostojnih sporazumov in postopku skupne zahteve za sklep Sveta ob spoštovanju avtonomije socialnih partnerjev in v skladu s postopkom iz člena 155 PDEU.
1.9EESO spodbuja razvoj referenčnih standardov in orodij za oceno tveganja, primernih za takojšnjo uporabo, ki so še posebej koristni za zelo mala in srednja podjetja. Mala in srednja podjetja potrebujejo ustrezne smernice, usposabljanje in finančno podporo za izpolnjevanje obveznosti na področju varnosti in zdravja pri delu.
1.10EESO poziva k vzpostavitvi mehanizma, ki bo omogočal oceno učinka zakonodajnih pobud, kolektivnih pogodb in evropskih akcijskih načrtov, in ponavlja svoje priporočilo, naj se zagotovi enega inšpektorja za delo na 10 000 delavcev.
1.11EESO poziva k bolj proaktivni kampanji „vizija nič“, ki bo v skladu z okvirno direktivo osredotočena na preprečevanje in odpravo tveganj.
1.12EESO v zvezi z bojem proti raku, povezanim z delom, poziva k ambicioznejšemu pristopu, ki bo zajemal vseh 50 prednostnih rakotvornih snovi, reprotoksične snovi in nevarna zdravila, pa tudi stres in izmensko delo.
1.13EESO poziva k oblikovanju evropske zakonodaje o psihosocialnih tveganjih. Za njihovo učinkovito preprečevanje je treba obravnavati tudi delovno okolje in ne le duševnega zdravja posameznika.
1.14EESO meni, da je za pripravo celovite, trajnostne in celostne politike za preprečevanje potrebna oživitev osnutka direktive o kostno-mišičnih obolenjih.
1.15EESO poziva k spremembi zakonodaje o umetni inteligenci. Priporoča, naj bo ugotavljanje skladnosti, ki ga izvajajo tretje osebe, obvezno za vse umetnointeligenčne sisteme velikega tveganja.
1.16EESO poziva, naj se v področje uporabe strateškega okvira vključijo platformni delavci. Zagotoviti bi jim bilo treba pravico do organiziranja, zastopanja in kolektivnih pogajanj ter nanje razširiti pravico do socialne zaščite.
2.Ozadje mnenja
2.1Francija je v okviru prihodnjega predsedstva EU pozvala EESO, naj s tem mnenjem preuči učinkovitost socialnega dialoga kot orodja, ki spodbuja varnost in zdravje pri delu.
2.2Komisija predlaga nov strateški okvir za varnost in zdravje pri delu s tremi ključnimi cilji: predvidevanje in obvladovanje sprememb v svetu dela, ki jih prinaša zeleni, digitalni in demografski prehod, boljše preprečevanje nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter pripravljenost na morebitne zdravstvene krize v prihodnosti. Komisija se za doseganje teh treh ciljev zanaša predvsem na socialni dialog.
2.3V strateškem okviru je sprejet pristop „vizija nič“ za odpravo smrti, povezanih z delom, v EU, poudarek pa je namenjen enakosti spolov na področju varnosti in zdravja pri delu.
2.4Kot prednostno področje je opredeljen boj proti raku, povezanim z delom. Komisija se zavezuje, da bo določila zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost za dodatne rakotvorne snovi.
3.Splošne ugotovitve
3.1Socialni dialog, nepogrešljivo orodje za preprečevanje tveganj
3.1.1Dvostranska pogajanja evropskih socialnih partnerjev so izjemno pomembna za reševanje težav v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Kljub temu se uporaba samostojnih sporazumov včasih razlikuje glede na moč socialnega dialoga in raznolikost različnih sistemov odnosov med delodajalci in delojemalci v državah članicah. Sporazumi, na podlagi katerih se na zahtevo obeh podpisnic oblikujejo direktive Sveta, se zdijo učinkovitejši, saj privedejo do konkretnih akcijskih načrtov v državah članicah. EESO poziva Komisijo, naj s socialnimi partnerji razpravlja o boljšem izvajanju samostojnih sporazumov in postopku skupne zahteve za sklepe Sveta ob spoštovanju avtonomije socialnih partnerjev in v skladu s postopkom iz člena 155 PDEU.
3.1.2Evropski socialni dialog je omogočil izboljšanje delovnih pogojev delavcev tako na medpanožni ravni (stres pri delu, nasilje in nadlegovanje) kot na ravni sektorja (kostno-mišična obolenja v kmetijstvu, varovanje zdravja v frizerskih salonih, kristalni kremen v kemiji in rudarstvu, preprečevanje poškodb z ostrimi pripomočki v bolnišnicah).
3.1.3Sektorski sporazumi, v katerih so določeni minimalni standardi ali opredeljene splošne smernice za varnost in zdravje pri delu, so še zlasti pomembni za mala in srednja podjetja, saj ta nimajo vedno potrebnih sredstev za načrtovanje izboljšanja pogojev dela, zato potrebujejo svetovanje, usposabljanje in finančno podporo za njihovo izvajanje.
3.1.4Socialni dialog je dragoceno orodje za podjetja in celotno družbo. Ukrepi za varnost in zdravje pri delu, ki se izvajajo prek socialnega dialoga, pozitivno prispevajo k zdravju delavcev, lahko izboljšajo donosnost podjetij ter zmanjšujejo stroške zdravstvene oskrbe in absentizma. Stroški poškodb in bolezni, povezanih z delom, družbo po ocenah stanejo 3,3 % BDP EU (476 milijard EUR), kar je več kot polovica sredstev iz načrta okrevanja. Ta odstotek se med državami članicami močno razlikuje glede na industrijsko okolje, zakonodajni okvir in veljavne ukrepe za preprečevanje.
3.1.5V resnih razmerah med krizo so imeli ukrepi, ki so jih sprejeli javni organi, močne sektorske učinke, kot je zaprtje šol in trgovin itd. Številna podjetja so se bala stečaja, na primer v gostinstvu, hotelirstvu, sektorju priprave in dostave hrane ter kulturi.
3.1.6Pogajanja so omogočila neprekinjeno poslovanje in s tem preživetje evropskega gospodarstva. V sektorjih, kot so promet, trgovina in kmetijstvo, so imeli evropski socialni partnerji ključno vlogo pri potrebnih prilagoditvah, začasnih ali celo dokončnih prekinitvah dejavnosti in njihovem vplivu na zaposlovanje. Pridobljene izkušnje bo treba upoštevati pri morebitnih naslednjih krizah.
3.1.7Ta uspeh pa ne more prikriti precejšnjih vrzeli, saj nacionalni mehanizmi za socialni dialog niso enake kakovosti. V številnih državah članicah so bili ukrepi sprejeti brez pravočasnega in ustreznega posvetovanja z nacionalnimi socialnimi partnerji. Nekatere vlade so sprejele nujne ukrepe, ki so omejili njihovo neodvisnost, kot da bi predstavljali oviro in ne rešitev. Zdravstvena kriza je razkrila potrebo po boljšem upravljanju in usklajevanju potrebnih ukrepov, sprejetih v državah članicah. Za obvladovanje krize je potreben okrepljen dialog med državami članicami, evropskimi institucijami ter nacionalnimi in evropskimi socialnimi partnerji.
3.1.8EESO ugotavlja, da je v sodbi, ki jo je Sodišče EU izreklo septembra 2021, navedeno, da Komisiji ni treba ugoditi zahtevam socialnih partnerjev glede izvajanja sklenjenih sporazumov, in poziva Komisijo, naj določi jasna merila za izvajanje sporazumov, ki so jih podpisali socialni partnerji. EESO meni, da je treba v skladu s členom 155(2) PDEU zagotoviti, da se v državah članicah izvajajo sporazumi med socialnimi partnerji.
3.2Posebne ugotovitve
3.2.1Digitalni in podnebni prehod ter nove šibke točke
3.2.1.1Evropska centralna banka izpostavlja makroekonomska in finančna tveganja, povezana z globalnim segrevanjem (gospodarske izgube, ki jih povzročata dvig morske gladine in sprememba padavinskih vzorcev) in ekološkim prehodom (porast nasedlih naložb in strukturne brezposelnosti, nestanovitnost cen in inflacija).
3.2.1.2Robotizacija, umetna inteligenca ter razvoj novih poslovnih modelov, oblik oddaje naročil podizvajalcem in dela na daljavo bodo trajno vplivali na trg dela, vrednotenje znanj in spretnosti, organizacijo dela, načrtovanje delovnih mest, poklicna tveganja in sredstva za njihovo preprečevanje.
3.2.1.3Čeprav je pogodba za nedoločen čas še vedno temeljni standard, opažamo porast prožnih oziroma netipičnih oblik zaposlitve, kot sta delo na zahtevo in platformno delo. Ker ti delavci nimajo veliko vpliva na način dela, se pogosteje soočajo s slabimi delovnimi pogoji (neudobna drža, prevelika intenzivnost, velik pritisk na delovnem mestu, pomanjkanje neodvisnosti in premajhna raznolikost nalog).
3.2.1.4Prehoda se odražata v selitvi poklicnih tveganj. Najprej v stopnji zaposlenosti s kombiniranim razvojem oddaje naročil podizvajalcem in prekarnih pogodb, ki zagotavljajo manjšo zaščito na področju varnosti in zdravja pri delu. Nato v novih ranljivostih, ki so povezane z delovnimi pogoji, tako da se križajo prožne oblike organizacije dela in prenovljene oblike starih taylorističnih praks. Nazadnje pa še v novih težavah, povezanih z delom, ki se odražajo v endemičnem porastu poklicnega stresa in s tem povezanih bolezni.
3.3Izzivi za varnost in zdravje pri delu v digitalnem ekosistemu
3.3.1Z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami se postopno oblikuje nov ekosistem na podlagi digitalnih tehnologij, delo na daljavo pa je njegov prvi element. Njegova splošna uporaba je odgovor na dejanska pričakovanja, saj 80 % delodajalcev in 76 % evropskih delavcev želi po koncu krize še naprej delati na daljavo. Delo na daljavo prinaša še več prožnosti, ustvarja pa tudi nove izzive: neustrezna oprema, občutek izolacije, težave s psihološkim odklopom od dela in pomanjkanje podpore nadrejenih. Približno 25 % delavcev na daljavo je redno čustveno izčrpanih zaradi svojega dela, kar je osrednji element izgorelosti. Delo na daljavo pomeni tudi nove izzive za delodajalce, na primer v zvezi s povečanjem nakupov opreme za delo na daljavo ter upravljanjem in organizacijo dela na daljavo.
3.3.2Zaradi napredka na različnih področjih robotike se naloge proizvodnje preoblikujejo v naloge nadzora avtomatiziranih procesov. Po ocenah bi bilo lahko do leta 2030 avtomatiziranih 22 % delovnih mest v EU, kar znaša 53 milijonov delovnih mest. Avtomatizacija lahko izboljša delovne pogoje (varnost in ergonomija na delovnem mestu, obogatitev nalog, odprava težavnih in nevarnih nalog). Seveda pa je pomembno spremljati in preprečevati vsa morebitna tveganja za varnost in zdravje pri delu, ki jih prinaša ta razvoj. Če bo usmerjen izključno v produktivnost, se lahko zgodi, da se bodo delovni pogoji poslabšali.
3.3.3Več primerov napredka na podlagi umetne inteligence je še vedno v začetni fazi, na primer algoritmično upravljanje v gospodarstvu platform in pri nekaterih logističnih velikanih. Gre za dvojni cilj, in sicer nadomestitev nadzornika pri nadzoru in spremljanju uspešnosti ter povečanje produktivnosti z racionalizacijo dela, včasih do skrajnosti. Glede na znanstvene študije, katerih celovit povzetek je pripravil Evropski sindikalni inštitut, se z vidika varnosti in zdravja pri delu pri teh praksah običajnim tveganjem racionalizacije (povečanje intenzivnosti in težavnosti dela, manj raznolike naloge) pridružijo nova tveganja, povezana z digitalizacijo (duševna obremenitev, hiperpovezanost, družbena izolacija).
3.3.4V podjetja se postopno uvaja algoritmično upravljanje, s katerim se rešujejo izzivi, povezani z delom na daljavo. Nenehni nadzor in ocenjevanje pomenita tveganje za duševno zdravje delavcev, zlasti zaradi učinka „velikega brata“ ter zabrisanih mej med zasebnim in poklicnim življenjem. Brez potrebnih zaščitnih ukrepov lahko te tehnologije ogrozijo temeljne pravice do zasebnosti in dostojanstva.
3.3.5Komisija v predlogu zakonodaje o umetni inteligenci ne obravnava neposredno izzivov, povezanih z aplikacijami z visokim tveganjem na delovnem mestu. EESO je priporočil, naj bo ugotavljanje skladnosti, ki ga izvajajo tretje osebe, obvezno za vse umetnointeligenčne sisteme velikega tveganja. Za naprave, ki ocenjujejo obnašanje in uspeh delavca ter čas, ki ga posveti delu, ali ki zaznavajo njegova čustva, je potrebno ugotavljanje skladnosti, ki ga izvede tretja oseba, kadar te naprave štejejo za umetno inteligenco velikega tveganja.
3.4Preobrazbe, prehodi in nove težave
3.4.1Število poškodb pri delu se zmanjšuje, povečuje pa se število poklicnih bolezni. Med letoma 2000 in 2016 se je število smrti zaradi srčnih obolenj in možganske kapi, povezanih z dolgim delavnikom, na svetovni ravni povečalo za 41 % oziroma 19 %. Duševne posledice, povezane z delom, kot so depresivne motnje, so prav tako vse pogostejše. 17 do 35 % primerov depresije se lahko pripiše delu, kar je znak rastočega trenda psihosocialnih tveganj in njihovega vpliva na zdravje delavcev.
3.4.2Prenos težav se kaže tudi na ravni dejavnikov za fizična tveganja. Nezgode pri delu rahlo upadajo, medtem ko so kostno-mišična obolenja še vedno prvi vzrok za nezmožnost za delo na svetu. Zadnja izdaja raziskave ESENER kaže, da so ponavljajoči gibi zgornjih okončin in daljša obdobja sedenja dva dejavnika tveganja, ki so jima delavci najbolj izpostavljeni.
Tako varnosti in zdravja pri delu ne ogroža toliko enkratna izpostavljenost visoko nevarnim razmeram, temveč daljša izpostavljenost dejavnikom nizkega tveganja.
4.Možnosti za izboljšanje učinkovitosti socialnega dialoga in blaženje tveganj za varnost in zdravje pri delu
4.1Pandemija je priložnost, da se ustvarijo nove skupne zmogljivosti za spopadanje z zdravstveno, ekološko in demografsko krizo. Socialni partnerji so v najboljšem položaju za predvidevanje sprememb, napovedovanje novih potreb po usposabljanju, prilagajanje na nova okolja, odkrivanje nastajajočih tveganj in pripravljanje na preobrazbo proizvodnih procesov.
4.2Zagotoviti je treba dejansko uporabo sporazumov v okviru socialnega dialoga. EESO ponovno izraža podporo priporočilu MOD glede enega inšpektorja za delo na 10 000 delavcev ter vztraja, da je treba okrepiti vlogo predstavnikov sindikatov na področju varnosti in zdravja pri delu. Socialni partnerji morajo biti na vseh ravneh zadostno vključeni v zasnovo in izvajanje preventivnih ukrepov v skladu z okvirno direktivo.
4.3Zaradi razširjene uporabe dela na daljavo bi bilo treba razširiti pristojnosti inšpektoratov za delo. Tako kot v Španiji bi morali biti inšpektorji pristojni, da na zahtevo zaposlenega in ob upoštevanju njegove zasebnosti izvajajo nadzor nad pogoji dela na daljavo. To vključuje prepoznavanje in evidentiranje pritožb zaradi pomanjkanja potrebne opreme, nespoštovanja pravice do odklopa itd.
4.4EESO priporoča v prihodnost usmerjeno analizo učinka digitalnega prehoda na delo v državah članicah, zlasti kar se tiče poudarjanja pomena znanj in spretnosti, organizacije dela, poklicnih tveganj in načinov za njihovo preprečevanje.
4.5Povečanje stroškov poklicnih bolezni, kot so bolezni srca in izgorelost, je treba podrobno spremljati in na ustrezni ravni opredeliti ustrezne ukrepe za odpravo smrtnih primerov.
4.6Sedanja ureditev ne omogoča natančne ocene učinka samostojnih okvirnih sporazumov. Razpoložljivi podatki so razdrobljeni in protokoli ne omogočajo ugotavljanja vzročne povezave. Vlagati je treba v razvoj ločenih kazalnikov za posamezne sporazume ter v longitudinalni mehanizem, ki bo omogočil opredelitev vzročne povezave, ob polnem spoštovanju avtonomije socialnih partnerjev pri izvajanju okvirnih sporazumov.
4.7Te posebne kazalnike bi dopolnjevali splošnejši kazalniki, ki bi omogočali spremljanje napredka na področju varnosti in zdravja pri delu. To bi lahko dosegli z raziskavami ESENER, v zvezi s katerimi ESSO priporoča, naj se izvajajo pogosteje in bolj sistematično zajamejo izzive na področju varnosti in zdravja pri delu. Tako bi bilo mogoče oceniti obseg uvedenih pobud in po potrebi predlagati nove ukrepe.
4.8Evropski organ za delo bi lahko izvajal svojo nadzorno vlogo prek Odbora višjih inšpektorjev za delo, tako da bi zagotavljal priložnosti in pripravljal priporočila za izmenjavo primerov dobre prakse ter podpiral krepitev zmogljivosti pri uporabi zakonodaje in izvajanju sporazumov v okviru socialnega dialoga, ki niso bili preneseni v direktive.
4.9Za dobro povezovanje evropskega in nacionalnega socialnega dialoga je treba bolj vključiti socialne partnerje v vseh državah članicah. Zagotovili bi lahko sredstva za okrepitev zmogljivosti socialnih partnerjev na področjih, kjer so šibke.
4.10EESO spodbuja vse pobude, ki zagotavljajo podporo malim in srednjim podjetjem na področju preprečevanja, kot so nedavno sprejet standard ISO 45003 za psihosocialna tveganja, orodje OiRA, ki ga redno dopolnjujejo novi moduli, in portal Healthy workplaces, ki združuje vire, ki so na voljo delodajalcem. V Franciji je orodje OiRA 61 000-krat uporabilo 42 000 uporabnikov, kar je polovica uporabnikov platforme. EESO poudarja, da so ta orodja, pripravljena za takojšnjo uporabo, pomembna priložnost za podjetja, ki nimajo potrebnih notranjih sredstev, in opozarja, da je ocena tveganja bistveni steber preprečevanja.
4.11Pristop „vizija nič“ mora biti bolj proaktiven ter v skladu z okvirno direktivo osredotočen na odpravo tveganj. Vse evropske politike na področju varnosti in zdravja pri delu morajo upoštevati načelo preprečevanja tveganj, ki ga je treba oblikovati in izvajati prek socialnega dialoga ter podpirati s trdnimi predpisi.
4.12EESO v zvezi z bojem proti raku, povezanim z delom, poziva k ambicioznejšemu stališču, ki bi zajemalo vseh 50 prednostnih rakotvornih snovi. Področje uporabe Direktive 2004/37/ES je treba razširiti tudi na reprotoksične snovi in nevarna zdravila. Poleg tega kronični stres povečuje tveganje za nastanek raka, izmensko nočno delo pa povzroča raka dojk, prostate ter debelega črevesa in danke. Sprejeti je treba pristop, ki temelji na tveganju, ne pa metodologije, ki varstvo delavcev obravnava kot strošek.
4.13Kostno-mišična obolenja so še vedno največja težava na področju varnosti in zdravja pri delu v EU. Učinkovito preprečevanje na ravni podjetij se zagotavlja s kakovostnim socialnim dialogom in uspešnim delovanjem odbora za varnost in zdravje pri delu (če obstajata). Socialni dialog lahko zagotavlja podporo tudi na sektorski ravni s posebnimi smernicami, dejavnostmi za ozaveščanje in izmenjavo izkušenj ter širjenjem dobre prakse. Na evropski ravni je za pripravo celovite, trajnostne in celostne politike potrebna oživitev osnutka direktive o kostno-mišičnih obolenjih.
4.14Potreba po evropski zakonodaji o psihosocialnih tveganjih je še izrazitejša glede na nepopolno izvajanje samostojnega okvirnega sporazuma iz leta 2004 o stresu pri delu. EESO opozarja, da učinkovito preprečevanje vključuje obravnavo dejavnikov vzroka, torej organizacije dela. S pristopom, ki vključuje ukrepanje na ravni duševnega zdravja posameznika, ne bo mogoče omejiti stresa pri delu.
4.15EESO poudarja skupno potrebo po trdnem regulativnem okviru in plodnem socialnem dialogu. V direktivah so določene splošne smernice za varnost in zdravje pri delu, različne ravni socialnega dialoga pa omogočajo potrebne prilagoditve sektorskim in nacionalnim posebnostim.
4.16EESO obžaluje, da samozaposlene osebe niso vključene v področje uporabe strateškega okvira. Nekateri platformni delavci, ki štejejo za „samozaposlene“, so prek algoritemskega upravljanja dejansko v podrejenem položaju v odnosu s platformami. Pandemija je razkrila ranljivost teh delavcev in pomanjkljivosti platform v smislu preprečevanja. Ti delavci ne bi smeli biti še naprej izpostavljeni nenadzorovanim tveganjem, ker so izključeni iz strateškega okvira.
4.17EESO poudarja nesomernost odnosov med platformami in temi delavci ter opozarja, da sta svoboda združevanja in pravica do kolektivnih pogajanj temeljni pravici. Za olajšanje socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj je bistveno zagotoviti ustrezno organizacijo in zastopanost. Poleg tega je treba pravico do socialne zaščite razširiti tudi na te delavce.
4.18Pozornost je treba nameniti tudi invalidnim delavcem in delavcem s kronično boleznijo. Zaposlitev omogoča dostop do dostojnega stanovanja, bogatega družbenega in kulturnega življenja ter vključevanje v družbo. Za doseganje vključujočih ciljev EU je treba zmanjšati razlike med državami članicami in poenotiti politike za zaposljivost ter gospodarsko, družbeno in kulturno vključevanje.
4.19Preprečevanje opuščanja poklicnega dela mora biti vključeno v socialni dialog in biti del vračanja v zaposlitev (prilagajanje delovnih mest, delo s krajšim delovnim časom itd.). Priporočljivo je sprejeti ukrepe za ozaveščanje o položaju invalidnih delavcev ali delavcev, ki bi lahko bili izključeni zaradi nezmožnosti za delo.
4.20Priznavanje raznolikosti delovne sile, vključno z razlikami med spoloma, je bistveno za zagotavljanje varnosti in zdravja moških in žensk. Čeprav je bilo na tem področju doseženega nekaj napredka, EESO meni, da je mogoče in bi bilo treba storiti več. Pri razvoju politik in preventivnih strategij za varnost in zdravje pri delu bi bilo treba upoštevati razlike med spoloma. EESO poziva, naj se v pristopu k varnosti in zdravju pri delu upošteva vidik spola, da bi vprašanje spola vključili v vsa področja varnosti in zdravja pri delu. Da bi izkoristili prednosti socialnega dialoga, EESO poudarja, kako pomembno je enakopravno sodelovanje žensk v njem.
4.21Mladim delavcem bi bilo treba olajšati dostop do informacijske tehnologije. Nenehno učenje postaja glavni element varnosti zaposlitve v digitalni dobi. Pomembno je tudi vključevanje starejših delavcev s spodbujanjem priložnosti za učenje in zaščito pred diskriminacijo na podlagi starosti.
4.22Koristi dela na daljavo so odvisne od tega, kako ga organizira delodajalec. Delo na daljavo je treba urediti s kolektivnimi pogajanji, da bi preprečili težave, ugotovljene v več raziskavah. Evropski okvirni sporazum iz leta 2002 ne omogoča, da bi se odzvali na te nove izzive. EESO priporoča pripravo novih smernic, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti preprečevanju psihosocialnih tveganj in kostno-mišičnih obolenj.
4.23Poudariti je treba povezave med varnostjo in zdravjem pri delu in donosnostjo podjetij. S socialnim dialogom, ki vpliva na delovne pogoje in ohranitev zaposlitve, je mogoče preprečiti stroške, povezane z nezgodami pri delu in poklicnimi boleznimi. Gre za naložbo, katere koristi presegajo stroške.
4.24Razviti je treba kulturo preprečevanja z usposabljanjem deležnikov socialnega dialoga, ozaveščanjem o nastajajočih tveganjih ter krepitvijo in razširjanjem razpoložljivih virov. EESO poziva, naj se v ta namen uporabijo sredstva iz načrta okrevanja.
V Bruslju, 20. januarja 2022
Christa SCHWENG
predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
*
*
*
Opomba: sledi priloga
PRILOGA k MNENJU
Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Naslednji amandmaji, ki so bili med razpravo zavrnjeni, so prejeli vsaj četrtino oddanih glasov (člen 59(3) poslovnika):
|
AMANDMA 2
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 3.2.1.3
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
Čeprav je pogodba za nedoločen čas še vedno temeljni standard, opažamo porast prožnih oziroma netipičnih oblik zaposlitve, kot sta delo na zahtevo in platformno delo. Ker ti delavci nimajo veliko vpliva na način dela, se pogosteje soočajo s slabimi delovnimi pogoji (neudobna drža, prevelika intenzivnost, velik pritisk na delovnem mestu, pomanjkanje neodvisnosti in premajhna raznolikost nalog).[1]
[1]
Bérastégui, P., Exposure to Psychosocial Risk Factors in the Gig Economy: A Systematic Review, ETUI Research Report 2021, 2021.
|
Čeprav je pogodba za nedoločen čas še vedno temeljni standard, opažamo porast prožnih oziroma netipičnih oblik zaposlitve, kot sta delo na zahtevo in platformno delo. Delo na daljavo prinaša nekatera tveganja, kot so morebitni izzivi, povezani s tem, da delavec postane neviden v delovni skupnosti, nima formalnih in neformalnih oblik podpore, osebnih stikov s sodelavci ter dostopa do informacij, napredovanja in usposabljanja, prav tako se utegnejo povečati razlike med spoloma in tveganje za nasilje in nadlegovanje.[1] To je treba dodatno obravnavati, da bosta zagotovljena varnost in zdravje pri delu za delavce v takih oblikah zaposlitve.
[1]
UL C 220, 9.6. 2021, str. 13–25.
|
|
Obrazložitev
|
|
Predlagamo črtanje dela tega splošnega besedila in uporabo sprejetega besedila mnenja SOC/662, v katerem je navedeno, da delo na daljavo prinaša tudi nekatera tveganja, kot so morebitni izzivi, povezani s tem, da delavec postane neviden v delovni skupnosti, nima formalnih in neformalnih oblik podpore, osebnih stikov s sodelavci ter dostopa do informacij, napredovanja in usposabljanja, prav tako se utegnejo povečati razlike med spoloma in tveganje za nasilje in nadlegovanje.
Opozoriti je treba tudi, da imajo na primer osebe s prožno obliko zaposlitve ali platformnim delom pogosto več svobode pri opredelitvi opravljenih ur. Dejstvo, da se delo opravlja prek platforme, ni bistveno povezano z ergonomijo na delovnem mestu itd. To je še vedno enako delo, kot bi bilo brez platforme (na primer voznik podjetja Uber v primerjavi z voznikom taksija). Tudi pretirana intenzivnost dela ni veljaven argument, saj je dejansko stanje lahko ravno nasprotno.
Poleg tega ni vzročne zveze med prožnimi ali nestandardnimi pogodbami in slabimi delovnimi pogoji.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
101
|
|
Proti:
|
133
|
|
Vzdržani:
|
21
|
|
AMANDMA 3
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 3.2.1.4
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
Prehoda se odražata v selitvi poklicnih tveganj. Najprej v stopnji zaposlenosti s kombiniranim razvojem oddaje naročil podizvajalcem in prekarnih pogodb, ki zagotavljajo manjšo zaščito na področju varnosti in zdravja pri delu. Nato v novih ranljivostih, ki so povezane z delovnimi pogoji, tako da se križajo prožne oblike organizacije dela in prenovljene oblike starih taylorističnih praks. Nazadnje pa še v novih težavah, povezanih z delom, ki se odražajo v endemičnem porastu poklicnega stresa in s tem povezanih bolezni.
|
Prehoda se lahko odrazita v selitvi poklicnih tveganj. Ta potencialna tveganja se lahko obravnavajo tako, da se v procesu socialnega dialoga posebna pozornost nameni: najprej stopnji zaposlenosti v primeru oddaje naročil podizvajalcem in negotovih pogodb, ki morda zagotavljajo manjšo zaščito na področju varnosti in zdravja pri delu. Nato v novih ranljivostih, ki so povezane z delovnimi pogoji, tako da se križajo prožne oblike organizacije dela in prenovljene oblike starih taylorističnih praks. Nazadnje pa še v novih težavah, povezanih z delom, ki se odražajo v endemičnem porastu poklicnega stresa in s tem povezanih bolezni.
|
|
Obrazložitev
|
|
S to spremembo priznavamo, da sprememba oblik dela zahteva več pozornosti v okviru socialnega dialoga na ustrezni ravni v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Čeprav se lahko pojavijo nekatere nove ranljivosti, povezane z delovnimi pogoji v novih oblikah dela, je pomembno razumeti, da vse nestandardne oblike zaposlitve, kot je sklepanje pogodb s podizvajalci, ne nudijo samodejno manj zaščite v smislu varnosti in zdravja pri delu ter bi lahko imele enako raven varnosti in zdravja pri delu kot standardna oblika zaposlitve.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
98
|
|
Proti:
|
147
|
|
Vzdržani:
|
17
|
|
AMANDMA 4
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 4.2
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
Zagotoviti je treba dejansko uporabo sporazumov v okviru socialnega dialoga. EESO ponovno izraža podporo[1] priporočilu MOD[2] glede enega inšpektorja za delo na 10 000 delavcev ter vztraja, da je treba okrepiti vlogo predstavnikov sindikatov na področju varnosti in zdravja pri delu. Socialni partnerji morajo biti na vseh ravneh zadostno vključeni v zasnovo in izvajanje preventivnih ukrepov v skladu z okvirno direktivo.
[1]
https:/www.eesc.europa.eu/sl/our-work/opinions-information-reports/opinions/health-safety-work-eu-strategic-framework-2021-2027.
[2]
https://www.ilo.org/public/english/standards/relm/gb/docs/gb297/pdf/esp-3.pdf
.
|
Zagotoviti je treba dejansko uporabo sporazumov v okviru socialnega dialoga. EESO je seznanjen s priporočilom MOD[1] glede enega inšpektorja za delo na 10 000 delavcev ter vztraja, da je treba okrepiti vlogo socialnih partnerjev na področju varnosti in zdravja pri delu. Socialni partnerji morajo biti na vseh ravneh zadostno vključeni v zasnovo in izvajanje preventivnih ukrepov v skladu z okvirno direktivo.
[1]
https://www.ilo.org/public/english/standards/relm/gb/docs/gb297/pdf/esp-3.pdf
.
|
|
Obrazložitev
|
|
Predlagamo, da se zapiše „je seznanjen“, namesto „izraža podporo“. Poleg tega je v drugem stavku pravilno govoriti o socialnih partnerjih na splošno.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
103
|
|
Proti:
|
150
|
|
Vzdržani:
|
15
|
|
AMANDMA 5
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 4.3
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
Zaradi razširjene uporabe dela na daljavo bi bilo treba razširiti pristojnosti inšpektoratov za delo. Tako kot v Španiji[1] bi morali biti inšpektorji pristojni, da na zahtevo zaposlenega in ob upoštevanju njegove zasebnosti izvajajo nadzor nad pogoji dela na daljavo. To vključuje prepoznavanje in evidentiranje pritožb zaradi pomanjkanja potrebne opreme, nespoštovanja pravice do odklopa itd.
[1]
https://ec.europa.eu/social/ajax/BlobServlet?docId=23324&langId=en
.
|
Zaradi razširjene uporabe dela na daljavo so nekatere države članice spoznale, da je treba razširiti pristojnosti inšpektoratov za delo. Tako kot v Španiji[1] so inšpektorji pristojni, da na zahtevo zaposlenega in ob upoštevanju njegove zasebnosti izvajajo nadzor nad pogoji dela na daljavo. To vključuje prepoznavanje in evidentiranje pritožb zaradi pomanjkanja potrebne opreme, nespoštovanja pravice do odklopa itd. Od delodajalcev bi se moralo zahtevati, da zagotovijo opremo za delo na daljavo le, če mora zaposleni obvezno delati od doma.
[1]
https://ec.europa.eu/social/ajax/BlobServlet?docId=23324&langId=en
.
|
|
Obrazložitev
|
|
Čeprav se strinjamo, da se sistem določene države članice (Španija) navede kot primer, ni upravičeno predlagati, da se ta sistem uvede tudi v drugih državah, saj so organizacija inšpekcije dela in načni njenega dela v pristojnosti držav članic.
Če delodajalec že ponuja delovno mesto (običajno pisarno), na katerem ima zaposleni vso potrebno opremo, te opreme ne bi smeli podvajati tudi na domu, če delodajalec od delavca ne zahteva, da dela od doma. Zlasti za mala podjetja je lahko podvajanje delovne opreme veliko stroškovno breme.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
107
|
|
Proti:
|
149
|
|
Vzdržani:
|
16
|
|
|
|
AMANDMA 7
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 4.12
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
EESO v zvezi z bojem proti raku, povezanim z delom, poziva k ambicioznejšemu stališču, ki bi zajemalo vseh 50 prednostnih rakotvornih snovi. Področje uporabe Direktive 2004/37/ES je treba razširiti tudi na reprotoksične snovi in nevarna zdravila[1]. Poleg tega kronični stres povečuje tveganje za nastanek raka[2], izmensko nočno delo pa povzroča raka dojk, prostate ter debelega črevesa in danke[3]. Sprejeti je treba pristop, ki temelji na tveganju, ne pa metodologije, ki varstvo delavcev obravnava kot strošek.
[1]
Kemikalija, ki lahko škoduje
plodnosti moškega ali ženske ali razvoju nerojenega otroka.
[2]
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7466429/
.
[3]
https://www.cancer-environnement.fr/597-Vol-124--Cancerogenicite-du-travail-de-nuit-poste.ce.aspx
.
|
EESO v zvezi z bojem proti raku, povezanim z delom, pozdravlja začasni dogovor, ki sta ga Evropski parlament in Svet dosegla konec leta 2021, o boljšem varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem s posodobitvijo direktive o rakotvornih in mutagenih snoveh.
|
|
Obrazložitev
|
|
Opozoriti je treba, da sta Evropski parlament in Svet decembra 2021 dosegla začasni dogovor o boljšem varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem. Za izboljšanje zaščite delavcev pred rakom je Komisija leta 2020 predlagala nadaljnjo omejitev njihove izpostavljenosti rakotvornim kemikalijam. Ta pobuda je tudi del zaveze Komisije za boj proti raku v okviru evropskega načrta za boj proti raku. Komisija je poudarila, da bo v skladu z navedenim dogovorom o posodobitvi direktive o rakotvornih in mutagenih snoveh približno milijon delavcev deležno večjih zaščitnih ukrepov zaradi določitve mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost akrilonitrilu in nikljevim spojinam ter znižanja mejnih vrednosti za benzen.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
98
|
|
Proti:
|
156
|
|
Vzdržani:
|
17
|
|
AMANDMA 8
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 4.13
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
Kostno-mišična obolenja so še vedno največja težava na področju varnosti in zdravja pri delu v EU. Učinkovito preprečevanje na ravni podjetij se zagotavlja s kakovostnim socialnim dialogom in uspešnim delovanjem odbora za varnost in zdravje pri delu (če obstajata). Socialni dialog lahko zagotavlja podporo tudi na sektorski ravni s posebnimi smernicami, dejavnostmi za ozaveščanje in izmenjavo izkušenj ter širjenjem dobre prakse. Na evropski ravni je za pripravo celovite, trajnostne in celostne politike potrebna oživitev osnutka direktive o kostno-mišičnih obolenjih.
|
Kostno-mišična obolenja so še vedno največja težava na področju varnosti in zdravja pri delu v EU. Preprečevanje na ravni podjetij je lahko učinkovitejše s kakovostnim socialnim dialogom in uspešnim delovanjem odbora za varnost in zdravje pri delu (če obstajata). Socialni dialog lahko zagotavlja podporo tudi na sektorski ravni s posebnimi smernicami, dejavnostmi za ozaveščanje in izmenjavo izkušenj ter širjenjem dobre prakse. Na evropski ravni je za pripravo celovite, trajnostne in celostne politike treba sprejeti ukrepe, navedene v sporočilu Komisije Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 – Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela.
|
|
Obrazložitev
|
|
Strategija Komisije med drugim vključuje cilj, da psihosocialna in ergonomska tveganja postanejo del kampanje za zdrava delovna mesta.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
95
|
|
Proti:
|
161
|
|
Vzdržani:
|
16
|
|
AMANDMA 9
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 4.14
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
Potreba po evropski zakonodaji o psihosocialnih tveganjih je še izrazitejša glede na nepopolno izvajanje samostojnega okvirnega sporazuma iz leta 2004 o stresu pri delu. EESO opozarja, da učinkovito preprečevanje vključuje obravnavo dejavnikov vzroka, torej organizacije dela. S pristopom, ki vključuje ukrepanje na ravni duševnega zdravja posameznika, ne bo mogoče omejiti stresa pri delu
.
|
EESO poziva k okrepitvi vloge socialnih partnerjev pri ozaveščanju in ukrepih za preprečevanje psihosocialnih tveganj. Preprečevanje psihosocialnih tveganj je treba obravnavati predvsem na ravni delovnega mesta/podjetja, ker ni enotne rešitve, ki bi bila ustrezna za vsa podjetja ali države članice, saj so tudi problemi drugačni. Glede na poročilo o izvajanju, ki so ga pripravili podpisniki evropskega okvirnega sporazuma, izvajanje tega sporazuma in sama poročila kljub različnim izzivom in oviram jasno prispevajo pomembno dodano vrednost na področju stresa pri delu in razvoja socialnega dialoga.[1] EESO opozarja, da učinkovito preprečevanje vključuje obravnavo dejavnikov vzroka, torej organizacije dela. S pristopom, ki vključuje ukrepanje na ravni duševnega zdravja posameznika, ne bo mogoče omejiti stresa pri delu. Preprečevanje psihosocialnih tveganj je kompleksno vprašanje z različnimi dejavniki vpliva, kot so delovni pogoji, upravljanje delovne obremenitve, delovna razmerja, pa tudi osebne sposobnosti.
[1]
https://www.businesseurope.eu/sites/buseur/files/media/imported/2008-02495-E.pdf
.
|
|
Obrazložitev
|
|
Pristop bi morali usmeriti bolj k okrepitvi vloge socialnih partnerjev pri ozaveščanju in ukrepih za preprečevanje psihosocialnih tveganj. Preprečevanje psihosocialnih tveganj je treba obravnavati predvsem na ravni delovnega mesta/podjetja, ker ni enotne rešitve, ki bi bila ustrezna za vsa podjetja ali države članice, saj so tudi problemi drugačni.
Ne strinjamo se s potrebo po zakonodaji, se pa strinjamo s pristopom Komisije, da v sodelovanju z državami članicami in socialnimi partnerji pripravi nezakonodajno pobudo na ravni EU v zvezi z duševnim zdravjem pri delu, v kateri bodo obravnavani nastajajoči problemi na področju duševnega zdravja delavcev.
Podpisniki samostojnega okvirnega sporazuma o stresu pri delu so pripravili poročilo o izvajanju (
https://www.businesseurope.eu/sites/buseur/files/media/imported/2008-02495-E.pdf
), v katerem je navedeno, da izvajanje tega sporazuma in sama poročila kljub različnim izzivom in oviram jasno prispevajo pomembno dodano vrednost na področju stresa pri delu in razvoja socialnega dialoga.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
97
|
|
Proti:
|
159
|
|
Vzdržani:
|
14
|
|
AMANDMA 10
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 4.16
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
EESO obžaluje, da samozaposlene osebe niso vključene v področje uporabe strateškega okvira. Nekateri platformni delavci, ki štejejo za „samozaposlene“, so prek algoritemskega upravljanja dejansko v podrejenem položaju v odnosu s platformami. Pandemija je razkrila ranljivost teh delavcev in pomanjkljivosti platform v smislu preprečevanja. Ti delavci ne bi smeli biti še naprej izpostavljeni nenadzorovanim tveganjem, ker so izključeni iz strateškega okvira.
.
|
EESO ugotavlja, da samozaposlene osebe niso vključene v področje uporabe strateškega okvira. Predlagal je že, naj se v sodelovanju s Komisijo, strokovnjaki in socialnimi partnerji pravočasno izvede študija, da bi našli najboljšo rešitev ob upoštevanju načela, da bi tudi vsi samozaposleni morali imeti možnost delati v zdravem in varnem okolju. Poleg tega ugotavlja, da Priporočilo Sveta z dne 18. februarja 2003 o izboljšanju zdravstvenega varstva in varnosti pri delu samozaposlenih delavcev[1] vsebuje priporočilo državam članicam, naj v okviru svojih politik o preprečevanju nezgod pri delu in poklicnih bolezni spodbujajo varnost in zdravje samozaposlenih oseb, pri tem pa upoštevajo posebna tveganja, ki obstajajo v posameznih sektorjih, in posebno naravo razmerja med podjetji, ki sklepajo pogodbe, in samozaposlenimi osebami.
[1]
https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/1fd9fbe0-1ee4-4928-a47d-4404b5301bbd
.
|
|
Obrazložitev
|
|
Komisija je 9. decembra objavila predlog direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu. EESO bo o tem predlogu pripravil ločeno mnenje EESO (SOC/709), zato se ta vprašanja v tem mnenju ne bi smela obravnavati.
Besedilo bi se moralo nanašati na Priporočilo Sveta z dne 18. februarja 2003 o izboljšanju zdravstvenega varstva in varnosti pri delu samozaposlenih delavcev.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
99
|
|
Proti:
|
162
|
|
Vzdržani:
|
14
|
|
AMANDMA 11
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 4.17
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
EESO poudarja nesomernost odnosov med platformami in temi delavci ter opozarja, da sta svoboda združevanja in pravica do kolektivnih pogajanj temeljni pravici. Za olajšanje socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj je bistveno zagotoviti ustrezno organizacijo in zastopanost. Poleg tega je treba pravico do socialne zaščite razširiti tudi na te delavce.
|
EESO ugotavlja, da je treba posebno pozornost nameniti ohranjanju pravičnega odnosa med platformami in tistimi, ki opravljajo delo prek platform, ter opozarja, da sta svoboda združevanja in pravica do kolektivnih pogajanj temeljni pravici. Za olajšanje socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj je bistveno zagotoviti ustrezno organizacijo in zastopanost.
|
|
Obrazložitev
|
|
Z amandmajem se priznava, da je treba ohraniti pravičen odnos med platformo in tistimi, ki platforme uporabljajo za opravljanje dela, bodisi kot delavci bodisi kot podjetniki/samozaposleni. Z amandmajem se tudi popravlja napačna predpostavka, da so vsi, ki delajo prek platform, delavci, saj so lahko tudi samozaposleni ali podjetniki.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
97
|
|
Proti:
|
157
|
|
Vzdržani:
|
15
|
|
AMANDMA 12
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 4.22
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
Koristi dela na daljavo so odvisne od tega, kako ga organizira delodajalec. Delo na daljavo je treba urediti s kolektivnimi pogajanji, da bi preprečili težave, ugotovljene v več raziskavah[1]. Evropski okvirni sporazum iz leta 2002 ne omogoča, da bi se odzvali na te nove izzive. EESO priporoča pripravo novih smernic, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti preprečevanju psihosocialnih tveganj in kostno-mišičnih obolenj.
[1]
https://www.eurofound.europa.eu/data/covid-19/working-teleworking
.
|
Kot je navedeno v okvirnem sporazumu iz leta 2002, je delo na daljavo za delavca in delodajalca prostovoljno. Delo na daljavo se lahko zahteva v začetnem opisu delovnega mesta delavca ali pa se vključi naknadno s prostovoljnim dogovorom. Koristi dela na daljavo so med drugim odvisne od tega, kako ga organizirata in se o njem dogovorita delodajalec in delavec. Delo na daljavo je mogoče na primer urediti s kolektivnimi pogajanji, da bi preprečili težave, ugotovljene v več raziskavah[1]. Evropski okvirni sporazum iz leta 2002 je še vedno aktualen za odzivanje na te nove izzive.
[1]
https://www.eurofound.europa.eu/data/covid-19/working-teleworking
.
|
|
Obrazložitev
|
|
Evropski okvirni sporazum iz leta 2002 je še vedno primeren za soočanje z izzivi, ki jih prinaša delo na daljavo.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
96
|
|
Proti:
|
157
|
|
Vzdržani:
|
20
|
|
AMANDMA 13
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 1.4
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
Evropski okvirni sporazum iz leta 2002 ne omogoča, da bi se odzvali na nove izzive, ki jih prinaša delo na daljavo. EESO priporoča pripravo novih smernic, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti preprečevanju psihosocialnih tveganj in kostno-mišičnih obolenj.
|
Evropski okvirni sporazum iz leta 2002, ki ga dopolnjuje okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji iz leta 2020, zagotavlja trdno podlago za soočanje z novimi izzivi, ki jih prinaša delo na daljavo.
|
|
Obrazložitev
|
|
Evropski okvirni sporazum iz leta 2002 je še vedno primeren za soočanje z izzivi, ki jih prinaša delo na daljavo.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
93
|
|
Proti:
|
155
|
|
Vzdržani:
|
17
|
|
AMANDMA 14
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 1.10
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
EESO poziva k vzpostavitvi mehanizma, ki bo omogočal oceno učinka zakonodajnih pobud, kolektivnih pogodb in evropskih akcijskih načrtov, in ponavlja svoje priporočilo[1], naj se zagotovi enega inšpektorja za delo na 10 000 delavcev.
[1]
SOC/698.
|
EESO poziva k nadaljnjim prizadevanjem za oceno učinka zakonodajnih pobud, kolektivnih pogodb in evropskih akcijskih načrtov.
|
|
Obrazložitev
|
|
Sistemi za ocene učinka že obstajajo. Tudi okvirni sporazumi imajo mehanizme za spremljanje izvajanja.
Kot je navedla Evropska komisija, je poklicna bolezen tesno povezana s socialno varnostjo, ki je v nacionalni pristojnosti. V zvezi z inšpektorati za delo obstajata tudi kvalitativni vidik in dejstvo, da delovna inšpekcija v terminologiji MOD ni le zdravje in varnost, temveč vključuje tudi druge inšpekcije dela (socialne razmere, neprijavljeno delo, upravni postopki v zvezi delom itd.).
Zaradi pandemije in ker se je število fizičnih delovnih inšpekcij v nekaterih državah članicah zmanjšalo zaradi sanitarnih ukrepov, so bila uvedena digitalna orodja za lažje izvajanje virtualnih inšpekcijskih pregledov (ali pa je mogoče vsaj nekatere dele inšpekcijskega pregleda opraviti virtualno). Te nove delovne metode lahko povečajo tudi učinkovitost delovnih inšpekcij. Države članice se same odločijo, kako bodo organizirale delovne inšpekcije.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
96
|
|
Proti:
|
154
|
|
Vzdržani:
|
16
|
|
AMANDMA 15
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 1.12
Spremeni se tako:
|
|
|
Obrazložitev
|
|
Opozoriti je treba, da sta Evropski parlament in Svet decembra 2021 dosegla začasni dogovor o boljšem varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem. Za izboljšanje zaščite delavcev pred rakom je Komisija leta 2020 predlagala nadaljnjo omejitev njihove izpostavljenosti rakotvornim kemikalijam. Ta pobuda je tudi del zaveze Komisije za boj proti raku v okviru evropskega načrta za boj proti raku. Komisija je poudarila, da bo v skladu z navedenim dogovorom o posodobitvi direktive o rakotvornih in mutagenih snoveh približno milijon delavcev deležen večjih zaščitnih ukrepov zaradi določitve mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost akrilonitrilu in nikljevim spojinam ter znižanja mejnih vrednosti za benzen.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
98
|
|
Proti:
|
156
|
|
Vzdržani:
|
17
|
|
AMANDMA 16
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 1.13
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
EESO poziva k oblikovanju evropske zakonodaje o psihosocialnih tveganjih. Za njihovo učinkovito preprečevanje je treba obravnavati tudi delovno okolje in ne le duševnega zdravja posameznika.
|
EESO poziva k večji pozornosti in dodatnim prizadevanjem v zvezi s krepitvijo vloge socialnih partnerjev pri ozaveščanju in ukrepih za preprečevanje psihosocialnih tveganj. Preprečevanje psihosocialnih tveganj je treba obravnavati predvsem na ravni delovnega mesta/podjetja, ker ni enotne rešitve, ki bi bila ustrezna za vsa podjetja ali države članice, saj so tudi problemi drugačni. Glede na poročilo o izvajanju, ki so ga pripravili podpisniki evropskega okvirnega sporazuma, izvajanje tega sporazuma in sama poročila kljub različnim izzivom in oviram jasno prispevajo pomembno dodano vrednost na področju stresa pri delu in razvoja socialnega dialoga. Za njihovo učinkovito preprečevanje je treba obravnavati tudi delovno okolje in ne le duševnega zdravja posameznika. Preprečevanje psihosocialnih tveganj je kompleksno vprašanje z različnimi dejavniki vpliva, kot so delovni pogoji, upravljanje delovne obremenitve, delovna razmerja, pa tudi osebne sposobnosti.
|
|
Obrazložitev
|
|
Vsega ni mogoče rešiti z zakonodajo. Pristop bi morali usmeriti bolj k okrepitvi vloge socialnih partnerjev pri ozaveščanju in ukrepih za preprečevanje psihosocialnih tveganj. Preprečevanje psihosocialnih tveganj je treba obravnavati predvsem na ravni delovnega mesta/podjetja, ker ni enotne rešitve, ki bi bila ustrezna za vsa podjetja ali države članice, saj so tudi problemi drugačni.
Ne strinjamo se s potrebo po zakonodaji, se pa strinjamo s pristopom Komisije, da v sodelovanju z državami članicami in socialnimi partnerji pripravi nezakonodajno pobudo na ravni EU v zvezi z duševnim zdravjem pri delu, v kateri bodo obravnavani nastajajoči problemi na področju duševnega zdravja delavcev.
Podpisniki samostojnega okvirnega sporazuma o stresu pri delu so pripravili poročilo o izvajanju (
https://www.businesseurope.eu/sites/buseur/files/media/imported/2008-02495-E.pdf
), v katerem je navedeno, da izvajanje tega sporazuma in sama poročila kljub različnim izzivom in oviram jasno prispevajo pomembno dodano vrednost na področju stresa pri delu in razvoja socialnega dialoga.
Preprečevanje psihosocialnih tveganj je kompleksno vprašanje z različnimi dejavniki vpliva, kot so delovni pogoji, upravljanje delovne obremenitve, delovna razmerja, pa tudi osebne sposobnosti.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
99
|
|
Proti:
|
152
|
|
Vzdržani:
|
18
|
|
|
|
|
AMANDMA 17
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 1.14
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
EESO meni, da je za pripravo celovite, trajnostne in celostne politike za preprečevanje potrebna oživitev osnutka direktive o kostno-mišičnih obolenjih.
|
EESO meni, da je treba za pripravo celovite, trajnostne in celostne politike za preprečevanje sprejeti ukrepe, navedene v sporočilu Komisije Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 – Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela.
|
|
Obrazložitev
|
|
Strategija Komisije med drugim vključuje cilj, da psihosocialna in ergonomska tveganja postanejo del kampanje za zdrava delovna mesta.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
95
|
|
Proti:
|
161
|
|
Vzdržani:
|
16
|
|
|
|
|
AMANDMA 18
Vlagatelji:
ANGELOVA Milena
GAVRILOVS Vitālijs
KONTKANEN Mira-Maria
PILAWSKI Lech
VADÁSZ Borbála
SOC/703
Socialni dialog kot način za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu
Točka 1.16
Spremeni se tako:
|
|
|
Mnenje strokovne skupine
|
Amandma
|
|
EESO poziva, naj se v področje uporabe strateškega okvira vključijo platformni delavci. Zagotoviti bi jim bilo treba pravico do organiziranja, zastopanja in kolektivnih pogajanj ter nanje razširiti pravico do socialne zaščite.
|
EESO ugotavlja, da je Komisija 9. decembra objavila predlog direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu. EESO bo o tem predlogu pripravil ločeno mnenje (SOC/709).
|
|
Obrazložitev
|
|
Komisija je 9. decembra objavila predlog direktive o izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev. EESO bo o tem predlogu pripravil ločeno mnenje (SOC/709), zato se ta vprašanja v tem mnenju ne bi smela obravnavati.
|
Rezultat glasovanja
|
Za:
|
104
|
|
Proti:
|
152
|
|
Vzdržani:
|
16
|
_____________