|
MNENJE
|
|
Evropski ekonomsko-socialni odbor
|
|
Močnejši po pandemiji
|
|
_____________
|
|
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Prva spoznanja v zvezi s pandemijo COVID-19
[COM(2021) 380 - final]
|
|
|
|
SOC/700
|
|
|
|
Poročevalec: Tomasz Andrzej WRÓBLEWSKI
Soporočevalec: Ákos TOPOLÁNSZKY
|
|
Zaprosilo
|
Komisija, 10. 8. 2021
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 PDEU
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne komisije
|
24. 11. 2021
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
8. 12. 2021
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
565
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
204/1/8
|
1.Sklepi in priporočila
1.1EESO pozdravlja prizadevanja Evropske unije in njenih institucij za stalno ocenjevanje procesov med pandemijo, tako z vidika izjemnega bremena za zdravstvene sisteme kot tudi učinka na Evropsko unijo kot celoto.
1.2Evropska komisija navaja deset pomembnih spoznanj, pridobljenih med pandemijo, vendar EESO obžaluje, da le na kratko omenja „neenakomerne učinke krize, ki je najhuje prizadela ranljive skupine“ ter mala in srednja podjetja. V priporočilih je treba kritično preučiti, kaj je bilo na vseh področjih doslej storjeno, kaj je dobro delovalo in kaj je treba izboljšati. Preučiti moramo tudi, kako bi lahko rešili vprašanja že znanega pomanjkanja delovne sile, ozkih grl v dobavni verigi in hitro rastočih cen energije, ki otežujejo vrnitev v normalno delujočo družbo in gospodarstvo.
1.3EESO ugotavlja, da so potrebna orodja in načrti, ki jih je mogoče v kriznih razmerah na ravni EU hitro aktivirati in izvesti. Pozdravlja načrte Evropske unije za vzpostavitev okvira za izredne razmere v primeru pandemije v Uniji in standardov za odzivanje na krize. Poziva k visoki stopnji usklajevanja in preglednosti v vseh postopkih, zlasti kadar sta potrebna hitro ukrepanje in odločanje javnih uprav na evropski ravni in ravni držav članic.
1.4COVID-19 je povečal obstoječe neenakosti v zdravstvu; neenaka izpostavljenost virusu je prizadela ranljive skupine. EESO ugotavlja, da so programi za dostop do preventivne in rehabilitacijske oskrbe potrebni tudi v obdobju zdravstvene krize. Zato bi bilo treba nujne ukrepe v času pandemije v prihodnosti omejiti, tako da ne bi vplivali na delovanje primarnega zdravstvenega varstva, s čimer bi preprečili dodatno poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalstva v takih razmerah.
1.5EESO meni, da bi se morala EU še naprej usklajeno in globalno odzivati na krizo, zlasti z instrumentom COVAX in v okviru Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter novimi poskusnimi zdravili in terapijami, ter okrepiti in podpreti strukturo zdravstvene varnosti na svetovni ravni. To vključuje tudi krepitev vloge EU v Svetovni zdravstveni organizaciji.
1.6Pandemija COVID-19 je izpostavila vseobsegajočo naravo kriznih razmer in njihov vpliv na vse družbene podsisteme. Zato je zlasti pomembno, da so sistemi socialne politike primerni in bolj vključujoči, da bi pomagali tistim, ki so marginalizirani in živijo v posebno težkih razmerah.
1.7EESO na podlagi več mnenj in stebra socialnih pravic podpira ukrepe na ravni EU in držav članic za spodbujanje sodelovanja med zdravstvenimi sistemi v zvezi z vrednotami EU, kot sta dostojanstvo in poštena konkurenca, ter za navzgor usmerjeno konvergenco zdravstvenih in socialnih sistemov.
1.8Med pandemijo smo bili priča potrebnemu povečanju obsega ukrepov na evropski in državni ravni, kakršnega doslej še ni bilo, da bi pomagali tako posameznim podjetjem kot posameznikom. EESO poudarja, da je treba preiti z izrednih ukrepov na produktivne naložbe za vključujoče in trajnostno srednje- in dolgoročno okrevanje, tudi zato, da fiskalne in monetarne politike ne bi bile izpostavljene visokim inflacijskim tveganjem, ki bi lahko privedla do stagnacije gospodarstva ob sočasni inflaciji.
1.9EESO pozdravlja prizadevanja Evropske komisije za podporo nacionalnim kampanjam za medijsko pismenost v sodelovanju z Evropsko opazovalnico digitalnih medijev (EDMO) ter s strokovno skupino za medijsko pismenost, kar bo dodatno prispevalo k boju proti dezinformacijam, med drugim v zvezi s cepljenjem, ki povzročajo neutemeljene strahove in resno škodo.
1.10EESO podpira prizadevanja za okrepitev mednarodnega sodelovanja in krepitev moči Evrope v mednarodnih institucijah. Nadalje poudarja, da vsaka oslabitev položaja Evrope in njenega sodelovanja v mednarodnih organizacijah drugim državam zunaj EU omogoča, da ukrepajo na način, ki ne ustreza vrednotam, za katere se zavzema EU.
2.Splošne ugotovitve
2.1Pandemija COVID-19 je v začetku leta 2020 razkrila nekatere motnje v zdravstvenem sektorju, številnih državah in institucijah EU ter nekaterih gospodarskih sektorjih. Vse to je še poglobilo krizo in socialno neravnovesje.
2.2EESO pozdravlja prizadevanja Evropske unije in njenih institucij za stalno ocenjevanje procesov med pandemijo, tako z vidika izjemnega bremena za zdravstvene sisteme kot tudi učinka na Evropsko unijo kot celoto. Poudarja, da bi bilo treba to preteklo obdobje razumeti tudi kot preizkus demokratičnega in enotnega delovanja EU v izrednih razmerah.
2.3EESO je seznanjen z ogromnimi prizadevanji različnih institucij EU, ki usklajujejo pomoč za cepljenje, nacionalnih institucij, ki zagotavljajo socialno zaščito in podporne programe, ter podjetij, ki so storila vse, kar je v njihovi moči, da bi zaščitila svoje zaposlene in dejavnosti ter so hitro uspela ponovno vzpostaviti normale razmere na področju zaposlovanja in oskrbe z osnovnimi proizvodi. Hkrati ugotavljamo, da je treba še veliko storiti za popolno stabilnost in ravnovesje na trgu dela.
2.4EESO kot najpomembnejše spoznanje izpostavlja, da moramo zlasti v času regionalnih in/ali nadnacionalnih pandemij sodelovati na evropski ravni, da bi poiskali skupna orodja, ne le za odzivanje z zdravstvenega vidika, temveč tudi za obvladovanje izrednih razmer in spremljanje prehoda na hitro, a vključujoče in trajnostno okrevanje. Poudarja pozitiven pristop evropskih institucij, ki so vzpostavile nove in inovativne finančne instrumente na podlagi pristopa, ki temelji na solidarnosti in skupnem interesu.
2.5Najslabši možni scenarij bi bil izbruh še ene krize, preden se razmere v celoti stabilizirajo. Zato mora sedaj Evropska komisija kot prednostno nalogo sprejeti ukrepe za povečanje odpornosti gospodarskih, socialnih in zdravstvenih sistemov v prihodnosti. EESO se strinja s to strategijo ter potrebo po kritičnem pregledu novih spoznanj in izboljšanju kriznega upravljanja v EU.
2.6Evropska komisija navaja deset pomembnih spoznanj, pridobljenih med pandemijo, vendar le na kratko omenja „neenakomerne učinke krize, ki je najhuje prizadela ranljive skupine“ ter mala in srednja podjetja. V priporočilih je treba kritično preučiti, kaj je bilo doslej storjeno, kaj je dobro delovalo in kaj je treba izboljšati.
2.7Sedaj, ko se počasi kopljemo iz krize, se je izkazalo, da je pomembno vprašanje tudi pomanjkanje delovne sile v izjemno pomembnih nizko kvalificiranih poklicih. Kriza je razkrila tudi našo ranljivost zaradi razdrobljenosti svetovnih dobavnih verig in potrebo po ponovnem razmisleku o industrijski strategiji v zvezi s proizvodnjo osnovnih proizvodov.
3.Krizno upravljanje
3.1EESO pozdravlja načrte Evropske unije za vzpostavitev okvira za izredne razmere v primeru pandemije v Uniji in standardov za odzivanje na krize. Nadalje podpira sedanja prizadevanja za spremljanje in pregled kriznega upravljanja ter vlaganje vanj. Podpira tudi načrte Komisije, da vsako leto pripravi poročilo o stanju pripravljenosti.
3.2EESO ugotavlja, da so potrebna orodja in načrti, ki jih je mogoče v kriznih razmerah na ravni EU hitro aktivirati in izvesti. Orodja na nacionalni ravni bi se morala dopolnjevati, da bi se države lahko odzivale v obsegu, ki ustreza kriznim razmeram, ugotovljenim na njihovem območju.
3.3EESO poudarja, da je treba v svetovnih kriznih razmerah spoštovati načelo učinkovite solidarnosti, ki temelji na primarnih potrebah.
3.4EESO meni, da prvotni odzivi institucij niso bili vedno ustrezni, deloma zaradi pomanjkanja usklajevanja med državami članicami. Kljub začetni kritiki strategije EU pri nabavi cepiv in izvajanju cepljenja so prednosti skupnega ukrepanja danes vidnejše. Te izkušnje je treba uporabiti za izboljšanje odziva EU na prihodnje krize.
3.5EESO poudarja, da je treba vzpostaviti skupne evropske standarde za zbiranje in standardizacijo statističnih podatkov, predvsem na področju zdravja. Preučiti je treba tudi statistične metodologije, ki so se doslej izvajale na posameznih področjih. To je pomembno za ustrezne postopke odločanja na podlagi dokazov v prihodnosti.
EESO ugotavlja, da je v času izbruha pandemije vztrajno primanjkovalo strokovnega in zaupanja vrednega svetovanja in dostopa do epidemioloških raziskav, zato je treba uskladiti in povezati strokovno znanje o epidemijah na ravni EU. Podpira imenovanje glavnega evropskega epidemiologa, ki bo v svoji svetovalni vlogi pomagal pri sprejemanju odločitev na ravni EU in nacionalni ravni.
4.Varovanje zdravja
4.1COVID-19 je povečal neenakosti v zdravstvu, pri čemer je neenaka izpostavljenost virusu prizadela ranljive skupine. Sisteme za hitro odzivanje, kot so sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja Evropske unije (EWRS), evropski informacijski sistem za obveščanje o epidemijah (EPIS) in evropski sistem spremljanja (TESSy), je treba ponovno preučiti in povečati njihovo učinkovitost. Zasnovani bi morali biti tako, da bi podpirali posameznike z nizkimi dohodki, osebe s predhodnimi kroničnimi boleznimi ali invalidnostjo, osebe, ki živijo v skrajni revščini, in starejše, ki živijo v domovih za oskrbo. EESO poudarja, da je treba vlagati v kakovostne javne zdravstvene storitve, ki bi morale biti v skladu z načelom št. 16 evropskega stebra socialnih pravic cenovno ugodne in dostopne vsem državljanom, in podpirati zasebno zdravstveno varstvo, v kolikor prispeva k javnemu zdravstvenemu varstvu, kar ima dopolnilno vlogo in je bilo ključno tudi med pandemijo.
4.2EESO, ob potrditvi sklepov iz svojega mnenja o programu EU za zdravje, pripravlja dodatna mnenja o prvih zaključkih, ki jih lahko izpeljemo iz krize zaradi COVID-19 na področju zdravja.
4.3Države članice so se med krizo zaradi pandemije osredotočile na nujne ukrepe, pogosto na račun preventivnega zdravstvenega varstva in rehabilitacijske oskrbe. EESO ugotavlja, da so programi za dostop do preventivne in rehabilitacijske oskrbe potrebni tudi v obdobju zdravstvene krize. Zato bi bilo treba nujne ukrepe v času pandemije v prihodnosti omejiti, tako da bi v čim manjšem obsegu vplivali na delovanje primarnega zdravstvenega varstva, da bi preprečili dodatno poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalstva v takih razmerah.
4.4Cilj farmacevtske strategije za Evropo, sprejete novembra 2020, je posodobiti regulativni okvir ter podpreti farmacevtske raziskave in tehnologijo. EESO ugotavlja, da je mogoče zmogljivost nacionalnih zdravstvenih sistemov okrepiti z dejavno vključitvijo lekarn, odprtih za širšo javnost v okviru farmacevtske oskrbe.
4.5V obdobju pandemije se je pokazalo pomanjkanje zdravstvenih delavcev. EESO ponovno poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti izboljšanju njihovih delovnih pogojev, vključno s plačami, izobraževanjem, preusposabljanjem in izpopolnjevanjem ter storitvami otroškega varstva, da se zagotovijo najvišji možni varnostni standardi in možnosti vseh zaposlenih, tudi v zdravstvenem sektorju, da živijo, se gibljejo in delajo po vsej EU. Ker je 76 % zdravstvenih delavcev in 84 % medicinskih sester v EU žensk, so potrebne temeljite spremembe na področju enakosti spolov, da bi odpravili ovire za dostop do zaposlitve s polnim delovnim časom in plačno vrzel med spoloma, spodbudili ohranjanje delovne sile v sektorju ter podprli dostop do poklicnega razvoja in vodstvenih položajev. Razviti bi bilo treba posebne postopke, da se omogoči hitro in varno zaposlovanje zdravstvenega osebja iz držav zunaj Evropske unije v kritičnih situacijah.
4.6V zvezi s strateškim okvirom EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 EESO pozdravlja odločno priporočilo Evropske komisije državam članicam, naj COVID-19 priznajo kot poklicno bolezen, vendar poudarja, da je treba priporočilo revidirati, da bi bili v njem zajeti vsi delavci, ki so bili izpostavljeni okužbam brez ustrezne zaščite, med njimi mobilni delavci in delavci migranti ter sezonski delavci, katerih delovno mesto ni varno in ki bivajo v nesanitarnih razmerah.
4.7EESO bo podrobno spremljal delovanje evropske zdravstvene unije in priporoča, da se upošteva povezava med zdravjem živali in ljudi. Pri sodelovanju je treba poudariti tudi dejstvo, da je zaradi čezmejne narave pandemij lahko učinkovito in uspešno le enotno, dobro usklajeno ukrepanje, ki temelji na skupnem priznanju.
4.8Med pandemijo COVID-19 je bil pristop h kliničnim preskušanjem v Evropi razdrobljen in neusklajen. EESO ugotavlja, da lahko vseevropski pristop omogoči racionalizacijo postopkov in procesov kliničnih preskušanj, zlasti preizkušanja novih zdravil za učinkovito in dostopno zdravljenje. Rešitev je lahko obsežna evropska platforma za klinična preskušanja.
4.9Po podatkih znanstvenih raziskav in podatkih o nudenju zdravstvene pomoči lahko kriza zaradi COVID-19 znatno poveča psihološka tveganja in s tem razvoj psihosomatskih bolezni. Ta novi pojav obolevnosti in še vedno premalo preučene učinke sindroma dolgega COVID-a je treba upoštevati v zdravstvenih sistemih vseh držav članic EU.
4.10Preprečevanje pandemij ter priprava in odzivanje nanje so prednostne naloge Evrope. EESO meni, da bi se morala EU še naprej usklajeno in globalno odzivati na krizo, zlasti z instrumentom COVAX ter novimi poskusnimi zdravili in terapijami, ter okrepiti in podpreti strukturo zdravstvene varnosti na svetovni ravni. Med drugim je treba okrepiti vlogo EU v Svetovni zdravstveni organizaciji. V zvezi s tem EESO poziva Evropsko komisijo, naj v odziv na nujne potrebe zlasti držav v razvoju vodi odprto razpravo na evropski ravni o začasnem prostovoljnem odstopanju od Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, ki bi se moral uporabljati za cepiva in zdravila proti COVID-19 in teste nanj, da bi omogočili povečanje svetovne proizvodnje cepiv in znižanje stroškov ter tako zagotovili, da bi bila ta dostopna ljudem po vsem svetu.
4.11Glede prvih izkušenj, navedenih v sporočilu Komisije o zdravju, je treba po mnenju EESO žal priznati, da ukrepi in storitve za obvladovanje pritiska na področju zdravja niso enako razpoložljivi ter da se ne namenja potrebna pozornost ranljivim skupinam; v obdobju krize zaradi pandemije COVID-19 se je to v številnih pogledih le še okrepilo. Enak dostop do storitev in njihova razpoložljivost ne bi smela biti le merilo pri ocenjevanju, temveč lahko rešujeta življenja.
5.Socialni in družbeni vidiki
5.1Leta 2021 se je neenakost med ženskami in moškimi po vsej Evropi še poglobila, zlasti zaradi zaskrbljujočega porasta nasilja nad ženskami, povezanega s pandemijo COVID-19. Ukrepi zapore in osamitve so ustvarili ugodno okolje za storilce nasilja, da so izvajali prisilni nadzor nad svojimi žrtvami, kar je privedlo do primerov fizičnega, psihološkega in spolnega nasilja nad ženskami in dekleti, dostop do podpornih storitev za žrtve pa je bil omejen. To se je poimenovalo „pandemija v senci“. EESO poziva Evropsko komisijo, naj sprejme celovit okvir za preprečevanje vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter boj proti njim z vidika feminizma, spola in presečnosti, da bi v primeru prihodnje zdravstvene krize preprečili „pandemijo v senci“.
5.2EESO je v svoji resoluciji z dne 9. junija 2021 zapisal, da sedanje razmere v Evropi zaradi pandemije povečujejo revščino in neenakost, zato bi bilo treba sredstva usmeriti tja, kjer so najbolj potrebna, da se zagotovijo kakovostna delovna mesta, zmanjšata revščina in izključenost ter spodbudi podjetništvo.
5.3Pandemija COVID-19 je izpostavila splošno naravo kriznih razmer in njihov vpliv na vse družbene podsisteme. Zato je zlasti pomembno, da so sistemi socialne politike primerni in bolj vključujoči, da bi pomagali tistim, ki so marginalizirani in živijo v posebno težkih razmerah.
5.4EESO tudi z obžalovanjem ugotavlja, da so nacionalne uprave v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v nezadostnem obsegu vključile socialne partnerje in organizacije civilne družbe oziroma nezadostno upoštevale njihov prispevek. Poziva k določitvi zavezujočih pogojev za posvetovanja z organizacijami civilne družbe.
5.5EESO poudarja, da je socialna, trajnostna in konkurenčna Evropa prednostna naloga, hkrati pa bi bilo treba razmisliti tudi o možnosti novih kazalnikov gospodarskega napredka, ki presegajo BDP, kot so na primer kakovost življenja, okoljska trajnostnost, socialna kohezija, zdravje ter splošna blaginja sedanjih in prihodnjih generacij.
5.6EESO poziva Komisijo, naj se osredotoči na temeljne pravice, zlasti v zvezi s socialno-ekonomsko blaginjo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti pravicam, dostojanstvu in dobremu počutju ljudi, ki se v času pandemije COVID-19 ali zaradi takojšnjih posledic krize morda soočajo s socialno izključenostjo ali kakšno vrsto diskriminacije.
6.Gospodarstvo in finance
6.1Med pandemijo smo bili priča potrebnemu povečanju obsega ukrepov na evropski in državni ravni, kakršnega doslej še ni bilo, da bi finančno pomagali tako posameznim podjetjem kot posameznikom. EESO poudarja, da je treba preiti z izrednih ukrepov na produktivne naložbe za vključujoče in trajnostno srednje- in dolgoročno okrevanje, tudi zato, da fiskalne in monetarne politike ne bi bile izpostavljene visokim inflacijskim tveganjem, ki bi lahko privedla do stagnacije gospodarstva ob sočasni inflaciji.
6.2EESO ugotavlja, da bi bilo treba pri vseh novih davčnih reformah, bodisi na ravni EU bodisi na nacionalni ravni, upoštevati strukturo nacionalnih gospodarstev, zdravje lokalnih podjetij in zlasti položaj ljudi, ki so se zaradi krize znašli v težavah. V zvezi s tem ugotavljamo, da je treba analizirati fiskalni in ekonomski položaj podjetij in državljanov, ki jih je prizadelo nenadno povišanje cen energije.
6.3EESO se strinja, da bi morala nova fiskalna pravila in pravila o odhodkih med drugim prispevati k izboljšanju zmogljivosti držav članic za naložbe v izobraževanje, raziskave, razvoj, inovacije, zdravstvo in javno infrastrukturo ter za dejansko in učinkovito vlaganje v človeški kapital, pa tudi k učinkovitosti vlad.
6.4EESO poziva Komisijo, naj v zvezi z načeli politike konkurence na področju državne pomoči olajša sprejetje začasnih ukrepov držav članic v podporo zaposlovanju s polnim delovnim časom in gospodarskim dejavnostim, ki so jih prizadele krizne razmere, ter pripravi načrte za javno-zasebna partnerstva ali podobne rešitve za omejitev tveganj v družbi, tudi tistih, ki v izrednih kriznih razmerah vplivajo na zasebne akterje.
7.Družba in tehnologija
7.1EESO opozarja na nastajajoče in naraščajoče vrzeli v izobraževanju državljanov EU. Ukrepi, sprejeti za zajezitev pandemije, so močno prizadeli mlajše generacije. Tega vprašanja ali potrebe po reformah izobraževalnega sistema dejavno ne obravnavajo niti države članice niti institucije EU. Doslej še niso bili predstavljeni nobeni sistemski načrti z ukrepi za prenovo ali izboljšanje sistemov. EESO se zaveda, da bosta izpopolnjevanje in prekvalifikacija ključnega pomena za izobraževanje in razvoj ljudi v prihodnosti, digitalna orodja pa so bistven del vsakega prihodnjega izobraževalnega modela.
7.2Širok dostop do digitalnih storitev po načelu solidarnosti je pomemben tudi za socialno kohezijo. Kot upravičeno navaja Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), je pot k bolj povezanim družbam v Evropi mogoče zagotoviti s politikami, ki se osredotočajo na gospodarsko in socialno vključevanje državljanov ter dajejo večji poudarek digitalni pismenosti.
7.3EESO pozdravlja prizadevanja Evropske komisije za podporo nacionalnim kampanjam za medijsko pismenost v sodelovanju z Evropsko opazovalnico digitalnih medijev (EDMO) ter s strokovno skupino za medijsko pismenost, kar bo dodatno prispevalo k boju proti dezinformacijam in krepilo odpornost družbe proti lažnim vsebinam in dezinformacijam v zvezi s cepljenjem, ki povzročajo neutemeljene strahove in resno škodo. EESO poziva tudi k okrepitvi postopka obveščanja o krizi, ki je najboljši ukrep proti dezinformacijam.
7.4Pandemija COVID-19 je razkrila pomen načrtovanja usposabljanja na glavnih medicinskih področjih, kot je intenzivna nega, pri obvladovanju izrednih razmer. Prav tako je osvetlila pomen prenosljivosti znanj in spretnosti med državami članicami EU v izrednih razmerah. Poenostaviti bi bilo treba postopke za začasne premestitve in mobilnost zdravstvenega osebja med državami članicami, pa tudi postopke za zaposlitev zdravstvenega osebja iz tretjih držav v takih primerih.
8.Mednarodni odnosi in demokratični standardi
8.1EESO ugotavlja, da je pandemija prizadela družbe in gospodarstva po vsem svetu in še zaostrila naraščajočo geopolitično tekmovalnost.
8.2EESO podpira prizadevanja za okrepitev mednarodnega sodelovanja in krepitev moči Evrope v mednarodnih institucijah. Poudarja, da bo kakršna koli oslabitev položaja Evrope in njenega delovanja v mednarodnih organizacijah za države zunaj EU priložnost, da ukrepajo na način ki škoduje vrednotam, za katere se zavzema Evropska unija. Zlasti moramo zelo natančno analizirati vse ovire pri ohranjanju temeljnih vrednot EU in svoboščin enotnega trga.
8.3EESO poudarja, da se pandemija COVID-19 pogosto zlorablja kot izgovor za omejevanje pravic in spodkopavanje demokratičnih standardov. Nekatere vlade so krizo izkoristile tudi za uresničevanje lastnih, kratkovidnih političnih interesov. EESO vztraja, da regulativne odločitve, potrebne za obvladovanje in premagovanje pandemije, nikakor ne smejo vplivati na spoštovanje temeljnih pravic in demokratičnih vrednot.
8.4EESO odločno poudarja potrebo po odgovornem oblikovanju politik, ki bo oprto na dokazih, znanstvenih dejstvih in prednostni obravnavi ukrepov za varovanje zdravja in življenja. Hkrati je treba v času pandemije ali druge krize natančno spoštovati temeljne pravice in demokratične vrednote ter jih ne omejevati.
8.5V zvezi s prostim gibanjem oseb in prostim pretokom blaga, storitev in kapitala EESO ponovno poudarja, da je treba podpreti usklajevanje pravil za potovanja za posameznike in podjetja, da se ohranijo visoka raven zaupanja in enaka pravila po vsej Uniji, v skladu z načeli enotnega trga. Pravila morajo biti jasna, izvedljiva in čim bolj enaka v vseh državah.
V Bruslju, 8. decembra 2021
Christa SCHWENG
predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________